EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.11.2025

JOIN(2025) 846 final

SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o vojaški mobilnosti

Skupno sporočilo o vojaški mobilnosti

Vojaška mobilnost kot ključni dejavnik za obrambno pripravljenost in oblikovanje okrepljenega odvračanja

V hitro razvijajočih se svetovnih varnostnih razmerah je vojaška mobilnost ključni dejavnik, ki omogoča obrambno držo in zmogljivosti, ki so nujno potrebne, da bi Evropa lahko verodostojno odvračala svoje nasprotnike in se odzvala na kakršno koli krizo. Prispeva k varnosti in obrambi ter pripravljenosti Unije. Je tudi temelj sodelovanja med EU in Natom ter ključnega pomena za podporo EU Ukrajini.

„Svetovnega miru ni mogoče zagotoviti brez ustvarjalnih prizadevanj, sorazmernih z nevarnostmi, ki ga ogrožajo“, kot je leta 1950 izjavil Schuman. To velja danes bolj kot kadar koli prej. Da bi zagotovili mir z odvračanjem, morajo biti države članice EU premike svojih oboroženih sil in vojaške opreme sposobne izvesti nemoteno, hitro in v velikem obsegu po vsej EU in zunaj nje. Za to je potreben prometni sistem za dvojno rabo, ki lahko podpira vojaško mobilnost, hkrati pa zmanjšuje motnje in blaži vpliv takega prevoza na civilni promet ter s tem na gospodarstvo in družbo kot celoto.

Čeprav je bil dosežen pomemben napredek, v EU še vedno obstajajo precejšnje ovire za učinkovito vojaško mobilnost. Nacionalna pravila so pogosto neenotna, razdrobljena in neusklajena – tudi kadar se civilni prevozniki uporabljajo za vojaške prometne storitve – ter niso primerna za sedanje varnostne razmere v svetu. Da bi odpravili te težave, moramo bolje uskladiti in pospešiti vojaški prevoz. Poleg tega prometna infrastruktura EU ni dovolj prilagojena potrebam za dvojno rabo. Sistem je še vedno izpostavljen motnjam ter vse pogostejšim kibernetskim in hibridnim napadom. Poleg tega so prometne zmogljivosti, kot so nizkopodni železniški vagoni in trajekti za dvojno rabo, ki so bistvenega pomena za vojaške premike, omejene. Ta težave razkrivajo kritične ranljivosti prometnega omrežja Unije in tako slabijo varnostno in obrambno zmogljivost EU ter zmogljivost vojske za podporo civilni zaščiti. Za to mora Evropa jasno pospešiti pripravljenost in odstraniti vse preostale ovire.

Skupna bela knjiga o evropski obrambni pripravljenosti do leta 2030 in njen prenos v načrt za obrambno pripravljenost opredeljujeta vojaško mobilnost kot prednostno področje zmogljivosti za močno evropsko obrambo. Čeprav se lahko države članice še naprej prosto odločajo, ali bodo tujim oboroženim silam dovolile prečkati svoje ozemlje v okviru svoje nacionalne varnosti in obrambe, mora imeti EU okvir za vojaško mobilnost, s katerim se bodo uravnoteževale vojaške in civilne potrebe. Zato Komisija in visoka predstavnica predlagata celovit sklop ukrepov za lažjo nemoteno vojaško mobilnost s pristopom „360 stopinj“, ki morajo biti tesno usklajeni z Natom. Cilj je vzpostaviti območje vojaške mobilnosti, ki bi zajemalo celotno EU, do konca leta 2027 kot prvi korak k postopnemu doseganju schengenskega območja za vojaško mobilnost na ravni zakonodaje, infrastrukture in zmogljivosti.

Doseženi napredek

Preobrat v evropski varnostni strukturi, do katerega je prišlo po ruski zasedbi Krima in nato vojaški agresiji Rusije proti Ukrajini, je sprožil odzive EU, držav članic in partnerjev. EU od leta 2017 izvaja posebno agendo za krepitev vojaške mobilnosti. V dveh akcijskih načrtih za vojaško mobilnost iz let 2018 in 2022 je bila opredeljena vrsta ukrepov za odpravo fizičnih, postopkovnih in regulativnih ovir za vojaške premike. V zavezi za vojaško mobilnost iz leta 2024 so se države članice zavezale, da bodo odpravile preostale vrzeli v vojaški mobilnosti.

Revidirana uredba o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) iz leta 2024 zavezuje države članice, da vojaško mobilnost vključijo v skupno prometno politiko, s čimer je vseevropsko prometno omrežje usmerjeno na pot k temu, da postane večinoma omrežje za dvojno rabo. Da bi usmerjali in prednostno razvrščali prihodnje naložbe v infrastrukturo za dvojno rabo v tem omrežju, je Svet marca 2025 sprejel štiri prednostne multimodalne koridorje za vojaško mobilnost za obsežne vojaške premike, napovedane v zadnjem trenutku, skupaj z zahtevami glede skupne vojaške infrastrukture. Ti koridorji bodo omogočali okrepljeno sodelovanje in skladno načrtovanje naložb med državami članicami prek državnih meja.

Za vzpostavitev vseevropskega prometnega omrežja, ki bo izpolnjevalo civilne in vojaške potrebe, so potrebne velike naložbe. V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 je bil za sofinanciranje prometne infrastrukture za dvojno rabo prek Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) namenjen proračun v višini 1,69 milijarde EUR, pri čemer je bilo v 21 državah članicah izbranih 95 projektov prometne infrastrukture za dvojno rabo. Ker je povpraševanje po financiranju EU znatno preseglo razpoložljiva sredstva in je bilo na vseh razpisih predloženih veliko preveč prijav 1 , je Komisija julija 2025 predlagala desetkratno povečanje proračuna za vojaško mobilnost v okviru IPE v naslednjem večletnem finančnem okviru od leta 2028. Poleg tega lahko do konca sedanjega obdobja večletnega finančnega okvira države članice za financiranje infrastrukturnih projektov za dvojno rabo in vojaško mobilnost prerazporedijo sredstva kohezijske politike v naložbe, povezane z obrambo – s finančnimi spodbudami, če bodo zanje zaprosile do konca leta 2025 – ter uporabijo instrument SAFE.

Poleg infrastrukture so ključni dejavniki vojaške mobilnosti tudi prometne in logistične zmogljivosti. Ključnega pomena je izboljševanje ozaveščenosti na ravni EU o razpoložljivih prevoznih sredstvih, optimalni uporabi teh zmogljivosti in odpravi vrzeli v zmogljivostih po vsej Uniji. Da bi EU okrepila te dejavnike, je prek Evropskega obrambnega sklada podprla projekte za sisteme za digitalno izmenjavo informacij, zračni prevoz tovora izrednih dimenzij in študije za zračne sisteme prihodnosti.

Čeprav so si države članice močno prizadevale za uskladitev, različna pravila povzročajo zamude, kar močno vpliva na vojaško mobilnost. Evropska obrambna agencija in sodelujoče države članice so pripravili tehnične dogovore za postopke za izdajo dovoljenja za čezmejne premike s ciljem uskladiti in poenostaviti ta pravila. Vendar pa izvajanje tehničnih dogovorov ni optimalno, zato so za uskladitev potrebne spremembe okvira EU. Za povečanje hitrosti in učinkovitosti ter za zmanjšanje operativnih tveganj je potrebna digitalizacija.

Na splošno in kljub napredku, doseženemu v preteklih letih, izzivi ostajajo. Tak je tudi sklep posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o vojaški mobilnosti EU, v katerem je navedeno, da je pristop EU k vojaški mobilnosti dosegel mešane rezultate ter da je še vedno razdrobljen in ne dovolj zavezujoč.

Bela knjiga o evropski obrambni pripravljenosti do leta 2030 vsebuje poziv k okrepitvi povezljivosti z dvojno rabo z našimi sosedami, zlasti Ukrajino in Moldavijo. Štirje od devetih evropskih prometnih koridorjev vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) so že razširjeni v Ukrajino, eden pa v Moldavijo, pri čemer se izvaja že prvi sklop pomembnih naložb v infrastrukturo za dvojno rabo. Na primer, s pomočjo sofinanciranja iz IPE in Evropske investicijske banke je bil septembra 2025 odprt prvi železniški odsek, dolg 22 km, ki povezuje zahodno Ukrajino s Slovaško in preostalo srednjo Evropo po tirih z evropsko standardno nazivno tirno širino. Hkrati potekajo pripravljalna dela za uvedbo evropske standardne nazivne tirne širine na evropskih prometnih koridorjih, ki povezujejo Moldavijo in Ukrajino z državami članicami EU.

Poenostavitev in prilagoditev pravil in postopkov za hitrejše vojaške premike

Evropa mora odločno ukrepati. Čeprav je bil dosežen napredek, EU še vedno ovirajo razdrobljeni pristopi, ki ogrožajo našo sposobnost prenosa vojaške opreme in osebja po Evropi. Trenutna razdrobljenost in nedoslednost nacionalnih predpisov in postopkov ter birokratske ovire ustvarjajo kritična ozka grla in zamude.

Čezmejni vojaški prevoz ostaja omejen, zlasti ker se pravila EU ne uporabljajo za vojaški promet oziroma se ne uporabljajo dosledno, nacionalni predpisi se razlikujejo, vojaški prevoz pa se ne obravnava ustrezno prednostno. Civilni prevozniki, s katerimi vojska sklene pogodbe, morajo upoštevati civilna pravila, ki niso prilagojena potrebam vojaškega prevoza. Poleg tega so zahteve za vojaški prevoz bistveno strožje kot za civilni. Oborožene sile si infrastrukturo in vozila delijo tudi s civilnim prevozom, kar ustvarja konkurenčne potrebe. To povzroča zamude, operativne neučinkovitosti, kritična ozka grla in omejitve zmogljivosti. 

Postopki pridobitve diplomatskih dovoljenj so pogosto zapleteni in v papirni obliki, z dolgimi roki za odobritev. Na primer, čas, potreben za pridobitev čezmejnih dovoljenj za vojaški prevoz, se med državami članicami močno razlikuje; pri čemer nekatere zahtevajo 45-dnevno predhodno obvestilo, kar močno presega tri delovne dni za izdajo dovoljenj, k čemur so se zavezale v zavezi za vojaško mobilnost iz leta 2024. Poleg tega lahko uporaba carinskih formalnosti povzroči zamude, razen če se uporabijo ustrezne carinske poenostavitve, kot sta obrazec EU 302 ali obrazec NATO 302.

Poleg tega vojaški prevoz pogosto vključuje nevarno blago in neobičajni tovor, za katera je potrebno ustrezno načrtovanje za zagotovitev varnega delovanja (na primer za prevoz težke opreme, kot so tanki, in streliva). Vendar se harmonizirana pravila EU za nevarno blago ne uporabljajo za vojaški prevoz, postopki za neobičajni tovor pa so počasni in neskladni. Tako se varne poti in ureditev določajo na ad hoc podlagi med posameznimi državami članicami, lokalnimi organi in upravljavci infrastrukture, kar lahko včasih traja več tednov.

Odgovornost za postopke, povezane z vojaško mobilnostjo, je v državah članicah razdrobljena in med njimi ni usklajena. To si 30 držav prizadeva odpraviti s sodelovanjem v projektu stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) za vojaško mobilnost, med drugim z vzpostavitvijo mreže kontaktnih točk za vojaško mobilnost na nacionalni ravni.

Reševanje teh izzivov presega zmogljivosti posameznih držav članic. Nacionalna prizadevanja in nezavezujoči ukrepi ne dosegajo nujnosti in jasnosti, ki ju zahteva nestabilno geopolitično okolje. Za povečanje hitrosti in obsega vojaške mobilnosti EU je potreben znaten napredek.

Za obravnavanje teh sistemskih vprašanj potrebuje EU enoten pristop, vključen v širši pravni red na področju prometa, ki bo prilagojen edinstvenim zahtevam vojaških operacij. V ta namen Komisija in visoka predstavnica predlagata sveženj o vojaški mobilnosti.

Sveženj bo zajemal enoten sklop pravil za postopke pridobivanja dovoljenj za čezmejni vojaški prevoz, vključno z diplomatskimi dovoljenji ter prevozom nevarnega blaga in prevelikega/pretežkega vojaškega tovora, s skrajšanimi roki in standardiziranimi predlogami za zahteve in obvestila. Trenutno je treba dovoljenje med državami članicami vsako leto obnoviti, medtem ko obstaja potreba po večji predvidljivosti in stabilnosti. Ta novi sklop pravil bo zagotavljal, da bodo dovoljenja veljavna do preklica, vključevana pa bo tudi možnost razširitve njihovega področja uporabe. Izpopolnjena pravila in postopki za čezmejna dovoljenja so namenjeni tudi vojaškim premikom zaveznic Nata, ki niso članice EU, kadar je to pomembno za našo varnost, ter zagotavljanju, da varnostni in obrambni interesi Unije in njenih držav članic niso kršeni.

Oborožene sile potrebujejo harmonizirana pravila in časovne okvire za tehnične in operativne dogovore glede prevoza – ne glede na to, ali ga izvajajo z lastno floto ali ga izvajajo civilni prevozniki – ki zagotavljajo jasnost glede poti, po katerih lahko prevozi potekajo, zlasti za nevarno blago in neobičajni tovor, hkrati pa tudi prožnost pri prilagajanju vojaškega prevoza natančni naravi posamezne krize. Komisija in visoka predstavnica spodbujata države članice, naj sodelujejo pri načrtovanju poti in pri tem zagotovijo usklajenost z delom v okviru projekta PESCO v zvezi z mrežo logističnih vozlišč v Evropi in podporo za operacije (NetLogHubs), katerega cilj je izboljšati načrtovanje in usklajevanje infrastrukture. Harmonizirana pravila, ki jih predlaga Komisija, bodo podpirala takšno okrepljeno in napredno usklajevanje med državami članicami in ustreznimi akterji.

Da bi poenostavili vojaški prevoz, ki ga opravljajo civilni prevozniki („vojaška nebojna vozila“), v skladu z vojaškim prevozom, ki ga izvajajo oborožene sile („kamuflažna vozila“), Komisija v okviru uredbe iz tega svežnja o vojaški mobilnosti predlaga, da se vojaški prevoz izvzame iz nekaterih civilnih pravil, kot je prepoved vožnje med prazniki, ter da se vključi možnost, da lahko države članice v določenih primerih začasno prenehajo uporabljati pravila o kabotaži.

Različno izvajanje carinskih predpisov EU na nacionalni ravni in nezadostna uporaba ustreznih obrazcev carinske deklaracije (tj. obrazca EU 302 ali NATO 302) s strani prevoznikov povzročata nepotrebne zamude pri prevozu blaga. Prevozniki bi morali obrazec EU 302 oziroma NATO 302 uporabljati privzeto (razen če se vojaške oblasti temu odrečejo v korist rednih carinskih formalnosti), da se poenostavi čezmejni prevoz in po potrebi da prednost carinskim kontrolam. Da bi povečali pravno varnost v zvezi z uporabo in obravnavo obrazcev 302, bi se lahko z izvajanjem novega carinskega zakonika Unije podrobneje opredelile zahteve glede podatkov in ustrezne carinske formalnosti. Da bi povečali učinek poenostavljenih carinskih formalnosti, je treba ustrezne določbe dopolniti z mehkimi ukrepi, kot so zagotavljanje jasnih smernic in izvajanje usposabljanj za civilne prevoznike, carinske in vojaške organe.

Digitalizacija procesov vojaške mobilnosti bo pomagala zagotoviti hitre postopke in boljše usklajevanje. Predvideti bi bilo treba vzpostavitev enotnega digitalnega orodja za obravnavanje procesov čezmejne vojaške mobilnosti. S tem orodjem bi se upravljala diplomatska dovoljenja in spremljale ureditve prevoza, vključevalo bi digitaliziran obrazec EU 302, olajšalo pa bi tudi izmenjavo in shranjevanje informacij. Gre za dolgoročen pomemben projekt, ki ga je treba izvajati postopoma, tako da se vključujejo carinski in vojaški vidiki, in katerega cilj bi bila poenostavitev postopkov, pri čemer bi se bilo treba o načinih in tehničnih specifikacijah pogovoriti z državami članicami. Komisija je v okviru Evropskega obrambnega sklada podprla projekt digitalizacije procesov vojaške mobilnosti, ki bi se lahko uporabljal kot eden od gradnikov. Hkrati je tudi Evropska obrambna agencija pospešila delo pri digitalizaciji carinskih zahtev za vojaški prevoz. Komisija je v naslednjem večletnem finančnem okviru predlagala posebno komponento za vojaško mobilnost v okviru Evropskega sklada za konkurenčnost, vključno z dejavnostmi, povezanimi z digitalizacijo procesov vojaške mobilnosti.

Pravila, predlagana v uredbi, bodo zmanjšala zamude in operativna tveganja, pri čemer bodo usklajena z zavezo EU glede tridnevne obravnave zahtev za čezmejni vojaški prevoz ter izboljšala obrambno pripravljenost tako, da bodo omogočeni nemoteni čezmejni premiki vojaškega osebja in opreme. To bo povečalo doslednost in zmanjšalo birokratske ovire, ki že dolgo ovirajo vojaško mobilnost. S tem se bo EU približala „schengenskemu območju za vojaško mobilnost“.

Komisija bo leta 2026 pregledala uredbo o objektih za izvajanje železniških storitev, da bi zagotovila njeno izpolnjevanje potreb vojaškega prevoza ob upoštevanju prispevka Vojaškega štaba Evropske unije. Komisija bo leta 2026 prav tako revidirala uredbo o zračnih prevozih, da bi omogočila večjo prožnost pri uporabi izrednih omejitev zračnega prometa za lažji vojaški prevoz v času miru. Poleg tega bo v sodelovanju z Evropsko obrambno agencijo, organizacijo Eurocontrol kot upravljavcem omrežja in Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) izboljšala civilno-vojaško usklajevanje, da bi olajšala čezmejne vojaške polete s spodbujanjem mreže ustreznih letališč z dvojno rabo, vnaprej določenih čezmejnih povezovalnih točk in enotnega digitalnega okenca za izdajanje dovoljenj. To bo podprto z oceno uredbe o prilagodljivi uporabi zračnega prostora v letu 2026.

Okrepitev naše obrambe z okvirom izrednih ukrepov za čezmejni vojaški prevoz

V obdobju kriz, ko je čas ključnega pomena za vsak odziv, si Evropa ne more privoščiti počasnega odzivanja. V takih primerih se ne moremo zanašati na ad hoc usklajevanje in na dobro voljo posameznih držav članic. Za svoje oborožene sile moramo imeti pripravljen jasen načrt in skrajšan postopek. Brez tega bo naše odvračanje še naprej obstajalo le v teoriji.

Komisija zato kot del uredbe iz svežnja predlaga okvir izrednih ukrepov za čezmejni vojaški prevoz, t. i. Evropski sistem okrepljenega odzivanja na področju vojaške mobilnosti (sistem EMERS), ki bo v primeru izrednih razmer, ko običajni postopki ne zadostujejo, aktiviral okrepljen in usklajen okvir za odzivanje na področju čezmejnega vojaškega prevoza. Omogočil bo začasne izredne ukrepe za zagotovitev okrepljenega čezmejnega vojaškega prometa in prednostnega dostopa oboroženih sil do infrastrukture, prevoznih sredstev in osnovnih storitev. Vključeval bo poenotene regulativne postopke in pravila, ciljno usmerjena odstopanja in izjeme, izboljšane ukrepe za pripravljenost in solidarnost ter večjo odpornost infrastrukture.

Sistem EMERS bo okvir izrednih ukrepov Unije za vojaški prevoz, ki bo krepil njeno zmogljivost za hitro in učinkovito odzivanje v nujnih primerih ter za zmanjšanje motenj v civilnem prometu, s čimer bo prispeval k obrambni pripravljenosti, kadar vojaškega prevoza v Uniji v dejansko ali pričakovano povečanem obsegu ali z dejansko ali pričakovano povečano pogostostjo ali hitrostjo ne bo mogoče zagotoviti v skladu z običajnimi prometnimi pravili Unije ali zaradi zmogljivosti prometnega omrežja Unije. Svet bo lahko sistem aktiviral v 48 urah na predlog Komisije na lastno pobudo ali na zahtevo, ki jo bo vložila vsaj ena država članica. Kadar bo to mogoče, se bo Komisija posvetovala s prometno skupino za vojaško mobilnost, predlagano v uredbi.

V tem procesu bo Komisija v sodelovanju z visoko predstavnico uporabila vse razpoložljivo strokovno znanje ter sodelovala z Natom v dogovorjenih oblikah in ga obveščala o aktiviranju, podaljšanju ali prenehanju delovanja sistema EMERS. Ta sodelovalni pristop zagotavlja doslednost in krepi interoperabilnost med mehanizmi EU in Nata za odzivanje ter dodatno podpira obrambno pripravljenost EU.

Ko bo sistem EMERS aktiviran, bodo veljala posebna pravila. Za čezmejni vojaški prevoz bo potrebno le predhodno obvestilo o vojaškem premiku s krajšim rokom za predložitev, pri čemer se bodo standardni postopki, razen carinskih formalnosti in določb, zaobšli. Tudi v izrednih razmerah je treba operacije vojaškega prevoza načrtovati tako, da je prevelik tovor primeren za obstoječo infrastrukturo, da se nevarno blago varno prevaža in da so na voljo objekti za podporo med cestnim prevozom. Te ureditve je treba zelo hitro poenostaviti in dokončati, ter, kjer je mogoče, uporabljati vnaprej določene poti. Prednostni dostop do prometnih omrežij, infrastrukture in z njo povezanih storitev po vsej EU bo dodeljen za vse operacije vojaškega prevoza, ne glede na to, ali jih izvaja vojska ali njeni (civilni) izvajalci. Poleg tega bodo predvidena odstopanja v zvezi s pravili o kabotaži, časom vožnje in časom počitka za vojaški prevoz, ki ga opravljajo civilni prevozniki. Vojaški prevoz bo izvzet iz omejitev prometa, ki temeljijo na okoljski učinkovitosti vozil ali na nadzoru kakovosti zraka in hrupa, uvedenih na letališčih in v pristaniščih. Obratovanje železniških vozil bo lahko bolj prilagodljivo, tudi zunaj dovoljenega območja uporabe, strateška infrastruktura za dvojno rabo pa se bo varovala z okrepljenimi zaščitnimi ukrepi.

S predlaganim novim carinskim zakonikom Unije bi se lahko uvedli tudi hitrejši in posebni carinski postopki za krizne razmere na carinski meji Unije. Za podporo uporabi teh carinskih določb za operacije vojaškega prevoza bo carinski organ EU v posvetovanju s Komisijo pripravil posebne protokole in postopke za pospešitev carinskih formalnosti, ko bo sistem EMERS aktiviran. Njegova aktivacija bo v skladu z novim carinskim zakonikom Unije sprožila tudi mehanizem za krizno upravljanje na področju carine, kar bo zagotovilo poenostavljene postopke v nujnih primerih. Za ohranjanje vojaških enot je pomembno tudi hitro premikanje preskrbe s hrano za vojsko iz držav nečlanic EU, kar bodo podprla pravila sistema EMERS.

Spremembe v infrastrukturi: prilagoditev prometne infrastrukture dvojni rabi

Za nadgradnjo evropske prometne infrastrukture na standarde za dvojno rabo za civilne in vojaške namene so potrebne velike naložbe na vseh ravneh. Ker so vojaški konvoji pogosto obsežni in sestavljeni iz prevelikih in pretežkih vozil, je treba našo infrastrukturo prilagoditi prevozu takega neobičajnega vojaškega tovora, zlasti z okrepitvijo in razširitvijo železniških in cestnih mostov ter predorov ter z znatnim povečanjem transportnih zmogljivosti, zlasti v pristaniščih in na letališčih. Ključnega pomena bo tudi prehod na evropsko standardno nazivno tirno širino in druge tehnične izboljšave, ki bodo omogočile nemoten železniški prevoz v vse dele Evrope, prav tako pa bo ključnega pomena tudi povečanje odpornosti naše komunikacijske infrastrukture in infrastrukture za oskrbo z energijo.

Kot prednostno nalogo bi bilo treba štiri prednostne koridorje za vojaško mobilnost nadgraditi na infrastrukturne standarde, določene v vojaških zahtevah Sveta, da bi se vzpostavila odporna in operativna mreža za vojaško mobilnost. Poraba mora biti strateška, najprej usmerjena na glavne točke zastojev in temeljiti na oceni funkcionalnosti koridorjev.

V ta namen je bilo skupaj z državami članicami že opredeljenih 500 projektov „žariščnih točk“, za katere se potrebe po naložbah trenutno ocenjujejo na približno 100 milijard EUR za nujno posredovanje na omenjenih štirih koridorjih. Te ciljno usmerjene in zlasti kratkoročne naložbe bodo privedle do hitrih izboljšav koridorjev in jih je treba prednostno izvajati, da bodo ti koridorji operativni. Komisija si bo z vzpostavitvijo in usmerjanjem rednih srečanj v zvezi s koridorji, ob podpori visoke predstavnice in v posvetovanju z Natom, skupaj z državami članicami prek odbora TEN-T 2 prizadevala za zagotavljanje, da se takšne ključne naložbe izvedejo hitro ter z usklajenim in doslednim koridorskim pristopom, kar bo zagotovilo zanesljiv in zrel načrt priprave projektov.

Za podporo tem naložbam Komisije v predlogu za naslednji večletni finančni okvir (2028–2034) predvideva desetkratno povečanje razpoložljivega proračuna za vojaško mobilnost, s predlaganim proračunom v višini 17,65 milijarde EUR v okviru prihodnjega Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) za naložbe v prometno infrastrukturo TEN-T za dvojno rabo. Nacionalne odseke omrežja TEN-T za dvojno rabo bi lahko dopolnile naložbe v okviru predlaganih načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva. Poleg tega je Komisija kot enega od splošnih ciljev prihodnjega Evropskega sklada za konkurenčnost predlagala razvoj čezmejne in kritične infrastrukture Unije, ki je ključna za konkurenčnost in strateško neodvisnost Unije, zlasti energetske in prometne, digitalne in varnostne, obrambne in vesoljske infrastrukture ter socialne infrastrukture ter s tem povezanih podatkov in storitev. Instrument InvestEU Evropskega sklada za konkurenčnost lahko s posojili in jamstvi dodatno podpira naložbe v infrastrukturo za dvojno rabo. Poleg tega je v predlogu Komisije za večletni finančni okvir navedeno, da lahko naslednji okvirni program Obzorje Evropa podpira ukrepe z dvojno rabo, tudi tiste, ki so pomembni za vojaško mobilnost. 

Za prilagajanje prometnega omrežja za vojaško mobilnost vojaškim standardom je potrebno tudi natančno evidentiranje trenutnega stanja prometne infrastrukture glede na vojaške potrebe. To bo zagotovilo, da bodo naložbe dobro usmerjene in sorazmerne z dejanskimi potrebami. Komisija bo pospešila tekoče študije o stanju predorov in mostov v EU ter o razpoložljivosti zmogljivosti z dvojno rabo v pristaniščih in na letališčih EU. Poleg tega bo v letu 2026 ob podpori visoke predstavnice, Agencije Evropske unije za železnice in upravljavcev železniške infrastrukture ponovno ocenila fizične omejitve železniške infrastrukture na prednostnih koridorjih za vojaško mobilnost, da bi olajšala prevoz prevelikega/pretežkega tovora.

Splošneje, visoka predstavnica 3 bo ob podpori Komisije ter v tesnem sodelovanju z ustreznimi evropskimi agencijami za promet in Evropsko obrambno agencijo ter ob posvetovanju z Natom ponovno ocenila standarde prometne infrastrukture, določene v vojaških zahtevah Sveta, ter čim bolj uskladila tehnične zahteve EU glede prevoza. 

Komisija bo ta prizadevanja dopolnila s sodelovanjem z visoko predstavnico in deležniki iz industrije, da bi optimizirali zasnovo in dimenzije vojaških vozil in opreme, zlasti za njihov lažji prevoz, glede na omejitve prometnega omrežja, ter za podporo izvajanju teh izboljšanih standardov zasnove izdelkov uporabila svoja orodja za skupno javno naročanje in finančna orodja.

Izboljšanje odpornosti naše infrastrukture

Da bi omogočili in ohranili nemoteno vojaško mobilnost, morajo biti evropsko prometno omrežje in njegova sredstva odporna in operativna. Svojo infrastrukturo moramo zaščititi, saj ni le temelj za delovanje našega notranjega trga, temveč je bistvena tudi za naše odvračanje, varnost in obrambo. Posamezni vplivi na vozlišča kritične infrastrukture imajo lahko široke vplive na celotno omrežje. Za zaščito omrežja je potreben pristop, ki zajema vse nevarnosti.

Medtem ko direktiva o odpornosti kritičnih subjektov (CER) 4 določa usklajene zahteve za povečanje odpornosti kritičnih subjektov v EU, pa je treba infrastrukturo, ki je ključna za vojaško mobilnost, posebej zaščititi. Da bi jo še dodatno zaščitili, Komisija predlaga vzpostavitev postopka, s katerim bi države članice opredelile strateško infrastrukturo za dvojno rabo. Na podlagi skupnega nabora ukrepov za odpornost in zaščito, ki presegajo instrumente iz direktive o odpornosti kritičnih subjektov, bodo države članice lahko zagotovile, da bo strateška prometna, energetska in komunikacijska infrastruktura odporna proti vsem nevarnostim in da bo ostala operativna. Kot je bilo napovedano v beli knjigi o obrambni pripravljenosti, to vključuje strožje ukrepe za zmanjšanje tveganj, povezanih s tujim lastništvom ali nadzorom nad strateško infrastrukturo za dvojno rabo, ter možnost, da države članice začasno prevzamejo nadzor nad pomembno infrastrukturo, opremo in sredstvi.

Nujno je zaščititi medsebojno povezana infrastrukturna omrežja, ki so izpostavljena vse večjim tveganjem zaradi kibernetskih napadov in hibridnih groženj. Nedavni incidenti, kot so hibridni napadi na osrednja letališča v Nemčiji in na Danskem ter na železniški sistem v Franciji, so poudarili pomen enotne politike EU za krepitev odpornosti in skupnega spremljanja civilno-vojaških razmer. Nezadostno vzdrževani in nadgrajeni infrastrukturni sistemi povečujejo tveganja, saj zlonamernim kibernetskim akterjem omogočajo, da na daljavo ogrožajo varnost vlakov, medtem ko se pomorski sektor vse pogosteje sooča s kibernetskimi napadi, kar ogroža dobavne verige in pristaniške dejavnosti. Satelitske komunikacije pod nadzorom EU so ključne za zagotavljanje varnih vladnih komunikacij in vojaškega usklajevanja v realnem času, kadar prizemna omrežja odpovejo. Tudi pomorska sredstva lahko prispevajo k zaščiti kritične infrastrukture. Pomembno je zagotoviti, da subjekti, ki upravljajo strateško infrastrukturo za dvojno rabo, sprejmejo ukrepe za kibernetsko varnost, kot so določeni v direktivi NIS2.

Prekomerno zanašanje na ponudnike z visokim tveganjem dodatno povečuje izpostavljenost, kar poudarja potrebo po diverzifikaciji oskrbe s sestavnimi deli infrastrukture, da bi se izognili ustvarjanju enotnih napadnih površin za obsežne kibernetske incidente. Prihodnja revizija Akta o kibernetski varnosti bo pripomogla h krepitvi kibernetske odpornosti dobavnih verig za informacijske in komunikacijske tehnologije v Evropi. Poleg tega bo Komisija, ob pomoči agencije EASA, Vojaškega štaba Evropske unije in Evropske obrambne agencije, ocenila potrebo po posodobitvi ustrezne zakonodaje EU, da se poveča odpornost sistemov zračnega prometa, vključno s komunikacijskimi, navigacijskimi in nadzornimi sistemi, proti nezakonitemu vmešavanju. Prav tako si bo Komisija s podporo Agencije Evropske unije za železnice (ERA) prizadevala za okrepitev robustnosti sistema upravljanja železniškega prometa na usklajen način, da bi se zagotovilo neprekinjeno delovanje v primerih sabotaže ali drugih okvar sistema. Za lažje izvajanje tega bodo do leta 2029 uvedeni usklajeni procesi za testiranje izjemnih situacij.

Nazadnje, vojaška mobilnost v Evropi je močno odvisna od zanesljivega dostopa do tekočih goriv in energetske infrastrukture, vendar pa napovedano zmanjšanje povpraševanja po fosilnih gorivih v civilnem sektorju in zaprtja rafinerij ustvarjata nova tveganja in odvisnost od uvoza. EU odpravlja ozka grla pri oskrbi z energijo. Kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu za cenovno dostopno energijo, bo Komisija pregledala okvir energetske varnosti, vključno z direktivo o zalogah nafte, da bi ocenila prilagoditve za trajnostna goriva, ublažila nastajajoča tveganja in povečala pripravljenost za vojaško mobilnost z izboljšano energetsko odpornostjo. EU in Nato tesno sodelujeta pri preučevanju sinergij med civilnim in vojaškim sektorjem na področju oskrbe z gorivi, opredeljevanju prihodnjih usmeritev za goriva, evidentiranju dobavnih verig in zagotavljanju dostopa do zalog goriv v izrednih razmerah.

To dopolnjujejo prizadevanja EU za spodbujanje proizvodnje in uporabe trajnostnih letalskih in pomorskih goriv, ki predstavljajo pomembno priložnost za povečanje energetske varnosti za oborožene sile in civilni sektor držav članic. Za izboljšanje odpornosti in energetske varnosti bo Komisija spodbujala povečanje proizvodnje trajnostnih letalskih in pomorskih goriv, vključno z razpršenimi proizvodnimi zmogljivostmi, če bo to mogoče. Nedavno sprejeti naložbeni načrt za trajnostni promet bo imel pomembno vlogo pri nadaljnji podpori povečanja obsega uporabe trajnostnih letalskih in pomorskih goriv.

Krepitev pripravljenosti, solidarnosti in razpoložljivosti prometnih zmogljivosti za vojaško mobilnost

V kriznih razmerah v Evropi posamezna država članica ne more ukrepati sama. Kadar se države članice soočajo z vrzelmi v prometnih zmogljivostih, to ovira njihovo sposobnost ukrepanja. Kjer so prometne zmogljivosti omejene, moramo imeti solidarnostne mehanizme na ravni Unije, souporabljati sredstva EU in vedeti, katere prometne zmogljivosti z dvojno rabo so na voljo v Uniji.

Evropska obrambna agencija se trenutno ukvarja z ugotavljanjem vrzeli v zmogljivostih železniškega prevoza in prevoza po celinskih plovnih poteh. Na to znanje se lahko opremo pri sprejemanju konkretnih ukrepov za odpravo teh vrzeli.

Več držav članic je uspešno izvedlo pobude za „združevanje in souporabo“ prometnih in logističnih zmogljivosti, zlasti na področju strateškega zračnega, kopenskega in pomorskega prevoza. Vendar so te pobude razdrobljene in omejene.

Na podlagi tega Komisija predlaga vzpostavitev solidarnostnega nabora za vojaško mobilnost. Zajemal bo prometne zmogljivosti v vseh načinih prevoza s ciljem, da bi bile dostopne vsem državam članicam. Komisija bo ob podpori visoke predstavnice in v posvetovanju z državami članicami določila najprimernejši način za operacionalizacijo, upravljanje in usklajevanje nabora. Komisija si bo pod vodstvom prometne skupine za vojaško mobilnost prizadevala opredeliti vrste prometnih zmogljivosti za združevanje v nabor in zagotoviti njihovo interoperabilnost.

V okviru te pobude bodo lahko države članice prostovoljno registrirale lastne zmogljivosti za vojaški prevoz ter zmogljivosti, ki jih najemajo pri civilnih prevoznikih. Registrirane zmogljivosti bodo na voljo vsem državam članicam, s čimer se bo povečala njihova sposobnost izvajanja operacij vojaškega prevoza. Poleg tega bo Unija v naboru lahko registrirala dodatne prometne in logistične zmogljivosti in vključila pogodbene zmogljivosti. Kot dopolnilo tej pobudi v skladu z uredbo iz svežnja bo rezerva strateškega transporta civilnim prevoznikom omogočila, da transportne zmogljivosti (zlasti zračni in pomorski transport) rezervirajo za uporabo s strani EU ali držav članic v izrednih razmerah.

Za razširitev obstoječih zmogljivosti ter spodbujanje souporabe in združevanja zmogljivosti bi morala Komisija podpirati tudi nabavo novih prometnih in logističnih zmogljivosti za vojaško mobilnost ter pomagati državam članicam pri delitvi bremena stroškov napotitve, vzdrževanja in usposabljanja osebja, povezanih z naborom. Poleg tega je Komisija v naslednjem večletnem finančnem okviru v okviru Evropskega sklada za konkurenčnost predlagala možnost, da se zlasti spodbuja nabava prometne in logistične opreme ter državam članicam pomaga pri dostopu do nje.

Naše oborožene sile bomo opremili tudi z boljšo preglednostjo obstoječih civilnih prometnih zmogljivosti, kar bo izboljšalo načrtovanje in izvajanje njihove vojaške mobilnosti. Komisija bo od držav članic zahtevala, da svojim oboroženim silam omogočijo dostop do obstoječih registrov vozil in letal, ter določila nova pravila za boljšo opredelitev železniških vozil za dvojno rabo. Proučila bo nadaljnje ukrepe za zagotovitev celovitega pregleda razpoložljivih virov in strokovnega znanja na ravni EU.

Poleg tega bosta Komisija in visoka predstavnica predlagali vzpostavitev kataloga vojaške mobilnosti, v katerem bodo lahko evropska podjetja predstavila svoje ustrezne zmogljivosti in storitve za vojaški prevoz, kar bo našim oboroženim silam omogočilo jasen pregled evropskih storitev, ki bi jih lahko uporabile.

Zaradi omejenih zmogljivosti se lahko zgodi, da država članica predhodno sklene pogodbo za zmogljivosti, ki jih je že rezervirala druga država članica. Da bi obravnavali tveganja, povezana s takimi morebitnimi dvojnimi rezervacijami, predlagamo, da morajo civilni prevozniki države članice redno obveščati o takih primerih. Da bi bile države članice pripravljene na soočanje z najbolj ekstremnimi razmerami, bi morale imeti vzpostavljen okvir za začasni prevzem nadzora nad potrebno opremo za operacije vojaškega prevoza, tudi za pomoč drugim državam članicam.

Naraščajoče povpraševanje po vojaškem prevozu in proizvodnji obrambne opreme lahko obremeni obstoječe zmogljivosti z dvojno rabo, kar lahko ogrozi pravočasno dobavo in učinkovitost vojaškega prevoza. Komisija je v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira predlagala možnost podpore širitvi industrijskih zmogljivosti za proizvodnjo opreme za vojaško mobilnost ter usposabljanja, preusposabljanja in izpopolnjevanja osebja za povečanje razpoložljivosti usposobljenega osebja za prevoz obrambnih proizvodov.

Poleg tega je povečanje proizvodnje prevoznih sredstev na podlagi pristopa vgrajene dvojne rabe, ki je podprt z razvojem standardov za dvojno rabo, primernih za vojaško in civilno uporabo, ter poenostavitvijo postopkov certificiranja, še en način za povečanje razpoložljivosti prevoznih sredstev za oborožene sile. Komisija bo v dopolnitev uredbe iz svežnja v sodelovanju z Evropsko obrambno agencijo svojim pristojnim agencijam (EASA, EMSA in ERA) ter evropskim organizacijam za standardizacijo dala nalogo, da razvijejo standarde za dvojno rabo za ključna prevozna sredstva za vojaško mobilnost, s čimer bo zagotovljena skladnost s standardi Nata za prevozna sredstva in posodobljenimi zahtevami za infrastrukturo za dvojno rabo. To bo zagotovilo interoperabilnost in skladnost na ravni EU s prednostnimi nalogami EU na področju obrambnih zmogljivosti.

Glede na povečano vlogo dronov bomo podprli vzpostavitev mreže EU za civilno-obrambne centre za testiranje dronov z namenom spodbujanja inovacij, pri čemer bomo izkoristili tekoče pobude EU, kot so tiste, opisane v evropski strategiji za raziskovalne in tehnološke infrastrukture. Poleg tega bo pripravljen skupni okvir za drone za vključevanje dronov v zračni prostor ter zagotavljanje civilnih in vojaških operacij s skupnimi standardi in postopki. Komisija je dosegla znaten napredek pri izvajanju ukrepov iz sporočila iz leta 2023 o preprečevanju groženj zaradi dronov 5 . Vzpostavili bomo tudi evropski regulativni okvir za tehnologije sistemov za boj proti brezpilotnim zrakoplovom, pripravili metodologijo za ocenjevanje zanesljivosti sistemov za boj proti brezpilotnim zrakopolovom, ki temeljijo na umetni inteligenci, in oblikovali harmoniziran certifikacijski okvir za velike drone s spremembo osnovne uredbe o EASA.

Komisija predlaga tudi spremembo osnovne uredbe o EASA, da bi obravnavala potrebo po uvedbi možnosti za države članice ali agencijo EASA, da vzpostavijo regulativne peskovnike z namenom omogočanja načrtovanja, razvoja in preskušanja inovativnih letalskih proizvodov v resničnem okolju. Če takih priložnosti ne bo, bosta razvoj in proizvodnja takih proizvodov v EU resno ovirana ali upočasnjena, zaradi česar se bo treba zanašati na dobavitelje iz tretjih držav.

Ena od težav je nujna potreba po obravnavi certificiranja opreme, zlasti največjih dronov za operacije z najvišjo stopnjo tveganja. Zahteve v zvezi s tem bi bilo treba opredeliti v okviru sodelovanja med agencijo EASA in vojaškimi letalskimi organi držav članic.

Zagotavljanje učinkovitega usklajevanja in vsevladnega pristopa z zanesljivim upravljanjem

Ustrezno upravljanje, usklajevanje in nadzor so nepogrešljivi za zagotavljanje, da Evropa pri ukrepanju deluje enotno. Grožnje, s katerimi se soočamo, so skupne in tak mora biti tudi naš odziv. Vojaška mobilnost ne zadeva le prometa, temveč tudi zmožnost EU za ukrepanje.

Vsevladni pristop je ključen za uspešno izvajanje ukrepov, vključenih v predlog Komisije o enotnem okviru za vojaško mobilnost.

Komisija predlaga prometno skupino za vojaško mobilnost, ki bo olajšala usklajevanje in usmerjanje prizadevanj držav članic ter pomagala Komisiji pri izvajanju različnih ukrepov na podlagi uredbe iz svežnja. Združevala bo države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), vključno z Vojaškim štabom Evropske unije in Evropsko obrambno agencijo, predsedovala pa ji bo Komisija.

Pri izvajanju določb, povezanih z omrežjem in koridorji za dvojno rabo v okviru vojaške mobilnosti, ter pri določanju strateške prometne infrastrukture za dvojno rabo, bosta Komisijo podpirala odbor TEN-T in Vojaški štab Evropske unije.

Usklajevanje vojaškega prevoza na nacionalni ravni trenutno poteka na ad hoc osnovi. Vsaka država članica bo morala določiti nacionalnega koordinatorja za vojaški prevoz. Ta koordinator bo odgovoren za zagotavljanje nemotenega notranjega usklajevanja in sodelovanja med vsemi ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi deležniki, vključenimi v operacije vojaškega prevoza, zlasti med aktivacijo sistema EMERS. Koordinator bo moral imeti tudi ustrezno tehnično strokovno znanje in upravno usposobljenost za pomoč deležnikom pri uporabi carinskih formalnosti.

Komisija za zagotovitev pripravljenosti Unije predlaga redno ocenjevanje z letnim preverjanjem pripravljenosti za vojaški prevoz in predvideva možnost organizacije „testov izjemnih situacij“, osredotočenih na posebna vprašanja, kot so carinske formalnosti ali povezava med civilno zaščito in vojaško mobilnostjo, da bi opredelili področja za izboljšave in povečali splošno učinkovitost. Prvi testi izjemnih situacij bodo osredotočeni na zagotavljanje hitrih premikov vojaške pomoči proti Ukrajini in vzhodnim mejam Unije.

Nekatera delovna področja vojaške mobilnosti v predlagani uredbi niso zajeta, vključno z dosedanjim intenzivnim delom EU in držav članic na področju vojaške mobilnosti, zlasti v okviru PESCO in Evropske obrambne agencije. Komisija in visoka predstavnica/podpredsednica bosta sprejeli nadaljnje ukrepe za okrepitev tega dela, med drugim v zvezi z usklajevanjem, ob polnem spoštovanju Pogodb in veljavne zakonodaje EU.

Poglabljanje obstoječih partnerstev

EU bo še naprej krepila in širila vzajemno koristna partnerstva s podobno mislečimi partnerji, ki temeljijo na skupnih vrednotah in interesih, prek partnerstev na področju varnosti in obrambe. Ta pogosto zajemajo PESCO, Evropsko obrambno agencijo in druge okvire, povezane z obrambo. EU bo okrepila sodelovanje z ustreznimi dvostranskimi partnerji prek projektov PESCO za vojaško mobilnost in logistično vozlišče.

EU si bo prav tako prizadevala za krepitev „vodilnega“ sodelovanja z Natom na področju vojaške mobilnosti v skladu z dogovorjenimi vodilnimi načeli EU in Nata ter ob spoštovanju pristojnosti in pooblastil držav članic. Na splošno se bodo odnosi z Natom na področju vojaške mobilnosti okrepili ter imeli vzajemno koristen in preobrazbeni učinek za države članice in zaveznice Nata, ki niso članice EU. Za spodbujanje izmenjave informacij se bodo spodbujala vzajemna vabila na sestanke delovnih skupin, namenjene medsebojnemu poročanju, zlasti na sestanke Evropske obrambne agencije in Nata za logistiko. EU bo Nato povabila k sodelovanju na simulacijskih vajah (TTX) o vojaški mobilnosti, pod pogojem, da se spoštuje načelo vzajemnosti. Kot je bilo navedeno, bo EU posodobila svoje smernice o uporabi obrazcev EU in NATO 302.

Za varnostne interese EU je prav tako ključno, da se določbe predlagane uredbe uporabljajo v državah pristopnicah, zlasti v Ukrajini in Moldaviji. V tem kontekstu je treba upoštevati stopnjo usklajenosti držav pristopnic s skupno zunanjo in varnostno politiko.

Uredba iz svežnja bo Ukrajini prinesla znatne koristi. To bo dosegla z izboljšanjem prometne infrastrukture za dvojno rabo, poenostavitvijo pravil za prevoz vojaške opreme in postopkov za prečkanje meja po vsej Evropi. S temi ukrepi bi se podprlo hitrejše premikanje vojaške pomoči proti Ukrajini in vzhodnim mejam Unije. Ta prizadevanja bi lahko skupaj pripomogla h krepitvi odpornosti logističnih povezav Ukrajine z Unijo ter prispevala k širšim ciljem krepitve evropske varnosti in obrambe.

Vojna Rusije proti Ukrajini zagotavlja EU, državam članicam in partnerjem neprecenljive izkušnje na področju vojaške mobilnosti. Prometna skupina za vojaško mobilnost lahko kot opazovalke povabi Ukrajino, Moldavijo in države Evropskega gospodarskega prostora, da bi črpala iz njihovih dragocenih izkušenj z vojaškim področjem in pripravila Ukrajino na njeno prihodnje članstvo v EU. Javno-zasebno sodelovanje in civilno-vojaška interakcija sta ključnega pomena za učinkovito vojaško mobilnost v okviru vsedružbenega in vsevladnega pristopa, kot je predvideno v strategiji za Unijo pripravljenosti. Krepitev sodelovanja – prek krepitve zmogljivosti, učinkovite komunikacije, načrtovanja pripravljenosti in odpornosti ter dejavnega sodelovanja pri vajah – lahko bistveno izboljša pripravljenost in usklajevanje. Z zagotavljanjem večje ozaveščenosti in vključevanja civilnih prevoznikov in organov je mogoče uskladiti čezmejne premike in postopke za vojaško mobilnost.

Vaje

Vaje in testiranja bodo okrepila vojaško mobilnost EU z opredelitvijo področij za operativne, pravne in infrastrukturne izboljšave. Z vajami se bodo preverili postopki, izboljšalo usklajevanje med državami članicami, okrepila interoperabilnost s partnerji in zagotovile izkušnje, ki bodo podlaga za politiko, načrtovanje in naložbe. Z živimi vajami se bodo prepoznale morebitne ranljivosti v logističnem procesu in nato predlagale rešitve za odpravo teh ovir. V okviru takih simulacij se bo preverila skladnost prednostnih koridorjev s ključnimi vojaškimi standardi za prometno infrastrukturo.

Od leta 2026 bo EU skupaj z državami članicami izvajala letne vaje vojaške mobilnosti. Te bodo potekale v okviru vaj, kot so vojaške vaje EU (MILEX), poveljniško-štabne vojne vaje (CPX) in žive taktične vaje (LIVEX), povezane z zmogljivostjo za hitro napotitev, ter s sodelovanjem v večnacionalnih vajah, vključno z vzporednimi in usklajenimi vajami, ki jih organizirata EU in NATO.

Sklepne ugotovitve

Grožnje, s katerimi se soočamo, so skupne, zato mora biti skupen tudi naš odziv. Sveženj pomeni odločilen korak k odpravi preostalih ovir za vojaško mobilnost. Odraža našo skupno ambicijo, da se hitreje odzivamo in bolje zaščitimo naše državljane po vsej celini. S tem svežnjem želimo uskladiti prizadevanja za vojaško mobilnost na ravni EU in na nacionalni ravni, da bi postopoma dosegli območje vojaške mobilnosti na ravni celotne EU.

Nastopil je čas za odločno ukrepanje. Vzpostavitev območja vojaške mobilnosti na ravni celotne EU ni več možnost, temveč nujnost. Naša mir in varnost sta ogrožena.

Svet in Evropski parlament sta pozvana, naj podpreta ambiciozne cilje, določene v tem skupnem sporočilu, in sodelujeta pri njihovem uresničevanju. Izvajanje svežnja se bo natančno spremljalo, o izvajanju pa bosta Svet in Evropski parlament redno obveščena, da se zagotovi napredek.

Evropska komisija in visoka predstavnica pozivata Evropski svet, naj potrdi predstavljeni okvir in spremlja doseženi napredek.

(1)

Na tretjem in zadnjem razpisu v višini 807 milijonov EUR za projekte prometne infrastrukture za dvojno rabo je bilo predloženih 4,7 % preveč prijav: 22 držav članic je s 112 projekti zaprosilo za sofinanciranje EU v skupni višini 3,7 milijarde EUR.

(2)

Kot je opredeljeno v skladu s členom 61 Uredbe (EU) 2024/1679.

(3)

Vključno z Vojaškim štabom Evropske unije.

(4)

Direktiva (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov in razveljavitvi Direktive Sveta 2008/114/ES. 

(5)

COM/2023/659 SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU o preprečevanju morebitnih groženj zaradi dronov.