Poročevalka : Carina OHLSSON (SE/PES), članica občinskega sveta, Lidköping Referenčni dokument : Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Načrt za pravice žensk COM(2025) 97 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

1.

poudarja, da je enakost spolov temeljna pravica in demokratična vrednota. V prejšnjem zakonodajnem obdobju je EU dosegla pomemben napredek glede večje enakosti spolov, zlasti z direktivami in političnimi pobudami o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih, dostopu do oskrbe, preglednosti plačil, organih za enakost ter zaščiti pred nasiljem nad ženskami in nasiljem v družini. S pristopom k Istanbulski konvenciji pa je dodatno okrepila svojo zavezanost boju proti nasilju na podlagi spola;

2.

podpira načrt Evropske komisije za pravice žensk in Deklaracijo o načelih za spolsko enakostno družbo (1), saj meni, da sta trden temelj za oblikovanje nove strategije EU za enakost spolov in doseganje oprijemljivega napredka pri spodbujanju enakosti spolov po vsej EU in zunaj nje;

3.

opozarja, da načrt sicer upravičeno opozarja na pomen trdnih institucionalnih mehanizmov na vseh ravneh, vendar ne priznava dovolj osrednje vloge, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri izvajanju politik za enakost spolov v praksi;

4.

poziva, naj bodo lokalne in regionalne oblasti zaradi svojih pristojnosti in bistvene vloge prepoznane kot strateški partnerji pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju načrta in prihodnje strategije EU za enakost spolov. To partnerstvo je treba podpreti z ustreznimi finančnimi sredstvi, krepitvijo lokalnih in regionalnih organov za enakost ter tesnejšim sodelovanjem s civilno družbo. Pri tem je ključno spoštovanje načela subsidiarnosti: odločitve in ukrepe bi bilo treba sprejemati čim bližje državljanom, kjer so izzivi in priložnosti na področju enakosti spolov najbolj oprijemljivi;

5.

nadalje poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru načelo enakosti spolov in upoštevanje spola sistematično vključita v vse programe EU, da bi se zagotovila skladnost med proračunom, ki upošteva vidik spola, in drugimi ključnimi prednostnimi nalogami, kot so zeleni in digitalni prehod, konkurenčnost in socialna odpornost. V skladu z zavezami, sprejetimi v prejšnjem zakonodajnem obdobju, bi bilo treba obstoječo metodologijo za vključevanje načela enakosti spolov pregledati in okrepiti v okviru priprav na večletni finančni okvir 2028–2034, in sicer ob smiselnem sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti, da bi sredstva EU učinkovito uporabljali za doseganje rezultatov na področju enakosti spolov;

6.

ponovno poudarja, da morata biti Kohezijski sklad in sklad za okrevanje zasidrana v jasnih in merljivih ciljih, ki upoštevajo vidik spola, da regionalni razvoj ne bo poglabljal obstoječe neenakosti, temveč bo dejavno prispeval k odpravljanju razlik med spoloma in spodbujanju socialne pravičnosti. Vključevanje načela enakosti spolov in ocene učinka na enakost bi bilo treba sistematično uporabljati v fazah načrtovanja, izvajanja in vrednotenja;

7.

poudarja ključno vlogo Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) pri spodbujanju enakosti spolov, socialne vključenosti in enakih možnosti na trgu dela. Pozdravlja predlagano dodelitev v višini 100 milijard EUR za obdobje 2028-2034, vendar poudarja, da je treba poskrbeti, da bodo ta sredstva neposredno koristila ljudem, na primer ženskam, staršem samohranilcem in tistim, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo, in ne bodo razvodenela v infrastrukturnih ali naložbenih ukrepih. ESS+ bi moral še naprej ciljno usmerjeno financirati pobude za usposabljanje, znanje in spretnosti, zaposlovanje in socialne inovacije, ki krepijo ekonomsko neodvisnost žensk in prispevajo k odpravljanju zakoreninjenih razlik med spoloma. Lokalne in regionalne oblasti morajo kot upravitelji in upravičenci programov ESS+ ohraniti osrednjo vlogo pri skrbi, da se sredstva učinkovito uporabljajo za potrebe ljudi na terenu;

8.

poudarja, da so pravice in možnosti žensk neločljivo povezane s socialno-ekonomskim razvojem regij, saj se ženske na manj razvitih območjih soočajo s sistemskimi ovirami pri zaposlovanju, izobraževanju, zdravstvenem varstvu in politični udeležbi. EU mora zagotoviti, da bo enakost spolov v celoti vključena v lokalno in regionalno upravljanje, ter države članice podpreti pri učinkovitem izvajanju kohezijske politike, socialnih naložb in vključujočih strategij regionalnega razvoja. To velja vsaj v primeru manj razvitih regij, kjer se ženske, zlasti na podeželskih in oddaljenih območjih, soočajo s številnimi presečnimi ovirami; poudarja, da je treba poskrbeti za ustvarjanje in prepoznavnost virov za preprečevanje in stalno obravnavanje spolnega nasilja ter boj proti njemu, zlasti na podeželju. Priporoča, naj se še naprej osredotoča na krepitev mreže virov za enake možnosti in preprečevanje nasilja na podlagi spola na podeželju skupaj z institucionalnimi rešitvami, katerih namen je približati storitve ljudem ter se boriti proti odseljevanju in izolaciji na podeželju. S ciljno usmerjenimi programi, ki upoštevajo vidik spola, je treba podpreti vodilno vlogo žensk in njihovo sodelovanje na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja, zaščite biotske raznovrstnosti, trajnostnega kmetijstva in podeželskega gospodarstva;

9.

opozarja, da je treba ukrepati v zvezi z razlikami med spoloma na podeželju, kjer se ženske pogosto srečujejo z več problemi kot v mestnem okolju, zaradi česar ni mogoče v polnosti izkoristiti pomembnega potenciala žensk za razvoj podeželja; zato poziva, naj bodo prihodnje evropske politike in pobude na področju kmetijstva in razvoja podeželja bolj osredotočene na vlogo žensk na podeželju in naj vključujejo konkretne ukrepe za povečanje vidnosti, usposabljanja, podjetništva in zaposlovanja žensk na podeželju, pri čemer je treba upoštevati vprašanja usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, dostopa do osnovnih storitev in nasilja nad ženskami; v zvezi s tem poudarja, da je potreben napredek na področju skupnega lastništva kmetij med moškimi in ženskami, ki jih še vedno večinoma vodijo moški, in povečati prisotnost žensk v vodilnih strukturah kmečkih svetov, zvez in zadrug;

10.

pozdravlja stalno zavezanost EU dvojnemu pristopu sistematičnega vključevanja načela enakosti spolov v vse politike in hkratnega podpiranja ciljno usmerjenih in konkretnih ukrepov na lokalni in regionalni ravni;

11.

ponovno poudarja, da mora presečnost ostati v središču prizadevanj EU za enakost spolov. Ženske, ki so v ranljivem ali marginaliziranem položaju, kot so matere samohranilke in ženske, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, se soočajo s povečano diskriminacijo in so nesorazmerno prizadete zaradi strukturnih neenakosti. To sicer velja za vse ženske v Uniji, med njimi brezdomke, migrantke, pripadnice etničnih manjšin in invalidke. Zato mora prihodnja strategija EU izrecno obravnavati te razmere, poskrbeti za ozaveščenost o njih in nuditi podporo najbolj ogroženim ter spodbujati trajno sodelovanje med lokalnimi organi in civilno družbo, da bi učinkovito pomagali tem skupnostim; priznava, da je zelo pomembno vključevanje vidika uravnotežene zastopanosti spolov v okvir podeželskega kmetijstva in biotske raznovrstnosti. Pri krepitvi vloge žensk na teh področjih ne gre le za enakopravnost, ampak je to pogoj za trajnostni razvoj podeželja in ohranjanje okolja. Enakost spolov je temeljna vrednota EU;

12.

poudarja, da odprava škodljivih spolnih norm, boj proti diskriminatornemu jeziku in spodbujanje skupne odgovornosti in pozitivne moškosti koristijo celotni družbi, medtem ko ob togih spolnih vlogah ostajajo še naprej ukoreninjeni neenakost, nasilje in socialna izključenost. Za spodbujanje enakosti spolov so potrebni ukrepi na vseh področjih, med drugim celostno izobraževanje o enakosti spolov, vključno s pomenom skupne odgovornosti in obveznosti oskrbe na nekaterih področjih življenja, angažiranje fantov in moških kot zaveznikov, glavnih akterjev in prejemnikov, podpiranje moških, ki si prizadevajo prekiniti krog nasilja, in spodbujanje enakopravnosti spolov pri modelih družin in starševstvu. Lokalne in regionalne oblasti so v edinstvenem položaju, da s tesnim sodelovanjem s šolami, organizacijami v skupnosti in socialnimi službami usmerjajo te kulturne in vedenjske spremembe;

13.

poudarja, da pomanjkanje sredstev, institucionalnih zmogljivosti in strokovnega znanja o enakosti spolov ostaja glavna ovira za učinkovito delo na tem področju na lokalni in regionalni ravni; zato poziva k stalnemu in dobro financiranemu usposabljanju javnih uslužbencev in zaposlenih v vseh sektorjih, s poudarkom na vključevanju enakosti spolov v načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje vseh javnih storitev; hkrati poudarja, da je treba s ciljno usmerjenimi programi, ki se osredotočajo na agroekološke tehnike, digitalna orodja, podjetništvo, dostop do financiranja, socialne inovacije in pridobivanje digitalnih in drugih znanj in spretnosti, povečati zmogljivosti žensk in podporo, ki jim je nudena, na ekonomsko prikrajšanih in podeželskih območjih, zlasti žensk v kmetijskih skupnostih. S temi pobudami, ki se pogosto izvajajo v sodelovanju z organizacijami civilne družbe in lokalnimi deležniki, bi morali spodbujati ekonomsko neodvisnost in ekološko upravljanje;

14.

ponovno poudarja, da je treba zagotoviti ustrezne finančne in človeške vire, da bodo lahko lokalne in regionalne oblasti izpolnjevale zaveze glede enakosti spolov v praksi;

15.

priporoča sistematično pripravo proračunov, ki upoštevajo vidik spola, na vseh ravneh upravljanja. Proračuni so politična orodja, ki razkrivajo, kako se sredstva porazdelijo med dejavnosti, ženske in moške, dekleta in dečke. Da bi preprečili nenamerno poglabljanje neenakosti med spoloma, je treba vidik spola že od začetka vključiti v cilje in dodeljevanje sredstev;

Od besed do ukrepanja – načela enakosti spolov in pomembna vloga lokalnih in regionalnih oblasti

Odsotnost nasilja zaradi spola

16.

pozdravlja sprejetje direktive EU o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki vključuje presečni vidik; vendar obžaluje, da ne vsebuje opredelitve posilstva na podlagi odsotnosti privolitve, kot je zapisano v Istanbulski konvenciji; poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo to vrzel in zagotovijo popolno izvajanje zaščitnih ukrepov iz direktive. Njeno ustrezno in pravočasno izvajanje v državah članicah je bistveno za zanesljivo zaščito žensk ter dostop do pravnega varstva in podpornih storitev ter predstavlja mejnik v zavezi EU, da bo odpravila nasilje na podlagi spola;

17.

potrjuje, da je treba vse posameznike ne glede na biološki spol, spolno identiteto ali spolni izraz zaščititi pred nasiljem na podlagi spola; poudarja, da je treba v javne politike in storitve izrecno vključiti transpolne in spolno nenormativne osebe, ki jih nesorazmerno prizadeneta diskriminacija in nasilje. Priznavanje žensk kot družbene identitete je bistveno za to, da se glede enakosti spolov in zaščite pred nasiljem uporabljajo vključujoči pristopi, ki temeljijo na pravicah;

18.

priporoča, naj Evropska komisija njegovo mnenje COR 2023/02488 (2) vključi v prihodnjo strategijo za enakost spolov ter prizna ključno vlogo mest in regij pri izvajanju konkretnih ukrepov za boj proti nasilju na podlagi spola;

19.

poudarja, da sta za učinkovito preprečevanje nasilja potrebna boj proti spolnim stereotipom, škodljivim normam moškosti in patriarhalnim strukturam na podlagi presečnosti ter razumevanje življenjskih izkušenj žensk. Bistveno je tudi, da so moški vključeni v preprečevanje nasilja, saj so večinoma oni tisti, ki izvajajo nasilje na podlagi spola. Angažiranje moških in fantov je bistvenega pomena, lokalne in regionalne oblasti pa morajo imeti na voljo sredstva in zmogljivosti za usmerjanje dejavnosti v praksi;

20.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj povečajo naložbe v varne in dostopne prostore za žrtve nasilja na podlagi spola. Ta vidik je bistveno upoštevati pri urbanističnem načrtovanju, strategijah lokalnega razvoja ter na splošno pri načrtovanju mest. Ključnega pomena je, da se pri načrtovanju na lokalni in regionalni ravni upošteva vidik spola. Poudarja še, da je nujno izboljšati storitve na lokalni in regionalni ravni, vključno z zatočišči in svetovalnimi centri, da se vsem prizadetim ženskam ne glede na spolno identiteto ali ozadje zagotovita celovita podpora in zaščita. Prav tako bi se morale te storitve oblikovati in izvajati s poudarkom na preprečevanju ponovne viktimizacije žensk, ki so bile žrtve nasilja na podlagi spola, pri čemer se je treba izogibati institucionalnim praksam, ki bi znova povzročale travme, krivdo ali nepotrebno izpostavljanje njihovih izkušenj;

21.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj vidik spola vključijo v urbanistično in prometno načrtovanje, tudi v okviru strukturnega sodelovanja z organizacijami civilne družbe, na primer s feminističnimi organizacijami in organizacijami, ki jih vodi skupnost, da bi ustvarili varnejše javne prostore in zmanjšali tveganje nasilja na podlagi spola na ulicah, delovnih mestih, v javnem prevozu, šolah, parkih in v vsakodnevnem okolju; poziva Komisijo, naj to prednostno nalogo upošteva v prihodnji strategiji za enakost spolov in podpre lokalna prizadevanja s financiranjem, usmerjanjem in izmenjavo dobrih praks;

22.

poudarja, da je treba dati prednost zgodnjemu preprečevanju v šolah s spodbujanjem vključujočega izobraževanja, temelječega na enakosti spolov, spoštovanju in nenasilju; poziva k vključitvi teh dejavnosti v vsakodnevno šolsko strukturo, ki bo presegala enkratne kampanje ozaveščanja, in sicer z nudenjem orodij in usposabljanja za učence in osebje za prepoznavanje, preprečevanje in obravnavanje vseh oblik nasilja, tudi nasilja na podlagi spola; poudarja bistveno vlogo šol pri odpravljanju spolnih stereotipov in spodbujanju pozitivnih družbenih norm že v mladosti, tudi v zvezi z skupno odgovornostjo in obveznostmi oskrbe;

23.

za preučitev modelov upravljanja na več ravneh iz Istanbulske konvencije predlaga začetek sistematičnega evidentiranja lokalnih mrež za boj proti nasilju, ki bi se izvajalo skupaj z regionalnimi upravami in lokalnimi organi in v okviru katerega bi popisali lokalne protokole, sporazume in memorandume o soglasju. Cilj je poglobljeno analizirati značilnosti teh lokalnih mrež in opredeliti dejavnike, ki določajo njihov obseg, učinkovitost in dodano vrednost pri varovanju, podpiranju in spodbujanju samostojnosti žrtev nasilja, tudi z namenom krepitve delovanja teh mrež in s posebnim poudarkom na invalidkah. Te žrtve pogosto ostanejo neodkrite in neprijavljene, tako zaradi pomanjkanja ustreznih komunikacijskih kanalov za prijavo nasilja kot tudi zato, ker se same težko prepoznajo kot žrtve;

24.

spodbuja Komisijo, naj podpre sodelovanje in strukturirano izmenjavo prakse med državami članicami, ki temelji na dokazih, ter poskrbi, da bosta izobraževanje o enakosti spolov in preprečevanje nasilja osrednji element prihodnje strategije za enakost spolov;

25.

obžaluje, da načrt ne obravnava ustrezno posebnih potreb žensk v ranljivem položaju, med njimi invalidk, migrantk, prosilk za azil in žensk, katerih status rezidenta je odvisen od partnerja. Te skupine se soočajo z večjim tveganjem nasilja in izključenosti, zato jim je treba nameniti posebno pozornost pri oblikovanju politik EU; poziva k odločnejšim ukrepom za zaščito njihovih pravic in poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti v partnerstvu s civilno družbo pri nudenju zaščite in podpore v praksi; v primeru migrantk in begunk in njihovih otrok na ozemlju EU pa poziva k spoštovanju načela združitve družine;

26.

opozarja na vse večjo grožnjo digitalnega nasilja, vključno s spletnim sovraštvom do žensk, spletnim zalezovanjem in razkrivanjem zasebnih informacij, ki je nesorazmerno usmerjeno proti ženskam, zlasti tistim v politiki in javnem življenju; poziva k oblikovanju lokalnih in regionalnih strategij za spodbujanje digitalne varnosti, ozaveščenosti in podpore prizadetim ter poziva k večji odgovornosti tehnoloških platform za boj proti spletnem nasilju na podlagi spola;

Najvišji zdravstveni standardi

27.

pozdravlja priznanje Komisije, da je treba podpreti države članice pri tem, da bodo ženskam nudile dostop do pravic na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, ter pri spodbujanju medicinskih raziskav in oskrbe, ki upoštevajo vidik spola; poudarja, da so spolno in reproduktivno zdravje ter pravice temeljne človekove pravice in so bistvene za doseganje enakosti spolov; poleg tega poudarja pomen krepitve pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti na področju preprečevanja in spodbujanja zdravja, saj so ključni akterji pri zgodnjem odkrivanju in obravnavanju učinkov neenakosti med spoloma na telesno, duševno in čustveno zdravje žensk, zlasti v primeru socialne ranljivosti;

28.

opozarja na trdovratne vrzeli v zdravstvenem varstvu žensk, vključno z duševnim zdravjem, reproduktivno nego in nego za matere; poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri zagotavljanju dostopnih, pravičnih in na pravicah temelječih zdravstvenih storitev za vse ženske in dekleta, med njimi centrov za načrtovanje družine;

29.

ugotavlja, da nedavno nazadovanje v nekaterih državah članicah kaže na nujnost zaščite omenjenih pravic na vseh ravneh upravljanja; poziva, naj imajo vse ženske v EU dostop do zakonite, varne in cenovno dostopne oskrbe v zvezi s splavom, v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; poudarja, da mora biti takšna oskrba na voljo na nediskriminatoren način in da je treba odpraviti regionalne razlike v dostopu do nje; spodbuja lokalne in regionalne oblasti, naj si prizadevajo za pravičen dostop do storitev reproduktivnega zdravstvenega varstva na vseh območjih; poudarja, da imajo vse ženske pravico do telesne avtonomije in sprejemanja informiranih odločitev o svojem zdravju in življenju, ne da bi bile pri tem izkoriščane;

30.

poziva k razvoju skupnih evropskih standardov za zdravstveno varstvo mater in reproduktivno zdravje, vključno z dostopom do cenovno ugodne in destigmatizirane kontracepcije za ženske in moške ter svetovanjem; poudarja, da je treba zmanjšati regionalne razlike, in podpira cepljenje proti HPV kot bistveni korak k izkoreninjenju raka materničnega vratu;

31.

spodbuja lokalne in regionalne oblasti, naj prevzamejo vodilno vlogo pri zagotavljanju brezplačnih higienskih izdelkov za menstruacijo v javnih prostorih v njihovi pristojnosti, vključno s šolami, socialnovarstvenimi ustanovami, mladinskimi centri in občinskimi objekti. Dostop do teh izdelkov je bistvenega pomena za zaščito človekovega dostojanstva, spodbujanje enakosti spolov in odpravljanje razlik v zdravju na lokalni ravni; Poleg tega poziva lokalne in regionalne oblasti, naj vodijo prizadevanja za ozaveščanje o menopavzi in njeno depatologizacijo;

32.

poziva k odpravi t. i. rožnatega davka – uporabe DDV ali višjih cen za menstrualne higienske izdelke, saj to prispeva k ekonomski neenakosti na podlagi spola. Z odpravo tega davka ob upoštevanju dovoljene prožnosti iz Direktive Sveta 2006/112/ES (3) bi dejansko pripomogli k davčni pravičnosti in enakosti spolov;

33.

poudarja, da lahko spolni stereotipi in nezadostno razumevanje razlik na podlagi spola privedejo do napačnih diagnoz in neenake oskrbe; poziva k večji ozaveščenosti, podatkom, razčlenjenim po spolu, in izmenjavi najboljših praks v zdravstvenem varstvu, ki bo upoštevalo vidik spola;

34.

poziva Komisijo, naj opredeli femicid kot to, kar dejansko je, tj. umor ženske zaradi njenega spola, in naj ga obsodi v svoji strategiji za boj proti nasilju na podlagi spola; poudarja potrebo po zgodnjem odkrivanju in podpiranju žrtev nasilja v družini in nasilja na podlagi spola, vključno s spolnim nasiljem, nasiljem zaradi časti in pohabljanjem spolnih organov ter drugimi škodljivimi praksami. Lokalne in regionalne oblasti morajo imeti na voljo znanje, vire in pravne okvire, da se lahko učinkovito odzovejo;

Enako plačilo in ekonomsko opolnomočenje

35.

poudarja, da je treba odpraviti razlike v plačah in pokojninah med spoloma, preprečevati spolno segregacijo na trgu dela in spodbujati krepitev ekonomskega položaja žensk; nadalje poudarja potencial javnih naročil pri spodbujanju enakosti spolov s ciljno usmerjenimi klavzulami in usposabljanjem naročnikov;

36.

poziva k spodbujanju politik razvoja podeželja in mest, ki upoštevajo vidik spola in dejavno spodbujajo žensko podjetništvo, tudi z izboljšanjem dostopa do zemljišč, posojil, tehnologije, znanja in ciljno usmerjenega financiranja na področju kmetijstva in v zelenih sektorjih. To vključuje financiranje pobud, ki jih vodijo ženske, da se jih podpre pri upravnih postopkih, preučitev morebitnih ovir pri dostopu do shem financiranja in nudenje kmetijskega svetovanja in usposabljanja. V manj razvitih regijah je treba v okviru vključujočih lokalnih strategij dati prednost pobudam, ki jih vodijo ženske in ki med drugim prispevajo k zaščiti biotske raznovrstnosti in trajnostni rabi zemljišč;

37.

ugotavlja, da so ženske še vedno nesorazmerno izpostavljene tveganju revščine in socialne izključenosti, ter poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri reševanju teh izzivov; poziva k ustreznim pravnim okvirom in financiranju zanje, da bi jim omogočili učinkovito ukrepanje (4);

38.

poziva k vključitvi presečnega pristopa v politike EU in nacionalne politike, zlasti politike trga dela, v tesnem posvetovanju s socialnimi partnerji, da bi bolje zaščitili in okrepili pravice žensk, ki se soočajo z več oblikami diskriminacije, med njimi migrantk, prosilk za azil, invalidk in pripadnic etničnih manjšin; opozarja, da bi lahko digitalizacija poglobila obstoječe neenakosti, in poziva k ukrepom, s katerimi bi zagotovili, da bo spodbujala vključevanje in ne izključevanja;

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter skupnih obveznosti oskrbe

39.

pozdravlja osredotočenost načrta na pravičnejšo delitev obveznosti oskrbe in večje naložbe v sektor oskrbe; poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri nudenju infrastrukture za kakovostno oskrbo, kar ženskam omogoča ponovno vključevanje in dejavno udeležbo na trgu dela ter posledično prispeva k odpravljanju razlik v plačah in pokojninah; ugotavlja, da ženske še vedno opravljajo večino oskrbe, tako neplačane oskrbe v zasebnem življenju kot tudi plačane v sektorju oskrbe, zaradi česar je več milijonov žensk izključenih s trga dela. 90 % delovne sile v formalni oskrbi je žensk, 7,7 milijona žensk pa ni na trgu dela zaradi obveznosti oskrbe (5);

40.

poudarja pomen strategije EU za oskrbo (6) pri omogočanju dostopa do cenovno ugodnih in kakovostnih storitev oskrbe ter izboljšanju pogojev za oskrbovalce in oskrbovance; poudarja, da so ženske nesorazmerno prizadete zaradi vrzeli v oskrbi, saj še vedno opravljajo večino neformalnih obveznosti oskrbe; poudarja, da so se zaradi staranja prebivalstva na podeželju pojavile tudi posebne potrebe žensk, starih 60 in več, in poziva k oblikovanju možnosti za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter nadomestne oskrbe, pa tudi programov za izboljšanje zdravja te posebne skupine; poudarja pomen storitev kakovostne oskrbe in vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri njihovem nudenju; poudarja pomen direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev (7) ter barcelonskih ciljev pri zagotavljanju enakosti spolov pri skrbstvenem delu;

41.

poudarja, da v skladu s strategijo za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (ukrep 4) ženskam ne bi smeli pripisovati tradicionalnih vlog, povezanih zgolj z otroškim varstvom in nego, in poziva k družinam prijaznim politikam, ki bi kot enakovredne in upravičene do zaščite izrecno priznavale in podpirale različne oblike družin, tudi enostarševske družine in družine LGBTQ+. Tako bi spodbujali delitev družinskih obveznosti in socialno vključenost ter obravnavali neenako obremenitev, ki se že od nekdaj nalaga ženskam;

Enake možnosti za zaposlitev in dobri delovni pogoji

42.

poudarja, da mora EU skupaj s socialnimi partnerji spodbujati enake možnosti na trgu dela ter obravnavati spolno segregacijo in diskriminacijo, tako da okrepi status poklicev, v katerih prevladujejo ženske, hkrati pa ženske spodbuja k odločanju za poklice, v katerih prevladujejo moški; poudarja strateško vlogo občin in regij kot delodajalcev pri dajanju zgleda;

43.

poudarja pomen sistematičnega vključevanja vidika spola v podnebno in okoljsko politiko v skladu z evropskim zelenim dogovorom; priznava, da podnebne spremembe in degradacija okolja nesorazmerno vplivajo na ženske, zlasti tiste v ranljivih skupnostih; poziva k ciljno usmerjenim ukrepom za polno udeležbo žensk pri odločanju o podnebju, zelenih delovnih mestih in prizadevanjih za krepitev odpornosti, da bi poskrbeli za podnebno pravičnost in enakost spolov;

Kakovostno in vključujoče izobraževanje

44.

poudarja, da je vključevanje izobraževanja o enakosti spolov v vse ravni izobraževalnega sistema bistveno za oblikovanje bolj enakopravne družbe; opozarja, da se dekleta v šolskem okolju pogosto počutijo manj varna ter da so prizadevanja za varnost in vključevanje učinkovitejša, če se kombinirajo s sistematičnimi pristopi, ki upoštevajo vidik spola, podporo vodstva in vključujočimi učnimi načrti. Izobraževalni pristop k skupni odgovornosti in obveznosti oskrbe pomaga odpravljati moške stereotipe, saj dečke in moške razbremeni pritiskov, ki so posledica družbenih pričakovanj;

45.

poziva k programom za boj proti nadlegovanju na delovnem mestu in spolnemu nadlegovanju na podeželju ter opozarjanje nanju;

46.

poudarja pomen formalnega in neformalnega vseživljenjskega učenja s feminističnimi, protirasističnimi in vključujočimi pedagoškimi vsebinami in praksami ter s spodbujanjem žensk, da pridobijo znanje in spretnosti na znanstvenih področjih, kot so tista, povezana z okoljem in digitalnimi tehnologijami;

Politična udeležba in enaka zastopanost

47.

opozarja, da so ženske v lokalni politiki še vedno premalo zastopane, in poudarja potrebo po uravnoteženi zastopanosti spolov v organih odločanja in delovnih skupinah; poziva Komisijo, naj podpre države članice pri spodbujanju politične udeležbe in vodstvene vloge žensk, vključno s pobudami, ki obravnavajo strukturne ovire, stereotipe in diskriminatorne norme; poudarja, da neenaki pogoji še vedno omejujejo zmožnost številnih žensk za polno udeležbo in udejstvovanje v političnem življenju na lokalni ravni;

48.

poudarja pomen vključevanja vidika spola v vse faze političnega procesa ter poziva stranke in politične skupine, naj sprejmejo proaktivne ukrepe, po potrebi tudi kvote in pristope na podlagi enakopravnosti za povečanje zastopanosti žensk, zlasti na izvoljenih in vodilnih funkcijah; ugotavlja, da lahko seznami kandidatov z uravnoteženo zastopanostjo spolov izboljšajo splošno usposobljenost (8) in pospešijo napredek glede enake zastopanosti; izraža zaskrbljenost zaradi vse pogostejših groženj in nadlegovanja lokalnih in regionalnih izvoljenih funkcionarjev, zlasti žensk, mladih žensk iz manjšinskih okolij in tistih na vodilnih položajih; poziva mesta in regije, naj poskrbijo za varno politično okolje, ter vse institucije, naj sprejmejo kodekse ravnanja, ki bodo upoštevali vidik spola, in uvedejo obvezno usposabljanje za boj proti nadlegovanju z jasnimi mehanizmi izvrševanja;

49.

poziva k prehodu od zgolj udeležbe k resnični prerazporeditvi moči, enakemu dostopu do vodstvenih in odločevalskih funkcij ter vrednotenju znanja in vodstvene vloge žensk iz marginaliziranih in socialno izključenih okolij;

50.

poudarja, da je treba spodbujati vodilno vlogo žensk na področju okoljskega upravljanja in upravljanja podeželja, tudi v kmetijskih zadrugah, svetih za biotsko raznovrstnost in odborih za razvoj podeželja. Uravnotežena zastopanost spolov v teh strukturah je bistvena za zagotavljanje vključujočih postopkov odločanja v skladu z demokratičnimi načeli EU;

Institucionalni mehanizmi za zaščito pravic žensk

51.

poudarja, da mora biti enakost spolov vključena v vsakodnevno upravljanje – od odločanja in priprave proračuna do določanja norm – in da se ne sme obravnavati kot enkratni projekt; poziva Evropsko komisijo, naj podpre lokalne in regionalne oblasti pri vključevanju načela enakosti spolov v svoje sisteme; spodbuja izkušena mesta in regije k izmenjavi dobrih praks, da bi spodbudili strukturirano in sistematično delo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni; poudarja pomen statističnih in drugih podatkov, razčlenjenih po spolu, pri oblikovanju politik na podlagi dokazov. Lokalne in regionalne oblasti morajo imeti ključno vlogo pri zbiranju in uporabi teh podatkov, kar bi se moralo odražati tudi v prihodnji strategiji EU za enakost spolov;

52.

poziva (9) člane OR, njegove mlade izvoljene politike in evropsko mrežo regionalnih in lokalnih svetnikov, naj naredijo korak naprej in se pridružijo evropski listini za enakost med ženskami in moškimi v lokalnem življenju (10). Ta že združuje raznoliko skupino več kot 2 000 lokalnih in regionalnih oblasti iz vse Evrope;

53.

poziva k vzpostavitvi jasnih mehanizmov odgovornosti, vključno z neodvisnimi opazovalnimi skupinami za enakost spolov, rednimi revizijami v zvezi s spoloma in nadzorom civilne družbe, da bi bil napredek merljiv na vseh ravneh upravljanja.

---

(1)   https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52025DC0097&qid=1747317895809.

(2)  Mnenje Evropskega odbora regij – Preprecevanje nasilja na podlagi spola – vodilna vloga mest in regij (UL C, C/2024/1042, 9.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1042/oj).

(3)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(4)   Mnenje Odbora regij o ženskah in revščini v Evropski uniji (UL C 81, 4.4.2006, str. 37).

(5)   https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_5169.

(6)   Mnenje Odbora regij o evropski strategiji oskrbe (UL C 157, 3.5.2023, str. 28).

(7)  Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (UL L 188, 12.7.2019, str. 79).

(8)   https://jamstalldhetsmyndigheten.se/media/buhj543w/slutredovisning-lokal-demokrati.pdf, angleški povzetek, str. 45.

(9)  OR je k temu že pozval v mnenju SEDEC-VII/039 Preprečevanje nasilja na podlagi spola.

(10)  Besedilo listine – opazovalnica za evropsko listino (charter-equality.eu).