—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Ukraine 2024 Report (Poročilo o Ukrajini za leto 2024)“ (SWD(2024)0699), ki je priložen Sporočilu Komisije o širitveni politiki EU iz leta 2024 (COM(2024)0690),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Ukraine 2023 Report (Poročilo o Ukrajini za leto 2023)“ (SWD(2023)0699), ki je priložen Sporočilu Komisije o širitveni politiki EU iz leta 2023 (COM(2023)0690),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2022, v katerih je bil Ukrajini podeljen status kandidatke, z dne 15. decembra 2023, v katerih je potrjen začetek pristopnih pogajanj, in z dne 20. marca 2025,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (1),

—

ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2021 z naslovom OECD Review of the Corporate Governance of State-Owned Enterprises: Ukraine (Pregled OECD o korporativnem upravljanju podjetij v državni lasti: Ukrajina) in naknadnih dialogov v letu 2024,

—

ob upoštevanju osmega pregleda instrumenta za povečanje financiranja za Ukrajino za obdobje 2023–2026, ki ga je izvedel Mednarodni denarni sklad,

—

ob upoštevanju mnenj Beneške komisije Sveta Evrope, zlasti mnenja o nujnem nadaljnjem ukrepanju na podlagi mnenj o zakonu o spremembah nekaterih zakonodajnih aktov Ukrajine za pojasnitev določb o konkurenčnem izboru kandidatov za mesto sodnika ukrajinskega ustavnega sodišča z dne 9. oktobra 2023 in mnenja o nadaljnjem ukrepanju na podlagi mnenja o zakonu o narodnih manjšinah (skupnosti) z dne 9. oktobra 2023,

—

ob upoštevanju poročil Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO) o Ukrajini, zlasti četrtega ocenjevalnega kroga in dodatka k drugemu poročilu o skladnosti glede preprečevanja korupcije za poslance, sodnike in tožilce v Ukrajini z dne 22. novembra 2024,

—

ob upoštevanju poročila, ki ga je predložila Ukrajina v skladu s členom 68(1) Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (izhodiščno poročilo) z dne 3. julija 2025 in dodatnih informacij, ki jih je Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini prejela od ukrajinskih organizacij civilne družbe,

—

ob upoštevanju poročil organizacije Human Rights Watch o Ukrajini, vključno z njenim poročilom z dne 5. decembra 2024 z naslovom „All She Did Was Help People“ – Flawed Anti-Collaboration Legislation in Ukraine,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2025 o beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe (2),

—

ob upoštevanju izjav voditeljev Finske, Francije, Nemčije, Italije, Združenega kraljestva in Ukrajine po srečanju s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom 18. avgusta 2025 v Washingtonu,

—

ob upoštevanju izjave predsednice Komisije Ursule von der Leyen z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim po njunem srečanju v Bruslju 17. avgusta 2025,

—

ob upoštevanju skupne izjave voditeljev Francije, Italije, Nemčije, Združenega kraljestva, Finske, Poljske, predsednika Evropskega sveta Antónia Coste in predsednice Komisije Ursule von der Leyen z dne 16. avgusta 2025 po srečanju predsednika ZDA Donalda Trumpa in predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina 15. avgusta 2025 v Anchorageu na Aljaski,

—

ob upoštevanju prejšnjih izjav, vključno s skupno izjavo voditeljev Francije, Nemčije, Poljske, Združenega kraljestva in Ukrajine po srečanju v Kijevu 10. maja 2025 in skupne izjave Weimar+ o Ukrajini in evroatlantski varnosti z dne 12. maja 2025,

—

ob upoštevanju skupne izjave več poslancev Evropskega parlamenta z dne 11. avgusta 2025 o pogajanjih za pravičen mir za Ukrajino na podlagi mednarodnega prava in volje ukrajinskega ljudstva,

—

ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A10-0154/2025),

A.

ker Parlament najostreje obsoja rusko nezakonito, neupravičeno in neizzvano agresijo proti Ukrajini in podpira pravico Ukrajine do suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti znotraj njenih mednarodno priznanih meja; ker je Rusija napadla Ukrajino in je zato najenostavnejša in edina pravična pot k miru v Ukrajini ta, da Rusija umakne svoje sile s celotnega ukrajinskega ozemlja in plača odškodnino za škodo, ki jo je povzročila med svojo nezakonito vojaško agresijo;

B.

ker Rusija s politično, materialno in vojaško podporo svojih zaveznikov, zlasti Belorusije, Irana in Severne Koreje, od 24. februarja 2022 izvaja nezakonito, neizzvano in neupravičeno obsežno vojaško agresijo proti Ukrajini; ker se je vojna Rusije proti Ukrajini začela leta 2014 z nezakonito zasedbo in priključitvijo Krimskega polotoka in poznejšo zasedbo delov regij Doneck in Lugansk; ker ta vojaška agresija pomeni očitno in grobo kršitev Ustanovne listine Združenih narodov ter temeljnih načel mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava, kot ga določajo ženevske konvencije iz leta 1949;

C.

ker se je junija in julija 2025 močno povečalo število ruskih raketnih napadov in napadov z brezpilotnimi zrakoplovi na civilno infrastrukturo, vključno z bolnišnicami, šolami, stanovanjskimi stavbami in kulturnimi ustanovami, kar je privedlo do največjega števila civilnih žrtev od maja 2022; ker je bilo po podatkih misije OZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini junija 2025 ubitih vsaj 232 civilistov, 1 343 pa je bilo ranjenih, julija 2025 pa je bilo zabeleženih 286 smrtnih žrtev med civilisti in 1 388 ranjenih, kar je najvišje mesečno število civilnih žrtev od maja 2022;

D.

ker Rusija izvaja umore in sabotažo uglednih ukrajinskih javnih osebnosti, vojakov in kritične infrastrukture; ker je bil 30. avgusta 2025 v Lvovu brutalno umorjen Andrej Parubij, nekdanji predsednik vrhovne rade in nekdanji sekretar sveta za nacionalno varnost in obrambo;

E.

ker Rusija na vseh ukrajinskih ozemljih, ki jih nezakonito zaseda, izvaja dokumentirana vojna hudodelstva in deportacije in na široko manipulira z informacijami ter širi dezinformacije in propagando, da bi imelo prebivalstvo napačne informacije ali da bi ga ohranila v nevednosti;

F.

ker je Rusija 28. avgusta 2025 izvedla še en izjemno brutalen napad z brezpilotnimi zrakoplovi in raketami na več stavb v Kijevu, v katerem je bilo ubitih vsaj 23 ljudi, več kot 63 pa je bilo ranjenih, vključno z otroki; ker so bili prostori delegacije EU v Ukrajini v napadu močno poškodovani, kar je huda kršitev Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih; ker je bil med napadom zadet tudi kijevski urad britanskega sveta, ki je utrpel resno škodo, ena oseba pa je bila ranjena;

G.

ker je bila kot odziv na rusko vojaško agresijo januarja 2023 ustanovljena vodilna skupina za ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini; ker je bil marca 2023 pod okriljem Eurojusta v Haagu ustanovljen mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije; ker je vodilna skupina marca 2025 dokončala pravni okvir za to sodišče; ker je njegovo ustanovitev podprlo več kot 40 držav s skupno izjavo zunanjih ministrov vodilne skupine (izjava iz Lvova) z dne 9. maja 2025; ker sta 25. junija 2025 predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski in generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset v Strasbourgu podpisala formalni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini;

H.

ker sta se predsednik ZDA Donald Trump in predsednik Ruske federacije Vladimir Putin 15. avgusta 2025 srečala na dvostranskem vrhu v Anchorageu na Aljaski; ker so temu vrhu sledila srečanja predsednika Trumpa in predsednika Zelenskega skupaj z evropskimi voditelji 18. avgusta 2025 v Washingtonu;

I.

ker je Ukrajina pokazala izrazito odpornost in zavezanost svoji evropski poti in dosegla konkreten napredek v zvezi s tem kljub nadaljevanju ruske vojaške agresije, kar je povzročilo smrt več tisoč ljudi ter globoko travmo pri veteranih, njihovih družinah, uničenje številnih mest in bistvene civilne infrastrukture ter nadaljevanje zasedbe dela njenega ozemlja s strani ruskih vojaških sil;

J.

ker zaradi ruske invazije več kot 4 milijoni Ukrajincev trenutno živijo v državah članicah EU v okviru mehanizma začasne zaščite in imajo pravico do prebivanja, dostopa do trga dela, bivališča, zdravstvene oskrbe, socialne pomoči in izobraževanja svojih otrok;

K.

ker je pridružitveni postopek Ukrajine EU pomemben prispevek in pot do miru in blaginje za Ukrajino strateški odziv na rusko agresijo in verodostojno varnostno jamstvo za Ukrajino, s čimer se krepi geopolitična odpornost EU;

L.

ker zakonodajne reforme, ki jih je začela Ukrajina, odražajo njeno predanost usklajevanju s pravnim redom EU;

M.

ker skupina GRECO še naprej priznava odločno zavezanost Ukrajine glede boja proti korupciji v izjemno težkih časih za to državo; zlasti ker je skupina GRECO priznala, da je Ukrajina dosegla napredek pri preprečevanju korupcije med poslanci, sodniki in tožilci; ker navkljub napredku na področjih, kot sta neodvisnost sodstva in sistemska korupcija, preostajajo izzivi, ki jih je treba obravnavati z večjo odgovornostjo vlade, nadaljnjo krepitvijo institucionalnih zmogljivosti in mednarodnim nadzorom;

N.

ker je OECD ugotovila, da je Ukrajina v zadnjem desetletju močno napredovala pri reformi svojega protikorupcijskega okvira, saj je povečala preglednost, odgovornost in integriteto z odprtimi podatki, digitalizacijo in krepitvijo neodvisnosti protikorupcijskih organov;

O.

ker so ukrajinske oblasti sredi julija 2025 poskušale s sprejetjem zakona št. 12414 spodkopati neodvisnost ukrajinskega nacionalnega protikorupcijskega urada in specializiranega protikorupcijskega tožilstva, saj so s tem generalnemu državnemu tožilcu podelile obsežna pooblastila za vmešavanje v preiskave teh dveh organov; ker je ukrajinski parlament 31. avgusta 2025 zaradi velikega notranjega in zunanjega pritiska sprejel zakon št. 13533, da bi povrnil prejšnje stanje ter s tem popolno neodvisnost omenjenih organov;

P.

ker je Ukrajina na indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International za leto 2024 dosegla 35 od 100 točk in se uvrstila na 105. mesto od 180 držav in ker so kljub močni zavezanosti boju proti korupciji še vedno potrebne dejanske reforme za uresničitev teh namenov; ker so celovita reforma javne uprave, boj proti korupciji, spodbujanje temeljnih pravic in učinkovito delovanje demokratičnih institucij osnovni pogoji za pristop k EU;

Q.

ker je Ukrajina na področju regionalnega sodelovanja in socialno-ekonomskih reform dosegla napredek glede usklajevanja svojih politik s standardi EU;

R.

ker so demokratične institucije Ukrajine pokazale prilagodljivost v vojnem stanju, saj so dokazale, da ima Ukrajina celo med rusko vojaško agresijo delujoče institucije, demokracijo in gospodarstvo; ker so volitve zakonsko prepovedane in neizvedljive, dokler v Ukrajini traja vojna in vojno stanje; ker Parlament pozdravlja izjave, da se bodo po koncu vojnega stanja lahko začele priprave na volitve;

S.

ker je bil dosežen napredek pri reformi javne uprave, vendar je treba še naprej krepiti zmogljivosti, oblikovati politiko na podlagi dokazov in izboljšati upravljanje človeških virov;

T.

ker je sodstvo ponovno prevzelo ključne funkcije, vključno s preverjanjem sodnikov in izvajanjem protikorupcijskih ukrepov, čeprav je treba okrepiti standarde integritete in preglednosti ter se mora nadaljevati nadzor, ki ga izvajajo mednarodni partnerji;

U.

ker so pri krepitvi neodvisnosti sodstva pomagali mednarodni strokovnjaki v komisijah za izbor sodnikov, kar je povečalo tudi zaupanje javnosti v sodni sistem;

V.

ker se je 1. junija 2025 končalo sodelovanje mednarodnih strokovnjakov pri izbiri visoke kvalifikacijske komisije sodnikov;

W.

ker je Ukrajina z zakonodajo o obnovljivi energiji in z usklajevanjem s cilji evropskega zelenega dogovora pokazala zavezanost zeleni agendi, čeprav Rusija nenehno uničuje njene energetske objekte;

X.

ker je okoljska škoda, ki jo je povzročila Rusija, imela uničujoče posledice za ukrajinske naravne vire, kritične ekosisteme ter zdravje, možnosti preživljanja in varnost ljudi; ker je cilj zelene obnove, da se ta škoda odpravi in Ukrajina usmeri na novo pot okoljske in družbene trajnostnosti, ki bo skladna z okoljskimi predpisi iz pravnega reda EU; ker je Ukrajina 1. januarja 2025 nehala delovati kot tranzitna država za ruski plin;

Y.

ker so tuji vlagatelji in multinacionalke znatno povečali svoj nadzor nad ukrajinskimi naravnimi viri, vključno s kmetijskimi zemljišči, minerali in kritično infrastrukturo; ker te spremembe ogrožajo nacionalno suverenost, prehransko varnost in gospodarsko samoodločanje;

Z.

ker je EU leta 2024 kupila ruska fosilna goriva v vrednosti 21,9 milijarde EUR, kar je preseglo 18,7 milijarde EUR finančne pomoči, ki je bila Ukrajini zagotovljena istega leta; ker je EU od začetka obsežne invazije porabila več kot 200 milijard EUR za ruska fosilna goriva in s tem prispevala k financiranju ruske vojne blagajne; ker je Komisija napovedala, da bo do leta 2027 ustavila uvoz ruskega plina; ker bo EU, če bo še naprej uvažala rusko energijo na ravni iz leta 2024, Rusiji do konca leta 2027 plačala dodatne 57,4 milijarde EUR;

AA.

ker civilna družba ostaja steber odpornosti in demokracije v Ukrajini; ker nevladne organizacije kljub omejitvam, uvedenim zaradi vojnega stanja, razmeroma nemoteno nadaljujejo svoje delo, čeprav primeri pritiska na aktiviste vzbujajo zaskrbljenost in zahtevajo vladno ukrepanje; ker je imelo nenadno zmanjšanje financiranja ZDA uničujoče posledice za ukrajinsko civilno družbo;

AB.

ker sta svoboda izražanja in neodvisnost medijev postavljena pred izzive, zlasti v vojnem stanju; ker so potrebni ukrepi za ponovno vzpostavitev pluralizma, zaščito novinarjev in vzpostavitev finančno ugodnega okolja; ker je razumljivo, da so v času vojnega stanja nekatere omejitve neizogibne;

AC.

ker je Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) resno zaskrbljena zaradi slabšanja pravic delavcev v Ukrajini, tudi zaradi kršitev sindikalnih svoboščin in socialnega dialoga; ker so svoboda združevanja, kolektivna pogajanja in pravica do stavke zaščiteni s konvencijami Mednarodne organizacije dela, katerih pogodbenica je Ukrajina, in so ključni elementi pravnega reda EU in københavnskih meril;

AD.

ker je proces povezovanja EU široko podprt z javnim in institucionalnim soglasjem, ki odraža močno družbeno zavezanost pridružitvi EU kljub trenutnim težavam;

AE.

ker ima glede na eksistenčno vojno Ukrajine proti nenehni ruski agresiji pristop k EU izrazito varnostno razsežnost in močan simbolni pomen za državo in njeno prebivalstvo; ker neomajna podpora EU ukrajinski suverenosti, ozemeljski celovitosti in neodvisnosti ni odvisna od hitrosti evropske integracije te države;

AF.

ker članstvo v EU ostaja ključno gonilo demokratičnega razvoja Ukrajine in bo ključni dejavnik pri zagotavljanju prihodnje varnosti, stabilnosti in neodvisnosti države; ker je članstvo Ukrajine v EU strateška naložba v mir, varnost, demokracijo in blaginjo za celotno celino, saj bo okrepilo Unijo, s tem da bo prispevalo k njeni geopolitični odpornosti, povečalo njen gospodarski potencial in okrepilo njeno zavezanost skupnim vrednotam demokracije, pravne države in svobode;

AG.

ker je pridružitev proces, ki temelji na dosežkih, napredek pri izvajanju reform pa je treba temeljito in skrbno oceniti, kar je tudi v interesu Ukrajine;