EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.12.2025

COM(2025) 783 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o uporabi uredbe o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah

Seznam okrajšav

KAZALO

Seznam okrajšav    

Povzetek    

1.    Uvod    

2.    Sedanje stanje: CBAM ob koncu prehodnega obdobja    

2.1 CBAM, oblikovanje cen ogljika in forumi    

2.2 Prehodno obdobje CBAM    

3.    Sodelovanje z našimi partnerji    

3.1    Sodelovanje s tretjimi državami    

3.2    Učinek CBAM na tretje države    

3.3 Olajševanje izvajanja CBAM za proizvajalce iz tretjih držav    

3.4 Uporaba CBAM v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP)    

4.    Povečanje uspešnosti in učinkovitosti CBAM    

4.1    Uvod    

4.2 Blago nižje v vrednostni verigi    

4.3    Izmikanje CBAM: izogibanje in druge prakse za neupravičeno zmanjšanje obveznosti CBAM    

4.4    Električna energija    

4.4.1 Uvoz električne energije iz držav Zahodnega Balkana in Ukrajine    

4.4.2 Uvoz električne energije iz Združenega kraljestva    

4.5    Selitev virov CO2    

4.6    Privzete cene ogljika    

4.7    Metodologija za izračun vgrajenih posrednih emisij    

4.8    Prilagoditev zaradi brezplačnega dodeljevanja    

4.9    Racionalizacija upravnih postopkov    

5    Obeti: Razširitev in dokončanje CBAM: druga faza    

5.1 Posredne emisije    

5.2    Emisije pri prevozu    

5.3    Razširitev področja uporabe CBAM na druge sektorje    

5.3.1 Vhodni materiali    

5.3.2 Dodatno blago    

5.3.3 Blago nižje v vrednostni verigi    

6    Zaključek in naslednji koraki    

Povzetek

To poročilo vsebuje pregled uporabe mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) v prehodnem obdobju od 1. oktobra 2023 do konca leta 2025. V poročilu je ocenjen prispevek CBAM k obravnavanju selitve virov CO2 in spodbujanju oblikovanja cen ogljika na svetovni ravni ter so proučeni njegovo upravljanje, administracija, izvrševanje in mednarodna razsežnost. V njem so predstavljeni tudi časovni načrt izvajanja in spremljevalni ukrepi, potrebni za zagotovitev učinkovite in uspešne ureditve za dokončno uporabo CBAM od leta 2026 naprej.

CBAM je v prehodnem obdobju 2023–2025 spodbujal spremljanje emisij, vgrajenih v uvoženem blagu iz vsega sveta, in poročanje o njih.

S pričakovanjem dokončnega obdobja CBAM, ki se začne 1. januarja 2026, se je začelo spodbujati zmanjševanje vgrajenih emisij, uvoženih v EU. Poleg tega je CBAM s svojo zasnovo, ki vključuje odbitek dejansko plačane cene ogljika od finančne prilagoditve CBAM, spodbudil oblikovanje cen ogljika. To je spodbudilo naraščajoč svetovni trend uvajanja okrepljenih sistemov trgovanja z emisijami in davkov na ogljik. CBAM je zagotovil tudi edinstveno priložnost za širšo politično razpravo o podnebnih ukrepih na svetovni ravni.

Komisija je v tem prehodnem obdobju dejavno sodelovala v ustreznih večstranskih forumih, ki se ukvarjajo z ogljičnimi klubi in koalicijami podobno mislečih akterjev, pri prizadevanjih za usklajeno ukrepanje glede ukrepov na mejah v zvezi z ogljikom. Sodelovala je tudi s trgovinskimi partnerji, mednarodnimi organizacijami (vključno s STO) in v mednarodnih forumih, da bi predstavila in pojasnila cilje, zasnovo in značilnosti izvajanja CBAM.

Zdaj se v 95 jurisdikcijah izvaja približno 80 instrumentov za oblikovanje cen ogljika, ki so leta 2025 zajemali približno 28 % svetovnih emisij toplogrednih plinov 1 . Da bi se ustrezno upoštevala cena ogljika, ki se dejansko plača v sektorjih CBAM v okviru teh instrumentov za oblikovanje cen ogljika, bo Komisija pred sprejetjem izvedbenega akta o določitvi pravil za odbitek cene ogljika v prvem četrtletju leta 2026 zbrala povratne informacije deležnikov o navedenem aktu.

Po vsem svetu se razvija vse več prostovoljnih shem za oblikovanje cen ogljika. To je močan pozitiven signal zasebnemu in javnemu sektorju o koristih oblikovanja cen ogljika za doseganje podnebnih ciljev. EU poleg tega zaostruje svoje podnebne politike. Komisija je julija 2025 predlagala spremembo evropskih podnebnih pravil za določitev podnebnega cilja EU za leto 2040, po katerem naj bi se neto emisije toplogrednih plinov EU do leta 2040 zmanjšale za 90 % v primerjavi z letom 1990, kot je določeno v političnih usmeritvah Komisije za obdobje 2024–2029. Države članice so se novembra 2025 v Svetu za okolje dogovorile o splošnem pristopu k pravno zavezujočemu krovnemu cilju 90-odstotnega zmanjšanja do leta 2040, pri čemer je bil domač cilj določen na 85 %, uporabi pa se lahko do 5 % mednarodnih ogljičnih dobropisov. Predsedstvo Sveta in predstavniki Evropskega parlamenta so decembra 2025 dosegli začasni dogovor o teh ciljih. EU je kljub kompleksnosti uvedbe novega instrumenta v izjemno kratkem času vzpostavila delujoč okvir upravljanja za CBAM. Države članice, Komisija in deležniki so prehodno obdobje izkoristili za zbiranje podatkov in izkušenj, hitro oblikovanje sklepov ter vzpostavitev mehanizma, ki ni le operativen, temveč se tudi stalno izboljšuje. Z uredbo o poenostavitvi CBAM, tj. Uredbo (EU) 2025/2083 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. oktobra 2025 o spremembi Uredbe (EU) 2023/956, sta se okrepila sedanje upravljanje in vloga Komisije pri nadzoru izvajanja CBAM prek centraliziranega registra CBAM.

EU redno sodeluje z mednarodnimi partnerji in deležniki, ki jih zanima delovanje CBAM EU ali so izrazili pomisleke glede njegove zasnove ali praktičnih vidikov njegovega izvajanja. Poleg tega dejavno spodbuja in financira projekte razogljičenja v tretjih državah. Komisija bo na podlagi spoznanj, pridobljenih v prehodnem obdobju CBAM, še naprej podpirala države pri njihovih prizadevanjih za razogljičenje, tudi pri izvajanju CBAM, kot je opisano v globalni podnebni in energetski viziji EU ter v predlogu o instrumentu Globalna Evropa. Rezultati modeliranja, predstavljeni v tem poročilu, kažejo, da je učinek CBAM na najmanj razvite države, države v razvoju in države evropskega sosedstva razmeroma majhen. Sprememba BDP najmanj razvitih držav (v primerjavi s scenarijem brez CBAM) kot celote na podlagi tega modeliranja znaša manj kot 0,01 % do leta 2035. Hkrati se pričakuje, da bo uvedba CBAM prispevala k zmanjšanju svetovnih emisij toplogrednih plinov.

CBAM se bo uvajal postopoma v osemletnem obdobju med letoma 2026 in 2034 ter vzporedno s postopnim ukinjanjem brezplačnih pravic v okviru EU ETS. Tako bodo imeli proizvajalci blaga CBAM v EU in zunaj nje čas, da nadaljujejo razogljičenje, tretje države pa čas, da uvedejo sisteme za oblikovanje cen ogljika.

Komisija se je na podlagi spoznanj, pridobljenih v prehodnem obdobju, in povratnih informacij deležnikov odločila tudi za uporabo pristopa v dveh fazah za okrepitev in razširitev CBAM v prihodnjih letih.

Prva faza v letih 2026 in 2027 zajema predloge na koncu leta 2025 o razširitvi na blago nižje v vrednostni verigi, okrepitvi CBAM s pravili proti izogibanju, spremembi pravil za izračun vgrajenih emisij električne energije ter začasnem podpornem mehanizmu za razogljičenje sektorjev z visokim preostalim tveganjem selitve virov CO2, leta 2026 pa izvedbeni akt o določitvi pravil za odbitek dejansko plačane cene ogljika v tretjih državah. Namen tega svežnja je povečati učinkovitost CBAM z zmanjšanjem tveganja selitve virov CO2 nižje v vrednostni verigi, okrepitvijo izvrševanja mehanizma, odvračanjem od praks izmikanja ter spodbujanjem razogljičenja elektroenergetskih omrežij v tretjih državah.

V drugi fazi je predvidena priprava poročila (leta 2027) z oceno načinov za nadaljnjo razširitev področja uporabe na (i)  posredne emisije iz dodatnega blaga CBAM (železo in jeklo, aluminij in vodik) ter (ii) druge sektorje.

1.Uvod

Ozadje in namen tega poročila

Analiza v tem poročilu vključuje pregled izvajanja v prehodnem obdobju, oceno prispevka CBAM k obravnavanju selitve virov CO2 in spodbujanju oblikovanja cen ogljika na svetovni ravni ter proučitev upravljanja, izvrševanja in mednarodne razsežnosti mehanizma. V poročilu so predstavljeni tudi časovni načrt izvajanja in spremljevalni ukrepi, potrebni za zagotovitev učinkovite in uspešne dokončne ureditve za uporabo CBAM od leta 2026 naprej.

Poročilo tako izpolnjuje tudi zahteve iz člena 30(2) uredbe o CBAM 2 glede ocene ustreznih vidikov, povezanih z navedeno uredbo, kot so:

·razširitev področja uporabe navedene uredbe na (i) posredne emisije, vgrajene v dodatnem blagu CBAM (glej poglavje 5.1), (ii) vgrajene emisije pri prevozu blaga CBAM in prevoznih storitvah (glej poglavje 5.2), (iii) dodatno blago (glej poglavje 5.3.2) ter (iv) druge vhodne materiale za blago CBAM (glej poglavje 5.3.1),

·ustrezna merila, ki jih je treba uporabiti v okviru razširjenega področja uporabe,

·tehnične zahteve za izračun vgrajenih emisij za drugo potencialno blago CBAM,

·mednarodne razprave o podnebnih ukrepih (glej poglavji 2.1 in 3.1) in učinek CBAM na države v razvoju, zlasti na najmanj razvite države (glej poglavje 3.2),

·upravljanje CBAM (glej poglavje 2),

·metodologija za izračun posrednih emisij (glej poglavje 4.6).

V prehodnem obdobju so morali uvozniki četrtletno poročati o emisijah toplogrednih plinov, vgrajenih v blagu CBAM, danem na trg EU, brez kakršnih koli finančnih obveznosti. Cilj je bil pridobiti zanesljive podatke, izpopolniti metodologije, okrepiti upravno zmogljivost in pripraviti dokončni sistem za CBAM.

Podatki CBAM, zbrani v prehodnem registru, so pokazali, da se je skladnost s pravili o poročanju CBAM znatno povečala. V tretjem četrtletju 2025 je 95 % vseh uvoznikov, ki letno uvozijo več kot 50 ton blaga CBAM, poročalo o dejanskih vgrajenih emisijah namesto o privzetih vrednostih.

To pomeni veliko povečanje v primerjavi s tretjim četrtletjem 2023, ko so začela veljati prehodna pravila CBAM in je o dejanskih emisijah poročalo le 11 % uvoznikov. Tudi za manjše količine uvoza, ki so bile do zdaj izvzete (na podlagi zakonodaje omnibus, ki sta jo sprejela Evropski parlament in Evropski svet), je o dejanskih vgrajenih emisijah poročalo več kot 50 % uvoznikov.

Zdaj je čas za prehod v drugo fazo, da se te emisije ustrezno preverjajo.

CBAM je prispeval k trendu uvajanja sistemov za oblikovanje cen ogljika in spremljanje emisij po vsem svetu. Od začetka uporabe CBAM 1. oktobra 2023 se je število instrumentov za oblikovanje cen ogljika, ki se uporabljajo po vsem svetu, povečalo na 80 instrumentov, ki se izvajajo v 95 jurisdikcijah in so v letu 2025 zajemali približno 28 % svetovnih emisij toplogrednih plinov 3 . To tudi kaže, da države boj proti podnebnim spremembam jemljejo bolj resno.

Poleg tega vse več držav priznava, da selitev virov CO2 pomeni tveganje za vse energetsko intenzivne panoge, več jurisdikcij pa proučuje ali uvaja ukrepe na mejah v zvezi z ogljikom. Med njimi so razvita gospodarstva (kot so Avstralija, Kanada, Tajvan in Združeno kraljestvo), države s srednjim dohodkom in države v razvoju, kot sta Brazilija in Turčija.

To vprašanje je tudi v središču več večstranskih pobud. Najnovejša med njimi je odprta koalicija za podnebje, ki jo je Brazilija predlagala na konferenci COP30 ter sledi Podnebnem klubu skupine G7 in vključujočemu forumu OECD o pristopih k blažitvi emisij ogljika (IFCMA).

Potencial CBAM za spodbujanje zmanjšanja emisij za proizvode, dane na trg EU, se bo v celoti izkoristil šele, ko se bo mehanizem dokončno začel uporabljati leta 2026. Že zdaj pa številni znaki kažejo, da so podjetja s čistejšo proizvodnjo v obdobju po uvedbi CBAM ohranila ali izboljšala svoj tržni položaj še pred začetkom njegove uporabe, ogljično intenzivnejši proizvajalci pa so pod pritiskom, da se prilagodijo 4 . Takšni rezultati kažejo, da CBAM prispeva k spodbudam za razogljičenje industrije in povečanju konkurenčnosti za čistejše upravljavce.

EU je na podlagi spoznanj, pridobljenih v prehodnem obdobju, leta 2025 sprejela ciljno usmerjen sveženj za poenostavitev, da bi se racionaliziralo upravljanje CBAM in zmanjšalo upravno breme, hkrati pa ohranila okoljsko celovitost. Ključni elementi svežnja so:

·prag de minimis, določen na 50 ton, s katerim se izvzame približno 90 % uvoznikov, vendar ohrani pokritost 99 % vgrajenih emisij,

·lažje izpolnjevanje zahtev v prvem letu (vključno s prilagojenimi zahtevami glede posedovanja kuponov),

·pojasnitev izdajanja dovoljenj in zastopanja ter

·okrepljena integracija carinskih podatkov in podatkov CBAM.

S temi ukrepi skupaj naj bi se močno zmanjšalo upravno breme, povezano s CBAM, in poenostavila uporaba mehanizma.

Od leta 2026 se bodo postopoma uvajale finančne obveznosti v okviru CBAM, in sicer vzporedno in sorazmerno s postopnim opuščanjem brezplačnega dodeljevanja v okviru EU ETS. Tako se bo zagotovil predvidljiv in uravnotežen prehod za upravljavce in uprave. Komisija namerava v skladu z uredbo o CBAM nadaljevati v dveh fazah.

Prva faza bo potekala v letih 2026 in 2027 ter bo vključevala predloge na koncu leta 2025 o razširitvi na blago nižje v vrednostni verigi, pravilih proti izogibanju in pravilih za izračun vgrajenih emisij električne energije ter začasni rešitvi za podporo sektorjem, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2, leta 2026 pa še izvedbeni akt o določitvi pravil za odbitek dejansko plačane cene ogljika v tretjih državah.

Druga faza bo potekala leta 2027, v njej pa bo Komisija proučila možnost nadaljnje razširitve na druge proizvode nižje v vrednostni verigi in druge sektorje, vključene v ETS, kot so kemikalije, ter posredne emisije.

2.Sedanje stanje: CBAM ob koncu prehodnega obdobja

V tem oddelku je poudarjeno, kako je bila s smernicami, razpravami in ozaveščanjem v okviru CBAM ustvarjena dinamika vzajemnega učenja, medtem ko se je na svetovni ravni uvajalo oblikovanje cen ogljika in izboljševalo merjenje vgrajenih emisij. Predstavljeni so tudi poglobljeno sodelovanje s tretjimi državami, večja ozaveščenost o tveganjih selitve virov CO2 ter načrti za oblikovanje lastnih ukrepov na mejah v zvezi z ogljikom, ki so bili pripravljeni v več jurisdikcijah.

2.1 CBAM, oblikovanje cen ogljika in forumi

CBAM je po vsem svetu spodbudil in olajšal spremljanje emisij, vgrajenih v blagu, in poročanje o njih ter začel prek številnih kanalov spodbujati zmanjševanje vgrajenih emisij, uvoženih v EU.

Prvič, za lažje izpolnjevanje pravil o poročanju se v okviru CBAM namesto sistema obračunavanja emisij na ravni naprav (kot se uporablja v sistemu EU za trgovanje z emisijami – EU ETS) uporablja metodologija na ravni proizvodov.

V okviru EU ETS se emisije spremljajo in preverjajo na ravni naprave, običajno obrata ali proizvodnega mesta, s poudarkom na skupnih neposrednih emisijah, ki nastanejo znotraj njenih meja. Ta pristop je primeren za domače upravljavce, za katere se uporablja zakonodaja EU, ni pa ga mogoče neposredno uporabiti za uvoz, kadar EU nima pristojnosti nad celotnimi industrijskimi obrati.

Zato je bila za namene CBAM potrebna drugačna metodologija, s katero bi bilo mogoče vgrajene emisije pripisati določenemu blagu (kot je tona jekla, aluminija ali cementa), danemu na trg EU. Komisija je razvila okvir za obračunavanje emisij na podlagi proizvodov, ki odraža mednarodne prakse, kot so metodologije izračunavanja ogljičnega odtisa proizvodov in ocene življenjskega cikla, vendar jih prilagaja, da se zagotovi enakovrednost s proizvodnimi potmi in pokritostjo emisij v okviru EU ETS. Metoda CBAM je namesto izračuna vplivov v celotnem življenjskem ciklu (od pridobivanja surovin do odstranjevanja) osredotočena na emisije proizvoda iz rabe energije in industrijskih procesov do trenutka, ko izdelek zapusti proizvodni obrat.

Da bi bilo to praktično, metodologija CBAM (i) za vsak vključeni proizvod na podlagi njegove proizvodne poti določa jasne meje sistema (npr. plavžno jeklo, klinker–cement), (ii) določa privzete emisijske faktorje, (iii) omogoča uporabo dejanskih izmerjenih podatkov, kadar obstaja zanesljivo spremljanje (poleg možnosti uporabe privzetih vrednosti), ter (iv) zahteva preverjanje, ki ga izvaja tretja oseba, s postopnim usklajevanjem s standardi EU ETS glede spremljanja, poročanja in preverjanja. Skratka, s to metodo poročanja CBAM je mogoče izračunati primerljivo metriko ogljika, ki temelji na proizvodu. To omogoča enako obravnavo proizvajalcev blaga CBAM iz EU in tujine, zagotavlja sledljivost vgrajenih emisij ter postavlja temelje za morebitno svetovno zbliževanje pravil za obračunavanje ogljika.

Poleg tega Komisija od leta 2023 izvaja kampanje za ozaveščanje in komunikacijske kampanje, da bi ustreznim deležnikom pomagala pri izpolnjevanju zahtev CBAM (glej besedilo v nadaljevanju).

Ta prizadevanja so prinesla rezultate pri izpolnjevanju zahtev CBAM in povečala obseg poročanja o dejanskih emisijah.

Na začetku prehodnega obdobja (od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2024) so skoraj vsi uvozniki poročali o privzetih vrednostih. Le približno 8–11 % uvoznikov je poročalo o dejanskih vrednostih emisij. Preostalih 89–92 % jih je navedlo „drugo“, tj. privzete vrednosti (ali „dejanske vrednosti niso na voljo“) 5 .

V tretjem četrtletju 2024 je prišlo do spremembe. Delež uvoza, za katerega so se sporočile dejanske vrednosti, se je povečal na 46 %. V četrtem četrtletju 2024 se ni spremenil, nato pa se je v prvem četrtletju 2025 povečal na 52 % in v drugem četrtletju 2025 na 53 %. To pomeni, da se je delež privzetih vrednosti v sistemu, ki so na začetku predstavljale večino, v manj kot enem letu zmanjšal, delež dejanskih vrednosti na ravni proizvodov pa povečal na približno polovico vseh vnosov.

Učinek je še jasnejši pri velikih pošiljkah (> 1 000 ton). To so trgovci in skupine, ki lahko lažje pridobijo podatke od svojih dobaviteljev. Zanje je bil delež sporočenih dejanskih vrednosti na začetku majhen, in sicer 25–31 % v obdobju od zadnjega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2024. Nato se je od tretjega četrtletja 2024 povečal na 90–93 %. Večja količina uvoza torej ustreza večjemu deležu sporočenih dejanskih vrednosti v popolni skladnosti s cilji CBAM.

To pomeni, da so za podatke o emisijah najpomembnejše količine, ki se sporočajo v dejanskih vrednostih. Za več podrobnosti o spremembi pri poročanju v prehodnem registru CBAM glej sliko 1.

Slika 1: Delež uvoza, za katerega so bile sporočene dejanske vrednosti oziroma druge (privzete) vrednosti v prehodnem obdobju CBAM, po četrtletjih

Predhodna analiza kaže, da bi se lahko delež skrajnih vrednosti od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025 statistično zmanjšal za več kot polovico. Možni razlogi za izboljšanje kakovosti podatkov skozi čas so med drugim:

1.proizvajalec, ki ni iz EU, zagotovi podatke o napravi, izmerjene v skladu z izvedbenimi pravili CBAM (usklajenimi s spremljanjem, poročanjem in preverjanjem po EU ETS: podatki o dejavnosti + emisijski faktorji/emisije iz proizvodnih procesov);

2.proizvajalec lahko emisije dodeli proizvodu CBAM (npr. določenemu jeklenemu izdelku, cementu, aluminiju) z uporabo metodologije na ravni proizvodov CBAM in z upoštevanjem meja sistema;

3.na voljo je dokumentacija (podatki o proizvodnji, poraba goriva/energije, emisije iz proizvodnih procesov, izračuni), ki jo lahko uvoznik naloži v register CBAM.

CBAM je torej spodbudil in olajšal spremljanje emisij po vsem svetu, kar je prvi nujni korak pri oblikovanju ukrepov za zmanjšanje emisij.

CBAM s svojo zasnovo in uporabo odbitka dejansko plačane cene ogljika od finančne prilagoditve CBAM spodbuja razvoj oblikovanja cen ogljika. CBAM internalizira okoljske stroške proizvodnje energetsko intenzivnega blaga ob vstopu na enotni trg EU. Finančna obveznost začne veljati leta 2026. V skladu s tem morajo uvozniki nato kupiti kupone CBAM, ki ustrezajo emisijam, vgrajenim v zajetem blagu. To zagotavlja enakovrednost s področjem uporabe EU ETS in ceno ogljika v EU ETS, saj se odbije cena ogljika, ki je bila dejansko plačana v državi porekla.

Ta zasnova politike nagrajuje proizvajalce, ki lahko merijo in zmanjšujejo emisije na ravni proizvoda. Vladam zagotavlja jasno spodbudo, da uvedejo oblikovanje cen ogljika in obdržijo prihodke, namesto da bi jih države članice EU zbrale prek skupne osrednje platforme.

Od uvedbe CBAM je več jurisdikcij začelo uvajati oblikovanje cen ter spremljanje, poročanje in preverjanje. Pokritost se je povečala po vsem svetu, proizvajalci pa so s poročanja o privzetih vrednosti prešli na poročanje o svojih dejanskih emisijah. To tretjim državam pošilja cenovni signal, potreben za uvajanje ukrepov za oblikovanje cen ogljika.

CBAM z zagotavljanjem enakovrednosti stroškov emisij pri uvozu in proizvodnji v EU preprečuje selitev virov CO2 in spodbuja uvoz čistejših proizvodov. Za blago z manjšimi emisijami bo potrebnih manj kuponov CBAM, zaradi česar se bodo okoljski stroški znižali, učinkovite proizvodne poti (kot so elektroobločne peči, ki uporabljajo nizkoogljično energijo za proizvodnjo jekla, cementa z nizko vsebnostjo klinkerja, sodobnega aluminija) pa bodo postale konkurenčnejše. S postopno odpravo brezplačnega dodeljevanja v okviru ETS se bo ta prednost še povečala in se v celoti uresničila leta 2032.

Nedavno sprejeto partnerstvo za čisto trgovino in naložbe z Južno Afriko je še en dokaz trenda navezovanja trgovine in naložb na preverljivo učinkovitost glede ogljika ter usmerjanja kapitala v čistejše in konkurenčnejše dobavne verige, ki ga spodbuja EU.

CBAM je po vsem svetu zagotovil edinstveno priložnost za spodbujanje večje politične usklajenosti na področju podnebnih ukrepov. Komisija je v tem prehodnem obdobju dejavno sodelovala v ustreznih večstranskih forumih in različnih koalicijah podobno mislečih akterjev pri usklajenem delovanju glede ukrepov na mejah v zvezi z ogljikom, obravnavanja selitve virov CO2 in interoperabilnosti obračunavanja ogljika.

Na konferencah pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) so države v razvoju, ki so trgovinske partnerice EU, izrazile pomisleke in negotovosti glede CBAM, med drugim glede njegovega morebitnega učinka na tretje države ter dejstva, da mehanizem ne izvzema proizvodov iz držav v razvoju oziroma jih kako drugače ne obravnava v njihovo korist. Komisija je o teh in drugih zadevah, povezanih s CBAM, razpravljala z delegacijami tretjih držav, poslovnimi združenji in organizacijami civilne družbe na spremljevalnih dogodkih, dvostransko in v drugih pogajanjih. Te razprave so prispevale k boljšemu razumevanju CBAM kot okoljskega ukrepa za obravnavanje selitve virov CO2. Poudarile so tudi odprtost Komisije za sodelovanje s tretjimi državami in vključevanje konstruktivnih povratnih informacij v zasnovo CBAM.

EU je na konferenci COP30 leta 2025 ponovno poudarila, da pozdravlja nadaljevanje dialoga s svetovnimi partnerji za okrepitev sodelovanja pri ukrepih politike za boj proti podnebnim spremembam, ki vplivajo na trgovino, vključno z ukrepi za preprečevanje selitve virov CO2. Komisija bo prispevala k procesu mobilizacije Global Mutirão, o katerem so se dogovorile pogodbenice na konferenci COP, za nov dialog v pomožnih telesih UNFCCC ob sodelovanju pogodbenic in drugih deležnikov (vključno z Mednarodnim trgovinskim centrom, Konferenco Združenih narodov za trgovino in razvoj ter Svetovno trgovinsko organizacijo). Namen tega dialoga je preučiti priložnosti, izzive in ovire za krepitev mednarodnega sodelovanja v zvezi s trgovino. V okviru dialoga naj bi se med drugim obravnavali ukrepi, sprejeti za boj proti podnebnim spremembam, vključno z ukrepi, kot je CBAM, pri katerih se upoštevajo razlike v oblikovanju cen ogljika na meji, ter drugi podnebni ukrepi, ki vplivajo na trgovino, kot so subvencije, ki izkrivljajo trgovino, ter omejitve izvoza in uvoza za nizkoogljične tehnologije in surovine, ki so ključne za nizkoogljična gospodarstva.

EU je na konferenci COP30 podprla tudi več mnogostranskih pobud, vključno z izjavo voditeljev o odprti koaliciji za podnebje. V njej se priznava pomen oblikovanja cen ogljika in tržnih mehanizmov kot ključnih orodij za spodbujanje podnebnih ukrepov na svetovni ravni.

EU je dejavno sodelovala v vključujočem forumu OECD o pristopih k blažitvi emisij ogljika (IFCMA) in je skupaj z 60 državami članicami podpirala bolj usklajene pristope k svetovnim prizadevanjem za blažitev. Evropska komisija je zlasti prostovoljno prispevala k povečanju interoperabilnosti podatkov o ogljični intenzivnosti ter sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja, na podlagi česar sta bila 30. junija 2025 objavljena dva dokumenta IFCMA 6 . Interoperabilnost omogoča uporabo podatkov v najrazličnejših primerih. S tem se znižajo stroški poročanja podjetij in olajša poročanje o dejanskih emisijah v okviru CBAM.

Komisija od leta 2023 podpira tudi delo Podnebnega kluba 7 pri spodbujanju mednarodnega sodelovanja na področju razogljičenja industrije. Podnebni klub je septembra 2025 izdal skupna prostovoljna načela o ukrepih za obravnavanje selitve virov CO2 8 .

Komisija je leta 2025 dejavno prispevala tudi k skupni izjavi Podnebnega kluba za konferenco COP30 ter svetovni zavezi za rast trgov skoraj brezemisijskega in nizkoemisijskega jekla in cementa. Izjava in zaveza sta bili objavljeni 6. novembra v okviru konference COP30 9 .

EU je tesno sodelovala z drugimi članicami STO pri izvajanju CBAM na več sejah za obveščanje o stanju izvajanja mehanizma in pridobivanje povratnih informacij članic STO. CBAM je bil predmet rednih razprav v Odboru za trgovino in okolje. EU je članice STO obvestila tudi o pozivih k predložitvi dokazov in osnutkih aktov, ki jih je objavila za zbiranje povratnih informacij. Tudi v drugih večstranskih forumih je izkoristila priložnosti, da je partnerje EU seznanila z najnovejšimi informacijami o izvajanju CBAM.

Tretje države se zdaj prav tako pripravljajo na uvedbo svojih CBAM ali razmišljajo o tem. Združeno kraljestvo bo na primer 1. januarja 2027 uvedlo CBAM Združenega kraljestva. Uveden bo neposredno (brez prehodnega obdobja) in bo zajemal blago iz petih sektorjev, ki jih zajema CBAM EU. To pomeni, da bo zajemal aluminij, cement, gnojila, vodik ter železo in jeklo, ne pa tudi električne energije.

CBAM Združenega kraljestva se bo uporabljal za neposredne in posredne emisije v vseh sektorjih ter za izbrano število vhodnih materialov. Po letu 2027 bo opravljen pregled njegovega sektorskega področja uporabe, da se bodo upoštevale morebitne spremembe tveganj selitve virov CO2.

Drugi trgovinski partnerji, vključno z Avstralijo, Brazilijo, Kanado in Tajvanom, so sporočili, da prav tako razmišljajo o uvedbi podobnih instrumentov.

EU se zaveda pomislekov trgovinskih partnerjev glede morebitnih vplivov CBAM in jih obravnava v največji možni meri, da bi bil mehanizem še učinkovitejši in lažje izvedljiv za vključene deležnike. Povratne informacije, prejete od partnerskih držav in njihovih industrij, so bile dragocene tudi pri prizadevanjih za poenostavitev CBAM.

2.2 Prehodno obdobje CBAM

Pregled podatkov

Pregled podatkov v nadaljevanju je podrobno predstavljen v Prilogi IV.

Podatki CBAM kažejo, da je bilo med četrtim četrtletjem 2023 in drugim četrtletjem 2025 uvoženih približno 156 milijonov ton blaga CBAM, od tega približno 69 % železa in jekla, 15 % gnojil, 11 % cementa in 5 % aluminija. Največji izvoznici blaga CBAM v EU v tem obdobju sta bili Ukrajina in Turčija, ki sta prispevali približno 14 % oziroma 12 % celotne količine.

Ocenjene vgrajene emisije, zbrane leta 2024 v prehodnem registru CBAM, znašajo skupno 167 milijonov ton CO2e, od tega 102,5 milijona ton CO2e za železo in jeklo, 38,4 milijona ton CO2e za aluminij, 18 milijonov ton CO2e za gnojila in 8 milijonov ton CO2e za cement.

Na podlagi poročanja deklarantov se je uporaba dejanskih vrednosti sčasoma znatno povečala, in sicer s samo 8 % v četrtem četrtletju 2023 na približno 53 % do drugega četrtletja 2025, kar kaže, da je vse več uvoznikov smiselno sodelovalo s svojo dobavno verigo, da so pridobili zahtevane podatke in jih sporočili.

Kar zadeva električno energijo kot blago CBAM, podatki iz registra, kot so jih sporočili deklaranti, kažejo, da je bilo med četrtim četrtletjem 2023 in drugim četrtletjem 2025 prijavljenih skupno 96 milijonov MWh. Glavne izvoznice so Združeno kraljestvo (65 % celotnega uvoza električne energije, prijavljenega v registru CBAM), Srbija (15 %) in Severna Makedonija (5,2 %).

Skupne vgrajene emisije za oznako KN 27 160 000 so znašale 86 milijonov ton CO2e. Opozoriti je treba, da je glavni mehanizem za izračun vgrajenih emisij za električno energijo kot blago CBAM uporaba privzetih vrednosti, ki temeljijo na proizvodnji električne energije iz fosilnih goriv. Ta pristop odraža mehanizem določanja cen električne energije v EU, vendar omejuje priznavanje razogljičenih virov električne energije, kar lahko vodi do previsoke ocene dejanskih vgrajenih emisij.

Privzete vrednosti iz prehodnega obdobja temeljijo na eni globalni povprečni privzeti vrednosti na oznako KN. Komisija se zato zavezuje, da se bodo podatki iz registra CBAM za dokončno obdobje uporabili pri določanju privzetih vrednosti za CBAM (pregled je predviden leta 2027, ko bo zaključeno prvo obdobje poročanja in se bodo ustrezni podatki lahko vključili v te revidirane vrednosti).

Upravljanje CBAM

Upravljanje CBAM temelji na hibridnem, večstopenjskem okviru, ki vključuje Komisijo in organe držav članic (imenovane pristojne nacionalne organe).

Komisija nadzira izvajanje CBAM na ravni EU. Poleg centralnega nadzora Komisija vzpostavi in upravlja sisteme, ki so potrebni za uporabo CBAM. Lahko tudi pregleda deklaracije CBAM, ki jih predložijo deklaranti.

Komisija je v prehodnem obdobju (od 1. oktobra 2023 do 31. decembra 2025) vzpostavila in upravljala prehodni register CBAM. To je osrednja platforma, na kateri uvozniki oddajajo četrtletna poročila o emisijah, upravljavci, ki niso iz EU, pa predložijo podatke o emisijah.

Poleg tega Komisija pripravlja register CBAM, ki bo nadomestil prehodni register za dokončno obdobje. Leta 2025 je bil uveden modul za upravljanje dovoljenj, da bi se racionalizirali zahtevki uvoznikov kot pooblaščenih deklarantov CBAM, ki jih pristojni nacionalni organi upravljajo neposredno in prek registra CBAM. Register CBAM je bil povezan s carinskim sistemom enotnega okenca EU za izmenjavo potrdil (EU CSW-CERTEX) za avtomatizirane kontrole dovoljenj CBAM pri uvozu, ki jih izvajajo carinski organi EU.

Da bi Komisija zmanjšala upravno breme, je vzpostavila portal, prek katerega lahko upravljavci naprav, ki niso iz EU, naložijo podatke o emisijah v register CBAM. Ko so ti podatki naloženi, jih lahko različni uvozniki (ponovno) uporabijo za različne primere uvoza.

Komisija bo vzpostavila in upravljala tudi skupno osrednjo platformo po izvedenem postopku skupnega javnega naročanja držav članic in Komisije ter vmesnik med navedeno platformo in registrom CBAM. Od februarja 2027 bosta na skupni osrednji platformi potekala prodaja in odkup kuponov CBAM. Deklaranti CBAM bodo platformi uporabljali za izpolnjevanje svojih obveznosti poročanja in finančnih obveznosti.

Sekundarna zakonodaja

Komisija je bila pooblaščena za sprejetje več aktov za določitev pravil, ki se bodo uporabljala od začetka dokončne faze, in zagotovitev enotne uporabe CBAM po vsej EU, zlasti za opredelitev:

1.pravil za izračun in objavo cene kuponov CBAM;

2.metod za izračun emisij, vgrajenih v blagu, in privzetih vrednosti po državi porekla in oznaki KN;

3.pravil za preverjanje emisij;

4.pogojev, pod katerimi bodo nacionalni akreditacijski organi izdajali akreditacijo preveriteljem za namene CBAM;

5.obsega informacij ter pogostosti, časovnega okvira in sredstev za komuniciranje s carinskimi organi;

6.načina izračuna prilagoditve zaradi brezplačnega dodeljevanja, s katero bi se zmanjšalo število kuponov CBAM, ki jih je treba predati, da se upošteva obseg, v katerem se pravice iz EU ETS dodeljujejo brezplačno;

7.pravil za dokončni register CBAM;

8.pogojev in postopkov v zvezi s statusom pooblaščenega deklaranta CBAM.

Odbor za CBAM se redno sestaja, da bi s predstavniki držav članic razpravljal o političnih in pravnih vprašanjih ter je pravočasno pred začetkom dokončnega obdobja glasoval za zgoraj navedene akte. Ti akti bodo objavljeni pred koncem leta 2025 in se bodo uporabljali od 1. januarja 2026.

Da bi se spodbujale in upoštevale cene ogljika v tretjih državah, bo Komisija v prvem četrtletju 2026 sprejela izvedbeni akt, s katerim bo določila pravila za odbitek cene ogljika, ki se dejansko plača v tretjih državah.

Pristojni nacionalni organi držav članic

Vsaka država članica je v skladu s členom 11 uredbe o CBAM imenovala pristojni organ za izvajanje CBAM na nacionalni ravni. Pristojni nacionalni organi so odgovorni za stike z uvozniki s sedežem v njihovi državi članici, vključno z obravnavo zahtevkov za pridobitev statusa pooblaščenega deklaranta CBAM in podeljevanjem tega statusa uvoznikom. Pristojni nacionalni organi zagotavljajo tudi izpolnjevanje obveznosti CBAM, pri čemer opravijo pregled deklaracij CBAM na podlagi predhodne ocene, ki jo zagotovi Komisija, in odločijo, ali je treba v okviru, določenem z uredbo o CBAM, naložiti kazni ali ne. Komisija na svojem spletnem portalu CBAM vodi ažuren začasni seznam pristojnih nacionalnih organov. Ko se bo štel za stabilnega, ga bo objavila v Uradnem listu Evropske unije.

Dvaindvajset držav članic je za pristojni nacionalni organ za CBAM imenovalo okoljski organ (svoj pristojni nacionalni organ za EU ETS), sedem pa jih je imenovalo svoj carinski organ. Dve državi članici sta za pristojni nacionalni organ imenovali oba organa, v eni državi članici pa je carinski organ hkrati tudi pristojni nacionalni organ za ETS. V eni državi članici pristojni nacionalni organ ni niti pristojni nacionalni organ za ETS niti carinski organ.

Carinski organi držav članic sodelujejo s pristojnimi nacionalnimi organi pri vključevanju CBAM v obstoječe carinske postopke. Kadar je učinkovito izvajanje CBAM na nacionalni ravni odvisno od različnih organov, se lahko v nekaterih državah članicah pojavijo izzivi pri usklajevanju.

Izvajanje novega mehanizma

Za učinkovito izvajanje CBAM je potrebno tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami. Kljub tem prizadevanjem nekateri izzivi pri pripravi dokončne faze CBAM niso bili odpravljeni. Pristojni nacionalni organi imajo različne ravni operativne pripravljenosti, pri čemer nekatere države članice zahtevke obravnavajo učinkovito, druge pa se spopadajo z zamudami in izzivi pri izvrševanju. Poleg tega bo ključno zagotoviti, da vsi organi držav članic dosledno razlagajo pravila CBAM.

Upravljavci in uvozniki šele počasi začenjajo uporabljati obstoječa orodja za pripravo na dokončno obdobje: na namenskem portalu za upravljavce v okviru registra CBAM se je kljub sistemu enkratnega nalaganja, ki je bil uveden konec decembra 2024, registriralo le 78 upravljavcev naprav iz tretjih držav. Zahtevek za pridobitev statusa pooblaščenega deklaranta CBAM, ki je pogoj za nadaljevanje uvoza blaga CBAM v EU od 1. januarja 2026, sta vložila 5 902 uvoznika.

Sedanji izzivi pri upravljanju izhajajo tudi iz dejstva, da je CBAM popolnoma nov mehanizem, tudi za nacionalne organe, uvoznike in proizvajalce iz tretjih držav. Zanj je treba oblikovati in izvajati nove upravne postopke, informacijske sisteme in okvire skladnosti, zato na začetku vključuje operativne negotovosti in krivuljo učenja za Komisijo, pristojne nacionalne organe, carinske organe in podjetja.

Glede na velike izzive je hiter napredek, dosežen od leta 2023, pomemben dosežek za EU, njene države članice in mednarodne partnerje.

Za okrepitev sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi držav članic Komisija in pristojni nacionalni organi redno organizirajo neformalne delavnice za izmenjavo mnenj in dobrih praks. S tesnejšim sodelovanjem se krepita nacionalno strokovno znanje in upravna zmogljivost. Zagotavlja se tudi, da lahko pristojni nacionalni organi za CBAM dosledno izvajajo CBAM po vsej EU.

Upravni stroški

Ocenjevanje upravnih stroškov CBAM za organe držav članic je še posebej zahtevno, saj je CBAM popolnoma nov instrument. Zato so morale države članice in Komisija popolnoma na novo vzpostaviti zmogljivosti in niso mogle vnaprej podrobno predvideti vseh možnih potreb pri izvajanju. Pristojni nacionalni organi še niso vzpostavili vseh upravnih postopkov, potrebnih za polno izvajanje mehanizma. Nekateri na primer še vedno razvijajo svoje upravne zmogljivosti za opravljanje nalog, kot sta obravnava zahtevkov za dovoljenja in zagotavljanje skladnosti.

Komisija je na začetku leta 2025 začela raziskavo na ravni EU, da bi zbrala kvalitativne in kvantitativne povratne informacije vseh držav članic o njihovih upravnih stroških, povezanih z izvajanjem CBAM. Rezultati so pokazali zelo velike razlike v stanju med državami članicami, na primer glede njihove stopnje pripravljenosti na dokončno fazo in obstoja proračunskih napovedi za prihodnje obdobje.

Tudi vrednost uvoza in število uvoznikov v posameznih državah članicah sta precej različna:

·v dveh državah članicah z najvišjo vrednostjo uvoza blaga CBAM v letu 2024 je ta znašala več kot 10 milijard EUR, v dveh državah članicah z najmanjšo vrednostjo pa manj kot 0,10 milijarde EUR.

·Število uvoznikov blaga CBAM se prav tako zelo razlikuje: od 200 000 uvoznikov leta 2024 jih je bilo približno 37 000 registriranih v državi članici z največjim številom uvoznikov, približno 21 000 pa v državi članici z drugim največjim številom uvoznikov. V dveh državah članicah z najmanjšim številom uvoznikov je bilo registriranih le 1 200 oziroma 400 uvoznikov.

Te velike razlike med državami članicami bodo prisotne tudi v dokončnem obdobju CBAM, ki se začne leta 2026 in v katerem bodo izvzeti uvozniki, katerih letna količina uvoza znaša do 50 ton: od 18 000 uvoznikov, ki bodo po pričakovanjih vključeni na področje uporabe CBAM od leta 2026, naj bi jih bilo v državi članici z največjim številom uvoznikov registriranih 2 700 (2 200 v državi članici z drugim največjim številom uvoznikov), v obeh državah članicah z najmanjšim številom uvoznikov pa manj kot 70.

Nazadnje, države članice so se odločile za različne upravne ureditve za izvajanje CBAM, pri čemer so za svoje pristojne nacionalne organe imenovale različne organe, kot so okoljski organi/organi za EU ETS ali carinski organi. To lahko vključuje različne izzive in stroške, na primer pri usklajevanju izvajanja CBAM s carinskimi dejavnostmi.

Poleg tega so bila številna podrobna pravila in postopki, ki so potrebni za uporabo CBAM od leta 2026, v zadnjem četrtletju 2025 še vedno v fazi dokončevanja v okviru sekundarne zakonodaje (npr. izvedbenih in delegiranih aktov), čeprav so Komisija in države članice že uvedle ključne sestavne dele CBAM, kot so register, postopki za izdajo dovoljenj in zahteve glede poročanja.

Upravni stroški za uprave držav članic in Komisijo se z izvajanjem CBAM še naprej razvijajo in se bodo razvijali tudi z začetkom dokončnega obdobja mehanizma leta 2026, vključno z večjimi spremembami, uvedenimi s svežnjem za poenostavitev, z začetkom prodaje kuponov leta 2027 ter z začetkom veljavnosti sprememb CBAM, na primer prve razširitve na blago nižje v vrednostni verigi, ki ga bo predlagala Komisija.

Sporazum o skupnem javnem naročanju in skupna osrednja platforma

Komisija si prizadeva za vzpostavitev skupne osrednje platforme, na kateri bosta od 1. februarja 2027 potekala prodaja in odkup kuponov CBAM. Komisija je 1. decembra 2025 sprejela sklep o odobritvi podpisa osnutka sporazuma o skupnem javnem naročanju, o katerem se je 17. novembra 2025 dogovorila z državami članicami. Ko ga bodo podpisale vse države članice in Komisija ter bo začel veljati, bo Komisija leta 2026 v imenu vseh pogodbenic začela postopek skupnega javnega naročanja storitev, povezanih s skupno osrednjo platformo.

Spoznanja, pridobljena v prehodnem obdobju

Eno od ključnih spoznanj, pridobljenih v prvem letu prehodne faze, je bilo, s katerimi upravnimi izzivi so se spopadali podjetja, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), ter javni organi pri spoznavanju novega, zapletenega instrumenta. To spoznanje je poudarilo ključno in nujno potrebo po poenostavitvi CBAM.

Na podlagi obsežnih posvetovanj z deležniki in javnimi organi ter operativnih podatkov iz prvega obdobja poročanja je Komisija pri svoji analizi ugotovila nesorazmerne stroške izpolnjevanja obveznosti za MSP, zamude pri obravnavi zahtevkov za pridobitev dovoljenja s strani nacionalnih pristojnih organov ter tveganje nedoslednega izvrševanja zapletenih pravil po vsej EU. Kombinacija kompleksnosti nekaterih zahtev glede poročanja in različnih stopenj pripravljenosti pristojnih nacionalnih organov in podjetij je pokazala, da so za zagotovitev učinkovitosti CBAM potrebne ciljno usmerjene spremembe.

Sveženj za poenostavitev iz leta 2025

Ob upoštevanju navedenega je Komisija 26. februarja 2025 sprejela zakonodajni predlog za poenostavitev in okrepitev CBAM pred dokončno fazo v skladu s kompasom za konkurenčnost EU. Po hitrem dogovoru Parlamenta in Sveta o predlogu Komisije je bila uredba sprejeta 8. oktobra 2025.

Zaradi hitrega sprejetja so lahko Komisija in države članice upoštevale ukrepe za poenostavitev, ki jih je EU sprejela za začetek dokončnega obdobja 1. januarja 2026, zlasti kar zadeva ustrezno sekundarno zakonodajo za dokončno obdobje. Ta skupni dosežek dokazuje, da se je EU sposobna hitro prilagoditi, ter je zavezana, da bo zagotovila učinkovitost CBAM in njegovo prijaznost podjetjem.

Namen te uredbe je zagotoviti upravno učinkovitost, da bo CBAM ostal praktičen in prijazen podjetjem, ne da bi bili pri tem ogroženi njegovi podnebni cilji. Uvedba praga de minimis ima ključno vlogo pri zmanjševanju upravnih bremen za male uvoznike. Ker so zahteve CBAM osredotočene na večje uvoznike, je na podlagi navedenega praga iz obveznosti CBAM izvzetih približno 90 % uvoznikov, predvsem MSP, vseeno pa je še vedno zajetih 99 % vgrajenih emisij, s čimer je okoljska učinkovitost CBAM v celoti ohranjena.

Uredba za uvoznike, zajete s CBAM, določa poenostavljene zahteve glede poročanja, da bi deklaranti lažje izpolnili obveznosti, na primer v primeru kompleksnega blaga. Da bi deležniki imeli dovolj časa za pripravo na svoje obveznosti poročanja in finančne obveznosti, se bo prodaja kuponov CBAM na skupni osrednji platformi začela šele 1. februarja 2027, roki za letno poročanje pa so bili preloženi na poznejši datum.

Druga pomembna izboljšava je, da lahko Komisija od leta 2027 določi privzete cene ogljika za države, v katerih se uporablja instrument za oblikovanje cen ogljika. Deklaranti bodo lahko zmanjšanje svoje finančne obveznosti CBAM zahtevali na podlagi teh vrednosti, namesto da predložijo potrjena dokazila o dejanskem plačilu cene ogljika.

Poenostavitve so bile uvedene tudi glede izračuna finančne obveznosti pooblaščenih deklarantov CBAM, da bi se zmanjšalo njihovo breme. Te poenostavitve vključujejo poenostavljena pravila o življenjskem ciklu kuponov CBAM od leta 2027, kot sta poenostavljena omejitev odkupa in manjše število kuponov CBAM, ki jih je treba kupiti vsako četrtletje v letu uvoza (število kuponov, ki ustreza 50 % emisij, vgrajenih v blagu, uvoženem od začetka leta, namesto 80 %).

Sprejete poenostavitve so tudi pomemben pogoj za morebitno razširitev področja uporabe CBAM v prihodnosti.

Nazadnje, z uredbo se CBAM okrepi, saj se uvede okrepljeno centralizirano spremljanje, ki ga izvaja Komisija, zlasti glede praga de minimis, s čimer se okrepita učinkovitost in doslednost mehanizma. Konsolidirani nadzor na ravni EU v registru CBAM bo zagotovil enotno zbiranje, potrjevanje in izvrševanje podatkov v vseh državah članicah, s čimer se bodo zmanjšale razlike v nacionalnem izvajanju.

Poenostavitve in prožnosti, ki niso povezane s svežnjem za poenostavitev iz leta 2025

Poleg poenostavitev, uvedenih z revizijo uredbe o CBAM, Komisija pripravlja pomembne poenostavitve in prožnosti v okviru izvedbenih in delegiranih aktov. Z njimi se bo izvajanje CBAM olajšalo, med drugim tudi za upravljavce iz tretjih držav ter MSP.

Evropska komisija bo pri načrtovanem izvedbenem aktu o določitvi pravil za odbitek cene ogljika, plačane v tretji državi, in spremljevalnih smernicah delovala po načelu enakovrednosti ter bo pojasnila, kako se lahko upoštevajo zahtevki za ogljične dobropise, kupljene v okviru shem skladnosti, vključno z ogljičnimi dobropisi iz člena 6 Pariškega sporazuma.

Pravila bodo določala tudi, kako se lahko odbijejo davki na ogljik, obračunani za goriva, uporabljena pri proizvodnji blaga CBAM. Komisija bo tako na podlagi izmenjav s partnerskimi državami in analize, izvedene v prehodnem obdobju, zagotovila, da se lahko cene ogljika, dejansko plačane v okviru različnih shem skladnosti, ob upoštevanju njihovih posebnih značilnosti učinkovito odštejejo od obveznosti CBAM, in hkrati zagotovila okoljsko celovitost CBAM.

Kar zadeva akreditacijo in preverjanje, je bilo uvedenih več prožnosti. Nacionalni akreditacijski organi bodo lahko upoštevali dokazano usposobljenost vložnikov, ki zaprosijo za akreditacijo v okviru CBAM, za uporabo ustreznih mednarodnih standardov. Zato bo ocenjevanje za izdajo akreditacije v okviru CBAM osredotočeno na znanje in usposobljenost za uporabo pravil metodologije CBAM.

Poleg tega lahko nacionalni akreditacijski organ letni nadzor preveritelja CBAM izvaja virtualno in ne nujno na kraju samem, kot je to potrebno v okviru EU ETS. Nazadnje, pogoji, pod katerimi lahko preveritelj CBAM med preverjanjem izvede virtualni obisk na kraju samem ali opusti obveznost fizičnega obiska, so bolj prožni kot v okviru EU ETS, pri čemer je integriteta preverjanja še vedno zagotovljena.

Kar zadeva metodologijo za izračun vgrajenih emisij, je bila uvedena vrsta poenostavitev. Prvič, revidirana metodologija upravljavcem omogoča, da v določenih primerih diferencirajo izračun emisij za blago znotraj določene oznake KN, kadar obstajajo znatne razlike v emisijski intenzivnosti. Upravljavci bodo na primer lahko diferencirali izračun emisij za nekatere vrste cementa glede na njihovo vsebnost klinkerja ali za nekatere vrste gnojil glede na njihovo vsebnost dušika.

Drugič, z revidirano metodologijo je bilo uvedeno pravilo, da se v primeru, kadar se za proizvodnjo posamezne vrste blaga v isti napravi uporabljajo različne proizvodne poti, emisije, vgrajene v tem blagu, izračunajo kot povprečje emisij, proizvedenih na različnih proizvodnih poteh. S tem ukrepom se bo zmanjšalo tveganje praks izogibanja. Poleg tega revidirana metodologija vključuje različne novosti pojasnjevalne narave, kar bo prineslo večjo skladnost celotnega okvira in upravljavcem olajšalo njegovo uporabo.

Zaključek

EU je kljub kompleksnosti uvedbe novega instrumenta uspelo v izjemno kratkem času vzpostaviti funkcionalen okvir upravljanja za CBAM. Države članice, Komisija in deležniki so prehodno obdobje izkoristili za zbiranje podatkov in izkušenj, hitro oblikovanje sklepov ter vzpostavitev mehanizma, ki ni le operativen, temveč se tudi stalno izboljšuje.

Uspešen začetek potrebnih upravnih postopkov in delovanja informacijskih sistemov, priprava celovitih smernic in gradiva za usposabljanje ter sprejetje ukrepov za poenostavitev v dveh in pol letih kažejo, da je EU sposobna uvajati inovacije, se prilagajati in ohranjati vodilno vlogo v svetovni podnebni politiki ob zagotavljanju zaščite pred neželenimi učinki, kot je selitev virov CO2.

Sedanji okvir upravljanja je bil okrepljen z uredbo o poenostavitvi CBAM, s katero se je na podlagi centraliziranega registra CBAM okrepila tudi nadzorna vloga Komisije pri izvajanju CBAM. Zmožnost Komisije, da obdeluje podatke in izmenjuje ustrezne informacije s pristojnimi nacionalnimi organi, zagotavlja, da so informacije, ki jih sporočajo deklaranti in upravljavci, čim bolj uporabne. Poleg tega Komisiji omogoča, da bolje odkriva tveganja, pristojnim nacionalnim organom pa, da po potrebi sprejmejo ustrezne ukrepe.

Ključne operativne izboljšave glede kakovosti podatkov v prehodnem registru CBAM

Ena najpogostejših napak se je nanašala na vnos številčnih podatkov, na primer, kadar so deklaranti iz različnih držav članic različno uporabljali pike in vejice kot ločila za decimalke in tisočice. Podobno je prejšnja možnost, da so deklaranti lahko izbirali med kilogrami ali tonami, privedla do napak, ugotovljenih s primerjavo podatkov iz prehodnega registra s carinskimi in trgovinskimi podatki. Z odstranitvijo odvečnih polj, standardizacijo formatov in uvedbo opozorilnih oznak se je število napak zaradi nedosledne uporabe decimalk in merskih enot zmanjšalo.

V prvih četrtletjih, o katerih se je poročalo, je bilo sporočenih več oznak KN, kot je bilo potrebno v skladu z uredbo o CBAM. Z uvedbo strogih pravil potrjevanja se je znatno zmanjšalo število vnosov z nepravilnimi oznakami KN (glej Prilogo IV).

Drugo področje težav je bilo povezano z oznakami držav, ki se uporabljajo za naprave zunaj EU, pri čemer so bile za isto državo uporabljene različne okrajšave (npr. TR in TC za Turčijo, UK in GB za Združeno kraljestvo). Z vključitvijo portala za upravljavce v prehodni register CBAM so lahko upravljavci naprav iz tretjih držav svoje podatke vnesli enkrat in jih nato delili z uvozniki blaga CBAM neposredno prek prehodnega registra. Ta centralizacija informacij o upravljavcih in napravah v tretjih državah zagotavlja večjo doslednost oznak držav. Več podrobnosti je navedenih v nadaljevanju in Prilogi IV.

Podatki iz prehodnega registra CBAM za navedeno obdobje (poročanje do 31. avgusta 2025)

Četrtletno spremljanje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025 kaže stalno izboljševanje pri dveh od zgoraj navedenih težav: začetni fazi z velikim številom napak je v drugem četrtletju 2024 sledil velik upad, nato pa stabilizacija na ravneh preostalih napak, pri čemer so napake praktično izginile.

Trend zmanjševanja števila nepravilnih oznak držav je bil skromnejši, saj je bila stopnja napak že od začetka (četrto četrtletje 2023) razmeroma nizka in je napake v zgodnjih obdobjih vsebovalo le približno 0,5 % deklaracij, ta delež pa se je sčasoma postopoma še zmanjšal.

Zaradi popravnih ukrepov in stalnega sodelovanja je prehodni register postal zanesljivejše, uporabniku prijaznejše in učinkovitejše orodje. Te izkušnje so pokazale jasno dodano vrednost prehodnega obdobja CBAM za pripravo na dokončni sistem. Prehodni register se je stalno izboljševal s pogostimi in konkretnimi novimi izdajami, podprtimi s prispevki uvoznikov, industrij in pristojnih nacionalnih organov, za zagotovitev, da so rešitve praktične in uporabne za vsakodnevne dejavnosti.

Portal za upravljavce

Portal za upravljavce (O3CI), ki je bil uveden 31. decembra 2024, upravljavcem naprav iz tretjih držav omogoča, da ustrezne informacije o svojih napravah in podatke o emisijah za blago CBAM, ki ga proizvajajo, naložijo neposredno v register CBAM (v prehodni register, v prihodnje pa tudi v dokončni register).

S tem se za upravljavce naprav zunaj EU racionalizira postopek nalaganja podatkov o napravah in emisijah ter izmenjave teh podatkov s poročajočimi deklaranti.

Med decembrom 2024 in avgustom 2025 je bilo obravnavanih 573 zahtevkov za dostop do portala za upravljavce. Zlasti na začetku je bilo treba zavrniti veliko število zahtevkov. Komisija je v podporo vložnikom zagotovila širok nabor virov, vključno s posodobljenimi smernicami za podjetja (marec 2025), informativnim pregledom (julij 2025), priročniki in video navodili. Ti viri so se izkazali za ključne pri zmanjševanju števila napak in krepitvi zaupanja. Po objavi jasnejših smernic se je število napak glede upravičenosti in podvojenih zahtevkov znatno zmanjšalo.

Rezultat za dokončno obdobje

Izkušnje s portalom za upravljavce kažejo, da je prehodno obdobje ponudilo pomembne in potrebne priložnosti za izboljšanje sistema pred začetkom dokončnega obdobja.

Poleg opisanih izboljšav je postopek pokazal, kako pomembno je spremljanje na podlagi podatkov. Z analizo mesečnih trendov zavrnitev in razlogov zanje je bilo mogoče hitro ugotoviti, kje so ukrepi najbolj potrebni, tj. pri pojasnitvi pravil o upravičenosti, poenostavitvi postopkov ali okrepitvi zahtev glede dokumentacije. S to proaktivno uporabo dokazov se je zagotovilo, da smernice niso bile splošne, temveč ciljno usmerjene in učinkovite.

Naslednje spoznanje se je nanašalo na pomen postopnega prilagajanja. Zgodnje zavrnitve so razkrile šibke točke v sistemu, vendar so ustvarile tudi kulturo odzivnosti. Vsaka posodobitev – nove smernice, informativni pregled ali izboljšani pregledi za potrditev – je bila neposreden odziv na dejanske težave, vložniki pa so se pozitivno odzvali s prilagoditvijo svojega ravnanja.

Nazadnje, postopek je potrdil, da je sodelovalen in ponavljajoč se pristop uspešen. S kombinacijo jasnih smernic, stalnih povratnih informacij in dejavnega vključevanja uporabnikov se je register okrepil, zmanjšalo se je število napak in okrepilo se je zaupanje. Namesto osredotočanja na zavrnitve se je sistem preusmeril k nenehnemu izboljševanju in uspešnemu sodelovanju. Ta pristop zagotavlja vzdržnost postopka, ko se bo obseg leta 2026 in pozneje povečeval.

Komunikacijska kampanja za CBAM

Da bi Komisija ustreznim deležnikom pomagala pri izpolnjevanju zahtev CBAM, je od leta 2023 izvedla več kampanj za ozaveščanje in komunikacijskih kampanj. To je med drugim vključevalo smernice za uvoznike EU o konceptih, ki naj bi se uporabljali za poročanje CBAM; smernice za proizvajalce iz tretjih držav o konceptih, ki naj bi se uporabljali za spremljanje emisij iz proizvodnih naprav; splošne in sektorske spletne seminarje ter module e-učenja za podporo uvoznikom, nacionalnim organom in upravljavcem iz tretjih držav pri razumevanju in izvajanju zahtev CBAM ter sklop pogosto zastavljenih vprašanj, ki se redno posodabljajo ter temeljijo na vprašanjih in povratnih informacijah deležnikov, da se dodatno pojasnijo morebitna odprta vprašanja.

Podrobnejši pregled dejavnosti ozaveščanja je na voljo v Poglavju 3.1. Komisija je vzpostavila tudi namenski spletni portal, na katerem so na voljo vse ustrezne informacije.

GD TAXUD od sprejetja uredbe o CBAM maja 2023 izvaja ciljno usmerjeno komunikacijsko kampanjo za CBAM, da bi (a) seznanil deležnike s CBAM, (b) pojasnil, kako CBAM deluje, ter deležnikom zagotovil podrobno in uporabno znanje za izpolnjevanje zahtev CBAM v prehodnem obdobju ter pripravo na izvajanje CBAM v dokončni fazi od leta 2026 ter (c) spodbudil deležnike in multiplikatorje k nadaljnjemu razširjanju informacij ustreznim deležnikom.

Glavna ciljna skupina komunikacijske kampanje za CBAM so bili uvozniki blaga CBAM v EU in proizvajalci blaga CBAM v tretjih državah. Poudarek je bil zlasti na državah članicah z večjim deležem uvoznikov blaga CBAM, glavnih tretjih državah porekla blaga CBAM ter obveščanju malih in srednjih podjetij.

V okviru komunikacijske kampanje je bila opredeljena in vključena tudi mreža multiplikatorjev za nadaljnje razširjanje informacij o CBAM. Med njimi so bila ustrezna panožna združenja, gospodarske zbornice in delegacije EU. Priloga I vsebuje povzetek glavnih elementov in dejavnosti komunikacijske kampanje za CBAM ter podatke o udeležbi na javnih spletnih seminarjih o CBAM, ki so potekali v letih 2023 in 2024.

GD TAXUD pripravlja drugo komunikacijsko kampanjo za CBAM, ki bo potekala od četrtega četrtletja 2025 do četrtega četrtletja 2026 in bo temeljila na rezultatih prve kampanje. Ta kampanja bo še naprej namenjena obveščanju uvoznikov, proizvajalcev zunaj EU in akreditiranih preveriteljev o obveznostih in praktičnih vidikih izvajanja ob začetku dokončnega obdobja CBAM.

3.Sodelovanje z našimi partnerji

3.1Sodelovanje s tretjimi državami

EU redno sodeluje z mednarodnimi partnerji in deležniki, ki jih zanima delovanje CBAM EU ali so izrazili pomisleke glede njegove zasnove ali posameznih vidikov njegovega delovanja.

Da bi pridobili ustrezne prispevke in vzpostavili konstruktiven dialog z industrijo EU, državami članicami in tretjimi državami, je bila ustanovljena strokovna skupina za CBAM, v kateri kot opazovalke sodeluje več tretjih držav 10 . Opazovalci skupaj s predstavniki deležnikov zagotavljajo ključne prispevke strokovni skupini, ki pomaga Komisiji pri razvoju in izvajanju CBAM.

Komisija vzdržuje tudi tesen dialog z organi tretjih držav prek dialogov na visoki ravni, dvostranskih srečanj, namenskih misij v partnerskih državah in izmenjav v različnih odborih. Dialogi v zvezi s CBAM so potekali v okviru dialoga na visoki ravni med EU in Kitajsko o okolju in podnebju, Sveta za trgovino in tehnologijo med EU in Indijo, zelenega zavezništva EU in Japonske, zelenega partnerstva med EU in Korejo, dialoga na visoki ravni med EU in Turčijo o trgovini, dialoga na visoki ravni med EU in Turčijo o podnebju ter Skupnega odbora carinske unije EU-Turčija 11 . Komisija se je v Bruslju redno sestajala tudi s predstavništvi tretjih držav, da bi si izmenjali mnenja o izvajanju CBAM. V tesnem sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) je bilo organiziranih več misij v partnerske države, da bi izrecno razpravljali o izvajanju CBAM v teh državah (Kitajska, Egipt, Indija, Japonska, Južna Afrika, Južna Koreja, Srbija in Turčija). O stanju izvajanja CBAM se redno razpravlja tudi v različnih trgovinskih odborih, kot so odbori za trgovino in trajnostni razvoj, ustanovljeni v okviru trgovinskih sporazumov s trgovinskimi partnerji. Komisija redno sodeluje tudi na dogodkih, konferencah in delavnicah o CBAM, pri čemer upravljavcem v tretjih državah zagotavlja tehnično strokovno znanje o delovanju CBAM. Samo v letu 2025 je Komisija predstavila CBAM na več kot 100 srečanjih s predstavniki tretjih držav in panog ter deležniki.

Komisija prek delegacij EU obvešča tretje države in njihova podjetja o začetku javnih posvetovanj ali objavi pozivov k predložitvi dokazov, v okviru katerih lahko deležniki, vključno z deležniki v tretjih državah, predložijo povratne informacije o ustreznih pobudah CBAM, kot so ukrepi za izvajanje CBAM ali spremembe uredbe o CBAM 12 .

Dvostransko sodelovanje v zvezi s CBAM je tesno povezano z delom projektne skupine Komisije za mednarodno oblikovanje cen ogljika in diplomacijo na področju trgov ogljika. Projektna skupina, ki je bila ustanovljena februarja 2024, sodeluje z več kot 40 partnerskimi državami pri širitvi trgov ogljika in oblikovanju cen ogljika 13 .

Kot je poudarjeno v skupnem sporočilu o globalni podnebni in energetski viziji EU 14 , je EU zavezana, da bo svojim partnerjem pomagala pri oblikovanju njihovih ambicioznih podnebnih in energetskih politik ter spodbujanju oblikovanja cen ogljika in standardov za pravični prehod. CBAM zagotavlja pregleden, na pravilih temelječ signal glede cen ogljika za uvoz na trg EU, s čimer se preprečuje selitev virov CO2 in spodbuja razogljičenje zunaj EU.

Komisija bo še naprej zagotavljala finančno podporo državam pri njihovih prizadevanjih za razogljičenje, da bi kar najbolj povečala prispevek instrumenta Globalna Evropa k potrebam držav v razvoju po razogljičenju in prilagajanju, v skladu s ciljem instrumenta, da se 30 % sredstev nameni za podnebne in okoljske ukrepe.

Pregled dejavnosti za ozaveščanje in tehnično pomoč

Sodelovanje Komisije s partnerskimi državami je namenjeno krepitvi politik razogljičenja, zlasti s spodbujanjem oblikovanja cen ogljika, trgovanja z emisijami, davkov na ogljik ter sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja. Kadar je ustrezno, se tehnične izmenjave v zvezi s CBAM izvajajo v tesnem usklajevanju z dejavnostmi za ozaveščanje, ki jih izvaja projektna skupina Komisije za mednarodno oblikovanje cen ogljika in diplomacijo na področju trgov ogljika.

TAIEX (izmenjava informacij in tehnična pomoč) je instrument EU za krepitev institucionalnih zmogljivosti, ki zagotavlja ciljno usmerjeno in hitro podporo javnim upravam v državah kandidatkah za članstvo v EU in drugod. TAIEX na primer dejavno podpira države evropskega sosedstva pri njihovih prizadevanjih za razogljičenje z zagotavljanjem tehnične pomoči na področjih mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), spremljanja, poročanja in preverjanja ter sistema trgovanja z emisijami (EU ETS). Priloga II vsebuje podroben pregled ustreznih delavnic in dogodkov, ki so bili organizirani.

Globalni instrument EU za podporo nacionalno določenim prispevkom od leta 2021 zagotavlja pomoč na zahtevo za povečanje ambicij nacionalno določenih prispevkov v okviru Pariškega sporazuma, oblikovanje sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja ter razvoj mehanizmov za oblikovanje cen ogljika in fiskalnih politik, ki spodbujajo nizkoogljično proizvodnjo. Med primeri so: načrti za spremljanje, poročanje in preverjanje v Mozambiku in Zambiji; pravni pregled odloka Vietnama o sistemu trgovanja z emisijami, ki podpira razvoj domačega sistema trgovanja z emisijami v sektorjih, vključenih v EU ETS, ter predhodna študija izvedljivosti o davku na ogljik v Surinamu.

Projekti za razogljičenje v tretjih državah

V preglednici 1 v nadaljevanju so prikazane dodelitve iz gospodarskega in naložbenega načrta, zagotovljene za energetski sektor držav vzhodnega sosedstva od leta 2019, ki pomagajo pri izvajanju naložb, potrebnih za pospešitev zelenega prehoda in razogljičenja.

Preglednica 1: Podpora energetskemu prehodu in razogljičenju industrije v okviru strategije Global Gateway

Strategija Global Gateway EU podpira energetski prehod in zeleno industrializacijo v partnerskih državah, pri čemer energija predstavlja več kot četrtino vodilnih projektov strategije.

Naložbe v okviru strategije Global Gateway so prednostno usmerjene na obnovljive vire energije, razširitev omrežij, dostop do čiste energije in regulativne reforme. Strategija z zmanjševanjem emisij iz proizvodnje električne energije povečuje konkurenčnost industrije in zmanjšuje izpostavljenost CBAM. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov rezultatov v okviru strategije Global Gateway v posameznih regijah.

Afrika

Pobuda za zeleno energijo Afrika-Evropa (AEGEI) si prizadeva do leta 2030 podpreti uvedbo zmogljivosti za proizvodnjo vsaj 50 GW električne energije iz obnovljivih virov v Afriki ter zagotoviti dostop do električne energije vsaj 100 milijonom ljudi.

Azijsko-pacifiška regija

Pobuda Ekipe Evropa za prehod na zeleno energijo v Bangladešu podpira zeleni prehod Bangladeša z naložbami v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost.

Latinska Amerika in Karibi

Podpora sektorju vetrne energije v Trinidadu in Tobagu: EU zagotavlja tehnično pomoč za podporo razvoju sektorja vetrne energije v Trinidadu in Tobagu ter zmanjšanje njegove odvisnosti od fosilnih goriv.

Euroclima, vodilni program EU v okviru strategije Global Gateway, je namenjen sklepanju partnerstev med Evropsko unijo (EU) ter regijama Latinske Amerike in Karibov (LAK) na področju podnebnega upravljanja, politik in naložb. Program, ki ga agencije EU in držav članic izvajajo skupaj z večstranskimi partnerji, krepi zmogljivosti za člen 6 Pariškega sporazuma, razvoj trga ogljika ter spremljanje, poročanje in preverjanje.

Pobude, ki se v okviru programa Euroclima, ki ga financira EU, izvajajo na podlagi prenesenega sodelovanja, so na primer:

2023–2025: Ekonomska komisija Združenih narodov za Latinsko Ameriko in Karibe (ECLAC): spodbujanje socialnih cen ogljika in vključevanje podnebnih meril v javne naložbe,

·2024–2025: Program Združenih narodov za okolje (UNEP): ustanovitev regionalne opazovalnice trgov ogljika za Latinsko Ameriko in Karibe,

·2024–2025: Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ): podpora brazilski zakonodaji o sistemu trgovanja z emisijami s študijami o evidencah emisij, pravilih spremljanja, poročanja in preverjanja ter strategijah za razogljičenje,

·2024–2025: Program Združenih narodov za razvoj (UNDP), Expertise France in GIZ: krepitev pobud in mehanizmov Belizeja na področju podnebnih sprememb in trga ogljika,

·2024: UNEP: krepitev zmogljivosti za izvajanje člena 6 po vsej Srednji Ameriki.

Naložbe v obnovljivi vodik

Za razogljičenje industrij, povezanih s CBAM, je potreben obnovljivi vodik.

V skladu s strategijo Global Gateway se prednostno obravnavajo naložbe v vrednostne verige vodika v partnerskih državah za spodbujanje zelene rasti in zmanjšanje emisij. Takšne pobude vključujejo:

·obnovljivi vodik v Namibiji: Namibija je leta 2022 kot prva država v Afriki vzpostavila strateško partnerstvo z EU na področju trajnostnih vrednostnih verig surovin in obnovljivega vodika,

·pobuda Ekipe Evropa za razvoj obnovljivega vodika v Mavretaniji: podpora infrastrukturi, ustvarjanju delovnih mest, usposabljanju ter pravnim/fiskalnim okvirom za razvoj vodika,

·razvoj pristanišča Lumut v Maleziji: projekt pomorskega industrijskega mesta za razvoj pristanišča Lumut kot zelenega industrijskega središča, specializiranega za vodik in energijo iz obnovljivih virov.

Kot primer evropskega partnerstva s posamezno državo za razvoj nizkoogljične in trajnostne infrastrukture, odporne proti podnebnim spremembam, Ekipa Evropa vlaga v zeleni prehod v Mozambiku v okviru večletnega okvirnega programa Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa), da bi se zagotovila razogljičena mešanica virov energije, povečal dostop do energije iz obnovljivih virov v omrežju in zunaj njega ter povečala energijska učinkovitost elektroenergetskega omrežja.

Okrepljena podpora za razogljičenje gospodarstev držav v razvoju

Strategija Global Gateway bo kot sredstvo za podporo čistemu in odpornemu prehodu v gospodarstvih v vzponu in gospodarstvih v razvoju dodatno okrepila razogljičenje gospodarstev držav v razvoju. Takšna podpora bo prinesla trojno korist: pomagala bo pri boju proti podnebnim spremembam na svetovni ravni; podprla bo razvoj v partnerskih državah in konkretno pokazala solidarnost EU. S podpiranjem prizadevanj za razogljičenje bo prispevala tudi k zmanjšanju vsebnosti ogljika v izvoženem blagu iz teh držav, s tem pa povečala konkurenčnost industrije in zmanjšala izpostavljenost CBAM.

3.2Učinek CBAM na tretje države

Komisija je v skladu z uredbo o CBAM ocenila učinek CBAM na države v razvoju in zlasti na najmanj razvite države 15 . V tem poglavju je obravnavan tudi učinek CBAM na države evropskega sosedstva 16 .

Stopnja učinka CBAM na tretje države je odvisna od dveh glavnih dejavnikov. Prvič, skupna količina blaga CBAM, izvoženega v EU, v primerjavi s celotno gospodarsko dejavnostjo – tj. trgovinsko izpostavljenostjo – tretje države je splošni kazalnik morebitne izpostavljenosti te države oblikovanju cen ogljika, uvedenemu s CBAM. Drugič, emisijska intenzivnost v strukturi izvoza tretje države je pomembna, saj večja emisijska intenzivnost pomeni višjo ceno ogljika, ki jo morajo plačati uvozniki EU. Za države in sektorje z razmeroma nizko emisijsko intenzivnostjo se pričakuje povečanje povpraševanja, za proizvode z razmeroma visoko emisijsko intenzivnostjo pa zmanjšanje povpraševanja. CBAM naj bi s spodbujanjem uporabe čistejših proizvodnih tehnologij in zmanjševanjem povpraševanja po blagu z velikimi emisijami zmanjšal emisije toplogrednih plinov v tretjih državah v zvezi z izvozom v EU.

Kar zadeva trgovinsko izpostavljenost, med najmanj razvitimi državami izstopa Mozambik. Skupni izvoz blaga CBAM iz Mozambika v EU je leta 2024 znašal 1,2 milijarde EUR, pri čemer je večino izvoza predstavljal aluminij. To ustreza približno 5,5 % BDP Mozambika. Kot je prikazano v preglednici 2, imajo druge najmanj razvite države zelo omejeno izpostavljenost, pri čemer drugi in tretji največji izvoznici (Kambodža in Zambija) izvažata le majhne količine blaga CBAM.

Države evropskega sosedstva na splošno izvozijo več blaga CBAM v EU. Največje izvoznice v EU v milijardah EUR so Ukrajina, Egipt in Maroko. Države v bližini EU so med tretjimi državami, na katere je učinek največji. Običajno gre za majhna gospodarstva, zato je absolutni obseg izvoza iz teh držav seveda majhen, zanje pa lahko predstavlja pomemben delež. Na primer, izvoz blaga CBAM iz Severne Makedonije v EU je leta 2024 znašal približno 4,1 % BDP 17 .

Preglednica 2: Trgovinska izpostavljenost največjih izvoznic med najmanj razvitimi državami in državami evropskega sosedstva

Vir: Comext (2024) za trgovino in podatki Svetovne banke (2024) za BDP.

Skupno raziskovalno središče Komisije (JRC) je učinek uvedbe CBAM analiziralo z uporabo izračunljivega modela splošnega ravnotežja JRC-GEM-E3 in podatkovne zbirke GTAP 11 za krožno gospodarstvo. Opravljena je bila primerjava uvedbe CBAM z izhodiščnim scenarijem brez CBAM, vendar z nadaljevanjem drugih podnebnih politik EU 18 . Postopna ukinitev brezplačnih pravic v EU ETS ni bila vključena v izhodiščni scenarij, v scenariju s CBAM pa je bila predpostavljena. Uvedba CBAM je bila modelirana skupaj s postopno ukinitvijo brezplačnih pravic, saj se brezplačne pravice nadomestijo s CBAM kot glavnim instrumentom politike EU za obravnavanje tveganja selitve virov CO2. Model je obravnaval učinek CBAM na 50 držav in regij, s poudarkom na najmanj razvitih državah, izbranih drugih gospodarstvih v razvoju in gospodarstvih v vzponu ter izbranih partnerskih državah evropskega sosedstva 19 . Celotni seznam vključenih držav in dodatne podrobnosti o pristopu k modeliranju so na voljo v Prilogi III. CBAM se uvaja postopoma, ta analiza pa je osredotočena na leto 2035, ko bo mehanizem v celoti vzpostavljen. Pričakuje se, da so učinki v vseh prejšnjih letih dosledno manjši.

Na splošno rezultati modela kažejo, da je pričakovani učinek CBAM na BDP najmanj razvitih držav kot celote zanemarljiv in znaša manj kot 0,01 % do leta 2035. CBAM je bil zasnovan s poudarkom na energetsko in emisijsko intenzivnih sektorjih, zato vpliva predvsem na bolj industrializirana in razvita gospodarstva. Poleg tega večina najmanj razvitih držav v EU izvozi le zelo omejeno količino blaga CBAM. Učinek na BDP drugih držav v razvoju in držav evropskega sosedstva kot celote je prav tako majhen.

Kot je razvidno iz slike 2 v nadaljevanju, je zanemarljiv tudi makroekonomski učinek CBAM na posamezne države. V petih najmanj razvitih državah in drugih državah v razvoju, na katere je učinek največji, bo sprememba BDP v primerjavi z izhodiščnim scenarijem zalo majhna (približno –0,01 %). Kar zadeva države evropskega sosedstva, model kaže le majhno zmanjšanje BDP v primerjavi z izhodiščnim scenarijem (za 0,01 %) za Ukrajino, Alžirijo in Tunizijo ter majhno povečanje (za 0,02 % oziroma 0,01 %) za Maroko in Jordanijo.

Slika 2: Učinek CBAM na BDP (odstotna sprememba v primerjavi z izhodiščem, 2035) petih držav v razvoju, na katere je učinek največji* (levo), in držav evropskega sosedstva (desno)

 
Vir: model JRC-GEM-E3. *Vključuje najmanj razvite države in druge države v razvoju. Mozambik je obravnavan ločeno v nadaljevanju.

Mozambik je med ocenjenimi državami edinstven, saj proizvaja in izvaža predvsem eno vrsto blaga CBAM, tj. surov aluminij 20 , ki izvira iz enega podjetja. To je izdelek z razmeroma nizko dodano vrednostjo v primerjavi z izdelki iz bolj oplemenitenega aluminija, v primeru Mozambika pa tudi z razmeroma zmernimi vgrajenimi emisijami. Zunanje študije so pokazale, da je proizvodnja aluminija v Mozambiku razmeroma čista in da bi bil učinek uvedbe cene ogljika nanjo verjetno omejen 21 .

Zaradi teh značilnosti je bil za modeliranje morebitnega učinka na sektor aluminija v Mozambiku uporabljen bolj podroben pristop. Najprej je bila za glavne države proizvajalke aluminija izračunana emisijska intenzivnost glede na fizikalno enoto (kg CO2e/tono proizvodnje), kar je omogočilo primerjavo emisij za vsak proizvod posebej. Slika 3 prikazuje, da je Mozambik izmed tretjih držav med najčistejšimi proizvajalkami, saj je njegova emisijska intenzivnost le 1,04-krat večja od povprečja EU. Drugič, te vrednosti emisijske intenzivnosti so se uporabile za simulacijo učinka uvedbe CBAM. Opozoriti je treba, da standardno modeliranje, uporabljeno v preostalem delu tega oddelka, temelji na emisijah, izraženih glede na skupno vrednost sektorja (kg CO2e/USD). Vendar se s tem pristopom učinek na države z edinstvenim poudarkom na proizvodih z razmeroma nizko dodano vrednostjo, kot je Mozambik, preceni. Za več podrobnosti glej Prilogo III.

Slika 3: S trgovino tehtana emisijska intenzivnost glede na fizikalno enoto (kg CO2e/tono) glavnih proizvajalk aluminija v primerjavi s povprečno emisijsko intenzivnostjo v EU („nižja je boljša“)

Vir: izračuni Komisije na podlagi podatkov Comext za leto 2023 in Vidovic idr. (2023) 22 .

Na podlagi tega pristopa rezultati za leto 2035 kažejo zelo omejeno pričakovano zmanjšanje proizvodnje v sektorju aluminija v Mozambiku, in sicer za 0,4 % v primerjavi z izhodiščem. Poleg tega je makroekonomski učinek zanemarljiv, saj se BDP Mozambika do leta 2035 spremeni za –0,01 % v primerjavi z izhodiščem.

Kar zadeva sektorski učinek na glavne skupine držav, Slika    4 prikazuje (odstotno) spremembo proizvodnje po sektorjih za najmanj razvite države, druge države v razvoju in gospodarstva v vzponu (glej Prilogo III za države, vključene v to kategorijo) ter za države evropskega sosedstva kot celoto.

Slika 4: Sektorski učinek (odstotna sprememba proizvodnje v primerjavi z izhodiščem, 2035) v skupinah držav: najmanj razvite države, druge države v razvoju in države evropskega sosedstva

 
Vir: model JRC-GEM-E3. Modeliranje za Mozambik (vključen v skupino najmanj razvitih držav) temelji na emisijski intenzivnosti glede na fizikalno enoto.

Sektorske spremembe v posameznih najmanj razvitih državah, razen Mozambika, so na splošno zelo majhne tako v odstotkih kot v absolutnih vrednostih, zato niso dodatno razčlenjene. Sektorski učinki za posamezne države v skupini „druge države v razvoju in gospodarstva v vzponu“ niso dodatno razčlenjeni, saj se to nanaša na široko skupino držav, za katere individualna analiza presega okvir te analize. Glede na večjo izpostavljenost držav evropskega sosedstva so sektorski učinki v njih večji, zlasti v sektorju gnojil. Kar zadeva ta sektor, je učinek znaten v Maroku, Alžiriji in Egiptu. Od blaga, ki spada na področje uporabe CBAM, Maroko proizvaja predvsem gnojila, ki večinoma vsebujejo fosfor in le omejeno količino dušika. V proizvodnem procesu fosfatnih gnojil se uporablja izjemno malo zemeljskega plina, zato imajo ti proizvodi razmeroma nizko emisijsko intenzivnost 23 . Nasprotno pa Alžirija in Egipt proizvajata predvsem gnojila, ki večinoma vsebujejo dušik, zato imajo višjo emisijsko intenzivnost. Zaradi teh razlik v emisijski intenzivnosti je proizvodnja v sektorju gnojil v Maroku večja v primerjavi z izhodiščem, proizvodnja v Alžiriji in Egiptu pa manjša. Sektorski učinki za posamezne države v skupini „druge države v razvoju in gospodarstva v vzponu“ niso dodatno razčlenjeni, saj se to nanaša na široko skupino držav, za katere individualna analiza presega okvir te analize.

Kot je navedeno zgoraj, se pričakuje, da se bodo z uvedbo CBAM svetovne emisije ekvivalentov CO2 (CO2e) zmanjšale. Slika 5 prikazuje spremembo v milijonih ton (Mt) CO2e za tri skupine držav. V absolutnem smislu je zmanjšanje emisij v primerjavi z izhodiščem največje v državah evropskega sosedstva: za 11,4 Mt CO2e. V najmanj razvitih državah naj bi se emisije v absolutnem smislu zmanjšale precej bolj omejeno, in sicer za 0,8 Mt CO2e. To v relativnem smislu pomeni spremembo emisij za –0,9 % v državah evropskega sosedstva in –0,2 % v najmanj razvitih državah. V skupini „druge države v razvoju in gospodarstva v vzponu“ je zmanjšanje emisij precejšnje: za 7,8 Mt CO2e. Zaradi velikosti te skupine pa je sprememba v odstotkih bolj omejena, in sicer znaša −0,05 %.

Slika 5: Sprememba v Mt CO2e (v primerjavi z izhodiščem, 2035)

 
Vir: model JRC-GEM-E3.

Na splošno je mogoče na podlagi rezultatov modeliranja sklepati, da je učinek na najmanj razvite države, države v razvoju in države evropskega sosedstva kot celoto razmeroma majhen. Ker je analiza osredotočena na gospodarske učinke kot celoto (na ravni države ali širšega sektorja), bi bila za dokončne rezultate glede vpliva na sektorje na bolj razčlenjeni ravni potrebna podrobnejša ocena.

Drugih študij, pri katerih je bil izrecno modeliran učinek CBAM na države v razvoju, je le malo. V primerjavi s to analizo imajo precej drugačne osnovne predpostavke in obseg, pa tudi njihovi zaključki so drugačni. Študija iz leta 2023, ki je bila osredotočena na učinek na Afriko, je pokazala, da bi se BDP afriških držav kot celote zmanjšal za med 0,33 % in 1,12 %, odvisno od scenarija 24 . Vendar to temelji predvsem na scenarijih, pri katerih se predpostavlja, da se CBAM uporablja za vse blago, uvoženo v EU, in/ali da se brezplačne pravice za proizvodnjo blaga CBAM v okviru EU ETS ne ukinejo postopoma. Zato je učinek uvedbe CBAM, ki se izvaja skupaj s postopno ukinitvijo brezplačnih pravic, v tej študiji močno precenjen. Pri starejši študiji (iz leta 2021) je bil prav tako modeliran učinek mehanizma, podobnega CBAM, na države v razvoju, vendar najmanj razvite države niso bile vključene 25 . Pri študiji je bilo ugotovljeno, da bi CBAM povzročil spremembo trgovinskih vzorcev, pri čemer bi nekatere države v razvoju z velikimi emisijami izvažale manj, nekatere razvite države z majhnimi emisijami pa več. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi se realni dohodek v državah v razvoju kot celoti zmanjšal za 5,8 do 10,2 milijarde USD. Vendar so te ugotovitve temeljile na sektorskem področju uporabe, ki se bistveno razlikuje od področja uporabe, določenega za CBAM EU 26 .

3.3 Olajševanje izvajanja CBAM za proizvajalce iz tretjih držav

Kot je predstavljeno zgoraj, si Komisija prizadeva zagotoviti, da je CBAM kot okoljski ukrep, usmerjen v podnebje, umeščen v širši mednarodni okvir in da se breme za mednarodno trgovino čim bolj zmanjša.

V prehodnem obdobju so nekateri partnerji postavili vprašanja ali izrazili pomisleke glede učinka CBAM na njihove proizvodne procese in njihov izvoz v EU.

3.4 Uporaba CBAM v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP)

Uredba o CBAM je pomembna za EGP, sekretariat Efte pa je začel postopek za njeno vključitev v Sporazum EGP. Ta postopek zdaj poteka. Vključitev se izvaja s sklepom Skupnega odbora EGP.

Komisija z državami EGP/Efte izvaja dialog o prilagoditvah, potrebnih pred vključitvijo CBAM v Sporazum EGP. Ko bo postopek zaključen, se bo uredba o CBAM v celoti uporabljala v državah EGP/Efte, razen če bodo določene izjeme. Na Norveškem je vlada predlagala zakon za uvedbo CBAM do leta 2027 in začela javno posvetovanje.

4.Povečanje uspešnosti in učinkovitosti CBAM

4.1Uvod

Komisija se je na podlagi spoznanj, pridobljenih v prehodnem obdobju (glej poglavje 2), in povratnih informacij deležnikov odločila za uporabo pristopa v dveh fazah za okrepitev in razširitev CBAM v prihodnjih letih.

V prvi fazi v letih 2026 in 2027 bo Komisija nadaljevala delo glede: (i) razširitve na blago nižje v vrednostni verigi, ki bo omejena na izbrane proizvode; (ii) dodatnih ukrepov proti izogibanju; (iii) spremembe pravil za izračun vgrajenih emisij električne energije; (iv) predloga za obravnavo preostalih tveganj selitve virov CO2; (v) izvedbenega akta o določitvi pravil za odbitek cene ogljika, ki je bila dejansko plačana v tretjih državah, ter (vi) pregleda ETS. Referenčne vrednosti CBAM bodo leta 2026 revidirane, da bodo usklajene z novimi referenčnimi vrednostmi ETS. Nato bodo leta 2027 ali v začetku leta 2028, ko bo zbranih dovolj podatkov, revidirane privzete vrednosti.

Ta oddelek je osredotočen na sveženj iz decembra 2025, s katerim je Komisija predložila predlog za okrepitev uspešnosti CBAM z zmanjšanjem tveganja selitve virov CO2 nižje v vrednostni verigi, okrepitvijo izvrševanja mehanizma in odvračanjem od praks izogibanja ter več olajševalnimi elementi poročanja o električni energiji, s čimer bi se spodbujalo tudi razogljičenje elektroenergetskih omrežij v tretjih državah.

Predlog je rezultat skrbnega pregleda izvajanja CBAM v prehodnem obdobju in obsežnega posvetovanja z deležniki. Ta so potrdila, da je treba hitro ukrepati, da bi rešili navedene izzive in zagotovili uresničevanje okoljskih ciljev CBAM. Zato je bil med drugim v akcijskem načrtu za jeklo in kovine iz marca 2025 31 napovedan predlog Komisije za razširitev področja uporabe CBAM na nekatere proizvode nižje v vrednostni verigi, za katere se intenzivno uporabljata jeklo in aluminij, ter za uvedbo dodatnih ukrepov proti izogibanju. To je predstavljeno v nadaljevanju tega poglavja.

V drugi fazi leta 2027 bo Komisija ocenila, ali bi bilo primerno pripraviti predlog za nadaljnjo razširitev področja uporabe CBAM na dodatne sektorje EU ETS, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2, dopolnitev obsega izdelkov z dodatnim blagom nižje v vrednostni verigi ter proučitev možnosti za razširitev področja uporabe na posredne emisije, kjer je to mogoče. Poglavje 5 tega poročila vsebuje pregled analize, ki je bila doslej opravljena v zvezi s tem.

4.2 Blago nižje v vrednostni verigi

CBAM je zdaj omejen na nabor uvoženega osnovnega blaga. To osnovno blago se uporablja kot vhodni material pri proizvodnji blaga nižje v vrednostni verigi. Omejen obseg proizvodov v okviru CBAM odraža postopen pristop, pri katerem se je na začetku prednostno obravnavalo osnovno blago, ki je najpomembnejše z vidika vgrajenih emisij ter pri katerem so tveganja selitev virov CO2 največja in najbolj očitna. Ta zasnova je bila tudi sorazmerna, saj so bili stroški ogljika za blago nižje v vrednostni verigi manjši v primerjavi s skupno dodano vrednostjo nižje v vrednostni verigi, zaradi česar so bila tveganja selitve virov CO2 prisotna predvsem v ogljično intenzivnih sektorjih višje v vrednostni verigi. Vendar se v uredbi o CBAM priznava, da bo morda treba njeno področje uporabe razširiti na blago nižje v vrednostni verigi, da bi se pripravili na prihodnja zvišanja cene ogljika v okviru EU ETS. Stroški ogljika bi lahko namreč nato predstavljali večji delež proizvodnih stroškov blaga nižje v vrednostni verigi, kar bi lahko proizvajalce spodbudilo k selitvi dejavnosti v tretje države z manj strogimi podnebnimi politikami oziroma lahko bi potrošnike spodbudilo k zamenjavi blaga nižje v vrednostni verigi, proizvedenega v EU, z ogljično intenzivnim uvoženim blagom, ki ne vključuje stroškov ogljika.

Sedanje napovedi cen ogljika kažejo, da se bodo cene ogljika v okviru EU ETS od leta 2026 še naprej zviševale v skladu s povečano podnebno ambicijo EU. Zaradi postopnega ukinjanja brezplačnih pravic v okviru EU ETS in vzporednega postopnega uvajanja CBAM bi bili lahko proizvajalci nižje v vrednostni verigi v EU pod dvojnim stroškovnim pritiskom. Spopadali se bodo z višjimi vhodnimi cenami za doma pridobljeno in uvoženo osnovno blago, ki ga potrebujejo kot vhodne materiale za proizvodnjo blaga nižje v vrednostni verigi. Zato se bo tveganje selitve virov CO2 verjetno premaknilo s sektorjev višje v vrednostni verigi, ki jih zajema CBAM, na spodnje dele vrednostne verige, ki so še vedno izpostavljeni. Če se to ne bo obravnavalo, bo resno ogrozilo podnebno učinkovitost CBAM.

Razširitev CBAM na blago nižje v vrednostni verigi je torej namenjena obravnavi tveganja selitve virov CO2 nižje v vrednostni verigi. Predlagana razširitev temelji na objektivnih merilih, podobnih tistim, ki so usmerjala določitev prvotnega področja uporabe CBAM, in sicer na stopnji tveganja selitve virov CO2, pomembnosti emisij ter tehnični izvedljivosti pripisovanja emisij temu blagu. Tveganje selitve virov CO2 za blago nižje v vrednostni verigi določa dejavnik stroškovnega pritiska, ki kaže, koliko stroški ogljika vhodnih materialov CBAM vplivajo na skupne stroške blaga nižje v vrednostni verigi v primerjavi z njegovo skupno dodano vrednostjo, intenzivnost trgovanja s tem blagom pa je približek za možnost trgovanja z njim. Šteje se, da pri proizvodih nižje v vrednostni verigi obstaja tveganje selitve virov CO2, kadar sta pri njih prisotna velik stroškovni pritisk in visoka intenzivnost trgovanja. 

Ta predlagani prvi krog razširitve na blago nižje v vrednostni verigi je osredotočen izključno na proizvode nižje v vrednostni verigi, za katere se intenzivno uporabljata jeklo in aluminij. To izhaja neposredno iz akcijskega načrta za jeklo in kovine, s katerim je ta začetna razširitev na blago nižje v vrednostni verigi omejena na „kovinske sektorje“ v okviru CBAM. Poleg največjega tveganja selitve virov CO2 je za proizvode nižje v vrednostni verigi na osnovi jekla in aluminija značilna tudi največja tehnična izvedljivost glede pridobivanja dejanskih vrednosti vgrajenih emisij. Ta predlagani prvi krog razširitve na blago nižje v vrednostni verigi vključuje tudi blago nižje v vrednostni verigi v drugih sektorjih CBAM, in sicer tistih, povezanih s cementom, gnojili in vodikom. Potreba po razširitvi na blago nižje v vrednostni verigi v teh sektorjih in možnost take razširitve sta ocenjena v okviru tega poročila (glej poglavje 5).

Za blago nižje v vrednostni verigi so običajno značilne daljše, bolj zapletene in bolj globalne vrednostne verige kot za osnovno blago, ki je zdaj vključeno na področje uporabe. Zato uvozniki od proizvajalcev nižje v vrednostni verigi težje pridobijo podatke o dejanskih emisijah. Emisije so razdeljene med različne faze proizvodnje blaga nižje v vrednostni verigi, kar povečuje upravno breme poročanja o vgrajenih emisijah. Zato se pri prvi razširitvi področja uporabe CBAM na blago nižje v vrednostni verigi upoštevajo določene prožnosti pri pripisovanju emisij temu blagu, ne da bi bili pri tem ogroženi cilji CBAM.

4.3Izmikanje CBAM: izogibanje in druge prakse za neupravičeno zmanjšanje obveznosti CBAM

Komisija v skladu z napovedjo iz akcijskega načrta za jeklo in kovine 32 pripravlja dodatne ukrepe proti izmikanju. Cilj teh novih ukrepov je preprečiti, da bi uvozniki EU in proizvajalci iz tretjih držav določbe uredbe o CBAM izkoriščali za neupravičeno izogibanje finančni obveznosti CBAM ali zmanjšanje plačila te obveznosti ter tako ogrozili cilj CBAM glede spodbujanja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Izmikanje CBAM zajema izogibanje in druge prakse za zmanjšanje finančne obveznosti CBAM, ki so v nasprotju s cilji CBAM. Šteje se, da tveganje izogibanja izhaja iz praks, za katere ni drugega zadostnega vzroka ali gospodarske upravičenosti kot pa popolno ali delno izogibanje finančnim obveznostim, ki izhajajo iz CBAM, ter ki ogrožajo okoljsko celovitost mehanizma.

Drugo tveganje za uspešnost CBAM je povezano z obravnavanjem odpadnih kovin. Te zdaj niso vključene na področje uporabe CBAM, odpadnim kovinam kot vhodnemu materialu pa se pripisujejo ničelne emisije. Za emisije iz proizvodnje predpotrošniških odpadnih kovin, proizvedenih v EU, se obračuna cena ogljika, saj se v okviru EU ETS emisije merijo na ravni naprav. Zato dejstvo, da odpadne kovine niso vključene v CBAM, ustvarja kanal, po katerem se lahko upravljavci iz tretjih držav izognejo enakovredni obveznosti, kar zmanjšuje uspešnost CBAM pri zaščiti pred selitvijo virov CO2. Zaprtje te luknje v primeru odpadnih kovin je zato eno od področij, ki se ocenjujejo za morebitne ukrepe politik v okviru predloga za okrepitev CBAM.

Trenutni okvir za izvrševanje CBAM omogoča obravnavo več tveganj izogibanja, vključno s tveganji napačne razvrstitve blaga, prijave premajhnih količin blaga CBAM v deklaraciji CBAM, manjkajočih deklaracij CBAM (tj. nepredložitve deklaracije CBAM ob uvozu blaga CBAM) in napačnega poročanja o pragu de minimis.

Okrepljene določbe v uredbi o CBAM so potrebne zlasti za obravnavo dveh specifičnih tveganj: tveganja napačne prijave emisijske intenzivnosti in tveganja zlorab.

CBAM je prvi ukrep te vrste, zato je na voljo zelo malo izkušenj in empiričnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko napovedali prihodnje ravnanje deležnikov, ki jih CBAM zadeva. Natančneje, za izvrševanje CBAM je treba vzpostaviti natančno ravnovesje med trdnostjo na eni strani in izogibanjem nepotrebni dodatni birokraciji na drugi.

Ključni element dodatnih ukrepov proti izogibanju za CBAM je zato operativna agilnost. Ob upoštevanju navedenih negotovosti bo pomembno, da imajo organi, ki sodelujejo pri izvrševanju CBAM, zlasti Komisija, ki ima nadzorno vlogo pri analizi tveganja in odkrivanju izogibanja, dovolj prožnosti pri spopadanju z na novo ugotovljenimi praksami izogibanja in izmikanja. To je bistveno tudi za izvajanje nekaterih ukrepov proti izogibanju, ki so v pripravi: čeprav bo revizija uredbe o CBAM usmerjena v zmanjšanje možnosti za več praks izogibanja in izmikanja, ki jih je mogoče predvideti na podlagi razpoložljivih dokazov, se lahko pojavijo dodatni kanali za izogibanje/izmikanje. Za spopadanje s takimi primeri je bistveno, da so na voljo potrebni vzvodi politik za hitro in odločno ukrepanje, na primer z jasno opredeljenimi, vendar učinkovitimi prenesenimi pooblastili. Preprečiti je treba, da bi preveč toga pravna in upravljavska struktura onemogočila spopadanje z ugotovljenimi praksami izmikanja.

Hkrati bo ključno učinkovito sodelovanje različnih akterjev, vključenih v izvrševanje CBAM, torej Komisije ter zlasti pristojnih nacionalnih organov in carinskih organov držav EU-27. Zlasti obstajajo precejšnje sinergije med upravljanjem tveganj za CBAM in carinskih tveganj, tako z vidika analize tveganj kot operativnega izvajanja. Te izmenjave in zbiranje obveščevalnih podatkov se bodo upoštevali tudi pri prihodnjih odločitvah Komisije o ukrepanju proti praksam izmikanja v okviru njenih prenesenih pooblastil.

Ocena učinka, priložena zakonodajnemu predlogu, načrtovanemu za konec leta 2025, bo vsebovala obsežno razpravo o ugotovljenih tveganjih izogibanja CBAM in ustreznih odzivih politike.

4.4Električna energija

Zaradi fizikalnih značilnosti električne energije in posebnih oblik trgovanja z njo so pravila CBAM za to blago nekoliko drugačna od pravil, ki veljajo za drugo materialno blago. To velja zlasti za metodologijo, ki jo je treba uporabiti za izračun emisij, vgrajenih v uvoženi električni energiji.

Za razliko od preostalega blaga CBAM je glavno pravilo, ki se v okviru CBAM uporablja za izračun vgrajenih emisij za električno energijo, to, da se uporabi privzeta vrednost, ki temelji na proizvodnji električne energije iz fosilnih goriv. Čeprav to odraža mehanizem določanja cen električne energije v EU, ta metodologija omejuje pomen prizadevanj, ki jih tretje države namenjajo razogljičenju v njihovi mešanici virov energije. Čeprav se bodo uvozniki lahko sklicevali na dejanske emisije namesto na privzete vrednosti, so številni deležniki opozorili, da bi bilo pogoje, ki jih morajo izpolniti za poročanje o dejanskih emisijah, pretežko izpolniti. Natančneje, težko ali celo nemogoče bi bilo izpolniti pogoje za opredelitev pogodb o nakupu električne energije, prezasedenost omrežja in napovedovanje zmogljivosti, kar slabi spodbude za razogljičenje v tretjih državah.

Da bi Komisija odpravila pomisleke deležnikov, proučuje več možnosti za morebitno spremembo pravil za električno energijo, kot so sprememba privzete vrednosti, tako da bi se namesto emisijskega faktorja, ki temelji zgolj na CO2, uporabljal drug faktor, pojasnitev uporabe različnih vrst pogodb o nakupu električne energije, poenostavitev zahtev glede fizične prezasedenosti omrežja ter pojasnitev uporabe merila napovedi zmogljivosti za uporabo dejanskih vrednosti.

Cilj morebitnih sprememb bi bil zagotoviti, da CBAM uspešno spodbuja prizadevanja za razogljičenje proizvodnje električne energije v tretjih državah ter da obveznost CBAM bolje odraža vsebnost ogljika v uvoženi električni energiji.

4.4.1 Uvoz električne energije iz držav Zahodnega Balkana in Ukrajine

Te spremembe bodo še posebej pomembne za Zahodni Balkan. Z uvozom električne energije iz Zahodnega Balkana v EU se sicer pokrije le približno 1 % povpraševanja po električni energiji v EU, vendar v nekaterih državah članicah (npr. na Hrvaškem, v Bolgariji ali Grčiji) ta uvoz predstavlja znaten delež nacionalne porabe električne energije 33 . Izvoz električne energije v EU je lahko pomemben tudi za nekatere države Zahodnega Balkana. Na primer, izvoz električne energije v EU predstavlja približno 58 % izvoza Črne gore v EU oziroma 5 % izvoza Srbije ali Albanije v EU. Zaradi sprememb pravil o privzetih vrednostih in poenostavitve pravil za prijavo dejanskih emisij naj bi se zmanjšala obveznost CBAM za uvoz električne energije iz držav, kjer so prisotni obnovljivi viri energije. V večini držav Zahodnega Balkana je za električno energijo značilna zelo visoka ogljična intenzivnost. Vendar bodo spremembe pravil o električni energiji imele pomemben pozitiven učinek na uvoz iz držav, kjer je delež obnovljivih virov energije večji, kot je Albanija, kjer se električna energija v celoti proizvaja iz vodne in sončne energije, ali v Črni gori, 34 kjer je bilo leta 2023 61 % električne energije proizvedene iz obnovljivih virov. Obravnavane spremembe pravil o električni energiji bodo omogočile boljše priznavanje prizadevanj teh držav za ozelenitev elektroenergetskega omrežja in spodbudile nadaljnje razogljičenje, hkrati pa zagotovile ustrezen cenovni signal in tako spodbudile uvoz čistejše električne energije.

Poleg tega so se države Zahodnega Balkana in Ukrajina zavezale, da bodo uvedle ETS ali davke na CO2/ogljik. Z možnostjo, da se deklaranti pri plačani ceni ogljika sklicujejo na privzeto ceno ogljika za posamezno državo, ki je bila uvedena s poenostavitvijo CBAM, se bo za upravljavce na področju električne energije z Zahodnega Balkana močno poenostavilo uveljavljanje dejansko plačane cene ogljika.

4.4.2 Uvoz električne energije iz Združenega kraljestva

Združeno kraljestvo je leta 2024 predstavljalo 39 % skupnega bruto komercialnega uvoza električne energije (v MWh) v EU iz držav, ki ne sodelujejo v EU ETS 35 . Leta 2023 je bilo v Združenem kraljestvu več kot 60 % električne energije proizvedene iz obnovljivih ali razogljičenih virov 36 . Proizvajalci električne energije v Združenem kraljestvu plačujejo ceno ogljika na podlagi sistema za trgovanje z emisijami Združenega kraljestva (ETS Združenega kraljestva) in dodaten davek za podporo ceni ogljika (Carbon Price Support – CPS). Zaradi sprememb pravil CBAM za izračun vgrajenih emisij električne energije bo visoko raven razogljičenja elektroenergetskega omrežja Združenega kraljestva mogoče bolje upoštevati v finančni prilagoditvi CBAM za uvoz električne energije iz Združenega kraljestva. Poleg tega se bodo z možnostjo uveljavljanja plačane cene ogljika na podlagi privzetih vrednosti, ki je bila uvedena s svežnjem za poenostavitev CBAM, odpravili pomisleki, ki so jih izrazili zlasti deležniki iz Združenega kraljestva, tj. da je dokazno breme, ki ga je treba izpolniti za odbitek cene ogljika, plačane v tretji državi, preveliko, zlasti kadar deklaracija temelji na privzetih vrednostih, saj je težko slediti električni energiji do njenega vira in zato predložiti dokazila o plačani ceni ogljika. V praksi finančne obveznosti CBAM ob odbitku privzetih vrednosti cene ogljika za električno energijo, uvoženo iz Združenega kraljestva, ne bi bilo, če bi bila skupna cena ogljika v okviru UK ETS in CPS višja od cene ogljika v okviru EU ETS.

4.5Selitev virov CO2

V skladu z uredbo o CBAM mora Komisija do leta 2028 in nato vsaki dve leti predložiti poročilo o uporabi uredbe in delovanju CBAM, ki mora vključevati oceno učinka CBAM na selitev virov CO2, tudi kar zadeva izvoz. Pričakuje se, da se bodo stroški ogljika za upravljavce, vključene v EU ETS, povišali, saj se bo brezplačno dodelljevanje zmanjševalo v skladu z zmanjševanjem mejne vrednosti EST, cena pravic pa naj bi se zvišala. Ta okrepljen cenovni signal za razogljičenje naj bi spodbudil stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij TGP. V sektorjih, na katere dodatno vpliva pospešeno postopno ukinjanje brezplačnega dodeljevanja zaradi faktorja CBAM, pa bi se lahko preostalo tveganje selitve virov CO2 pri proizvodnji nekaterih vrst blaga povečalo. Predhodne ocene kažejo, da bi bilo zaradi uporabe faktorja, kot je opredeljen v direktivi o EU ETS (člen 10a(1)), za industrijske sektorje, na katere vpliva faktor CBAM (železo in jeklo, cement, aluminij, gnojila, vodik), v letih 2026 in 2027 brezplačno dodeljenih približno 15 milijonov pravic manj. Ob predpostavki, da cena ogljika znaša 95 EUR/tono, to ustreza ocenjeni izgubi brezplačne dodelitve za zadevne upravljavce v višini približno 1,4 milijarde EUR v letih 2026 in 2027 37 .

Za blago, proizvedeno za prodajo na notranjem trgu EU, se lahko šteje, da to postopno ukinitev brezplačnega dodeljevanja blaži dejstvo, da CBAM zagotavlja, da bo za proizvode, proizvedene v tretjih državah in uvožene na notranji trg EU, veljala enaka cena ogljika, kot če bi bilo blago proizvedeno v EU. Vendar se ta blažilni učinek ne uporablja za blago, ki je proizvedeno v EU in s katerim se v znatnem obsegu trguje s tretjimi državami, ki ne uporabljajo EU ETS ali primerljivih mehanizmov oblikovanja cen ogljika. Za proizvajalce tega blaga se lahko šteje, da so izpostavljeni povečanemu preostalemu tveganju selitve virov CO2.

Zmanjševanje emisij v okviru EU ETS v zadnjih letih je temeljilo predvsem na sektorju električne energije. Emisije v energetsko intenzivnem industrijskem sektorju pa so se zmanjšale manj, kar je bilo deloma mogoče pojasniti tudi z zmanjšanjem proizvodnje. Ta razvoj kaže, da so potrebne dodatne naložbe v ukrepe za razogljičenje, saj se z njimi zmanjša izpostavljenost tveganju selitve virov CO2 in so potrebne tudi za doseganje podnebnih ciljev EU.

Upravljavci naprav v okviru EU ETS, ki so izpostavljeni povečanemu preostalemu tveganju selitve virov CO2, bodo zato morda potrebovali spodbude in podporo za pospešitev naložb v ukrepe za razogljičenje.

V sporočilu o uresničevanju dogovora o čisti industriji I so bila prav tako priznana preostala tveganja selitve virov CO2, na primer v okviru izvoza 38 . Komisija bo predložila dodaten predlog za podporo razogljičenju zadevnih sektorjev.

4.6Privzete cene ogljika

V skladu z nedavno sprejetimi spremembami za poenostavitev CBAM lahko Komisija od leta 2027 določi privzete cene ogljika za države, v katerih se uporablja instrument za oblikovanje cen ogljika. Deklaranti bodo lahko zmanjšanje svoje finančne obveznosti CBAM zahtevali na podlagi teh vrednosti, namesto da predložijo potrjena dokazila o dejanskem plačilu cene ogljika. Ta poenostavitev bo zlasti omogočila dejanski odbitek cene ogljika, ki je že bila plačana za uvoženo električno energijo, kar sicer ne bi bilo mogoče, kadar deklaracija CBAM temelji na privzetih vrednostih emisij.

Privzete cene ogljika bi delovale podobno kot privzete vrednosti za izračun vgrajenih emisij: deklaranti bi se lahko odločili, ali se bodo oprli na privzeto ceno ogljika, ki jo določi Komisija in je neposredno na voljo v registru CBAM, ali zahtevali odbitek dejansko plačane cene ogljika na podlagi potrjenih dokazil. Privzete cene ogljika bi zagotovile samodejni odbitek cene ogljika, dejansko plačane v državi porekla, za vse blago CBAM iz deklaracij za leto 2027, ki zajemajo uvoz iz leta 2026, s čimer bi se znatno znižali stroški izpolnjevanja obveznosti. Metodološki pristop za določitev privzetih cen ogljika bo temeljil na najboljših razpoložljivih podatkih iz zanesljivih, javnih informacij in informacij, ki jih zagotovijo tretje države.

4.7Metodologija za izračun vgrajenih posrednih emisij

Splošno pravilo za izračun vgrajenih posrednih emisij v okviru CBAM je, da se uporabijo privzete vrednosti 39 . Dejanske vgrajene posredne emisije se lahko sporočijo le, če so izpolnjeni določeni pogoji. V prehodnem obdobju ta privzeta vrednost temelji na petletnem povprečju emisijske intenzivnosti elektroenergetskega omrežja države porekla. V skladu z uredbo o CBAM mora Komisija za privzeto vrednost, ki se določi za dokončno obdobje, izbrati med tremi možnostmi: (a) povprečje emisijskega faktorja elektroenergetskega omrežja Unije; (b) emisijski faktor elektroenergetskega omrežja države porekla; (c) emisijski faktor CO2 pri virih, na podlagi katerih se v državi porekla določajo cene.

Uredba določa tudi, da je treba metodo izračuna izbrati na podlagi najprimernejšega načina za (i) preprečevanje selitve virov CO2 ter (ii) zagotavljanje okoljske celovitosti CBAM, tj. v tem okviru spodbujanje upravljavcev v tretjih državah k zmanjšanju emisij. Komisija ugotavlja, da je treba v dokončni fazi uporabiti enak pristop k izračunu emisijskega faktorja, kot je bil uporabljen v prehodni fazi, tj. emisijski faktor elektroenergetskega omrežja države porekla. To temelji na premislekih o treh možnostih iz uredbe, predstavljenih v nadaljevanju.

Prvič, možnost uporabe povprečja emisijskega faktorja za elektroenergetsko omrežje EU bi bilo treba zavreči, saj se z njo ne bi preprečila selitev virov CO2 ali zagotovile spodbude za razogljičenje. Povprečni emisijski faktor za omrežje EU bi zagotovil nizko raven preprečevanja selitve virov CO2, saj bi bil zaradi razogljičenja elektroenergetskega omrežja EU nizek v primerjavi s prevladujočimi emisijskimi faktorji tretjih držav. Njegova vrednost bi bila nižja kot pri viru, na podlagi katerega se določajo cene električne energije v EU in ki v večini primerov še vedno temelji na fosilnih gorivih, zato ne odraža stroškov, ki jih imajo proizvajalci v EU. Zagotovil pa bi omejene spodbude za razogljičenje, saj ne bi odražal napredka pri razogljičenju elektroenergetskih omrežij tretjih držav.

Drugič, Komisija je ocenila možnost uporabe emisijskega faktorja CO2 pri virih električne energije, na podlagi katerih se določajo cene v državi porekla. „Emisijski faktor CO2“ odraža samo emisijsko intenzivnost fosilnih virov električne energije. Upoštevani so bili različni pristopi k izračunu takega emisijskega faktorja CO2. Prvi pristop, pri katerem se uporablja „emisijski faktor CO2 mejne proizvodnje“, ki odraža manj pomembno elektrarno, ki bi določala ceno električne energije na liberaliziranem trgu električne energije v tretji državi (običajno vir fosilnih goriv), je bil zavrnjen kot neizvedljiv. Tak pristop ne bi bil primeren za neliberalizirane trge, poleg tega bi bil tehnično zelo zapleten za izračun, saj bi bila zanj potrebna orodja, kot so modeli dispečiranja.

Drugi pristop vključuje uporabo povprečne emisijske intenzivnosti fosilnih virov električne energije v tretji državi (CO2 EF) kot približka za emisijski faktor CO2 „pri virih, na podlagi katerih se določajo cene“ električne energije, iz uredbe o CBAM. To bi se lahko uporabilo za vse tretje države, ne glede na njihovo strukturo energetskega trga. Spodbude za razogljičenje pa bi bile omejene, saj bi se lahko upoštevale le spremembe emisijske intenzivnosti tehnologij fosilnih goriv, ne bi tudi prisotnost obnovljivih virov energije.

Tretjič, proučena je bila uporaba emisijskega faktorja elektroenergetskega omrežja države porekla. Kot je navedeno, se to zdaj uporablja za izračun vgrajenih posrednih emisij v prehodnem obdobju CBAM. Ta možnost zagotavlja največ spodbud za razogljičenje v tretjih državah. Zagotavlja pa manjšo zaščito pred tveganjem selitve virov CO2 v primerjavi z emisijskim faktorjem CO2. Vendar se pričakuje, da bo ta učinek na splošno precej omejen, saj so posredne emisije v primeru cementa in gnojil, torej v sektorjih, za katere so posredne emisije zdaj zajete s CBAM, majhne v primerjavi z neposrednimi emisijami. Posredne emisije običajno ne presegajo 10 % neposrednih emisij 40 .

4.8Prilagoditev zaradi brezplačnega dodeljevanja

Število kuponov CBAM, ki jih morajo predati deklaranti CBAM, bo prilagojeno, da se bo upošteval obseg, v katerem se pravice v okviru EU ETS dodeljujejo brezplačno v obdobju 2026–2034. Metodologija za izračun te prilagoditve bo vključevala referenčne vrednosti CBAM, ki izhajajo iz referenčnih vrednosti EU ETS, ki se uporabljajo in na podlagi katerih se v okviru EU ETS določi brezplačna dodelitev na ravni naprave. Za namene CBAM so te referenčne vrednosti EU ETS združene v referenčne vrednosti CBAM.

Referenčne vrednosti EU ETS so določene za obdobji 2021–2025 in 2026–2030. Referenčne vrednosti CBAM, ki se bodo uporabljale v obdobju 2026–2030, bodo temeljile na referenčnih vrednostih EU ETS, ki se bodo uporabljale v tem obdobju, da se zagotovi enaka obravnava uvoza. Referenčne vrednosti CBAM bodo določene z izvedbenim aktom.

4.9Racionalizacija upravnih postopkov

Da bi Komisija olajšala izpolnjevanje obveznosti in zmanjšala upravno breme za vse strani ter zagotovila natančno poročanje, razvija avtomatizirane postopke za register CBAM za dokončno obdobje, s katerimi bosta učinkovitost in natančnost bistveno boljša kot pri prehodnem registru.

Register CBAM bo izvajal avtomatizirana preverjanja za potrjevanje informacij, kot so podatki o emisijah, ki jih predložijo uvozniki, da se bo znižala stopnja napak. S to avtomatizacijo se čim bolj zmanjša obseg ročnega preverjanja in pospeši obdelava za deklarante in pristojne nacionalne organe. Od decembra 2024 lahko upravljavci naprav iz tretjih držav enkrat predložijo podatke o emisijah v register CBAM, s čimer se odpravi potreba po večkratnih predložitvah več deklarantom. Tako se zmanjša podvajanje upravnih postopkov in poenostavi izpolnjevanje obveznosti za proizvajalce iz tretjih držav. Komisija bo lahko na podlagi informacij, sporočenih in obdelanih v registru CBAM, tudi s strani več deležnikov, vnaprej izpolnila predloge za poročanje v registru CBAM in racionalizirala obveznosti poročanja deklarantov ter jim pomagala natančno izračunati vgrajene emisije in poročati o njih, s čimer se bo zmanjšalo število napak in prihranil čas.

5Obeti: Razširitev in dokončanje CBAM: druga faza

Poleg izboljšav, ki so bile uvedene in predlagane za CBAM v letu 2025, Komisija ocenjuje morebitno potrebo po razširitvi področja uporabe mehanizma in možnosti zanjo, kot se zahteva tudi v skladu s členom 30(2) uredbe o CBAM. Merila, uporabljena za to ocenjevanje, vključujejo zlasti tveganje selitve virov CO2 v ustreznih sektorjih EU ETS glede na emisijsko intenzivnost in intenzivnost trgovine ter tehnično izvedljivost razvoja in uporabe učinkovite metodologije za izračun vgrajenih emisij za analizirano blago.

Ob koncu prehodnega obdobja CBAM Komisija predlaga prve prilagoditve določb v zvezi s proizvodi nižje v vrednostni verigi, upravljanjem tveganja, privzetimi vrednostmi in električno energijo. CBAM bo do leta 2027 dodatno revidiran in izpopolnjen na podlagi izkušenj in informacij, zbranih v letu 2026, tj. prvem letu dokončnega obdobja. Do začetka leta 2026 bo sprejet tudi izvedbeni akt za določitev pravil za odbitek cene ogljika, dejansko plačane v tretjih državah, s katerim bodo določeni metodologija in nadaljnji ukrepi glede odbitka cene ogljika, plačane v okviru CBAM.

Druga faza po pregledu na koncu leta 2027: morebitni predlogi za revizijo področja uporabe CBAM in obravnavo posrednih emisij. Naslednje poročilo Komisije je treba predložiti pred 1. januarjem 2028 in nato vsaki dve leti.

5.1 Posredne emisije

Sedanji okvir

Ukrepi za zaščito pred selitvijo virov CO2 v okviru EU ETS zajemajo neposredne emisije, bolj selektivno pa tudi posredne. Za posredne emisije je glavni instrument nadomestilo za posredne stroške, ki državam članicam omogoča, da nadomestijo delež stroškov ogljika, povezanih z električno energijo, za industrije z veliko porabo električne energije, navedene v smernicah o državni pomoči. Ti posredni stroški ogljika se med državami članicami razlikujejo zaradi različne ogljične intenzivnosti tehnologije, ki določa mejno ceno.

Nekatere države članice so se odločile za dodelitev nadomestila za posredne stroške, druge pa ne. Nadomestilo za posredne stroške krije do največje dovoljene intenzivnosti pomoči v višini 75 % upravičenih stroškov. Odvisno je od stroškov ogljika v ceni električne energije, ki se razlikuje glede na geografska območja v EU, in od vrste industrijskih sektorjev v gospodarstvu. Uvoz cementa, gnojil in aglomerirane železove rude je bil leta 2023 vključen na področje uporabe CBAM za neposredne in posredne emisije, saj proizvajalci EU v teh sektorjih niso bili upravičeni do nadomestila za posredne stroške. Nasprotno pa so aluminij, jeklo in vodik izvzeti iz dajatev CBAM za posredne emisije, saj so bili proizvajalci EU v teh sektorjih upravičeni do nadomestila za posredne stroške. S tem pristopom naj bi se preprečila dvojna zaščita pred selitvijo virov CO2, torej primeri, ko bi proizvajalci EU prejeli nadomestilo za svoje posredne stroške ogljika na podlagi nadomestila za posredne stroške, hkrati pa bi se uvoznikom v okviru CBAM zaračunavale dajatve za posredne emisije v teh sektorjih.

Možnosti za razširitev CBAM na posredne emisije v vseh sektorjih CBAM

Komisija je proučila več možnih tehničnih rešitev za razširitev CBAM na posredne emisije v vseh sektorjih, pri čemer je upoštevala interakcijo z nadomestilom za posredne stroške. Pri analizi je vsako tehnično rešitev in po potrebi podrešitve ocenila na podlagi naslednjih meril:

·okoljske celovitosti, pri čemer je ocenila, v kolikšni meri so posredne emisije zajete s CBAM s tehnično rešitvijo, glede na to, ali tehnična rešitev zagotavlja popolno ali delno zajetje (vseh sektorjev in proizvodov) ter ali je zajetje takojšnje ali postopno,

·preprečevanja selitve virov CO2, pri čemer se oceni, v kolikšni meri se s tehnično rešitvijo zmanjša tveganje povečanja emisij zaradi selitve proizvodnje EU v regije s šibkejšimi podnebnimi politikami, glede na to, v kolikšni meri se s tehnično rešitvijo naložijo stroški za posredne emisije, ki nastanejo pri proizvodnji uvoženega blaga,

·uravnoteženega pristopa k uvozu, pri čemer se oceni, ali se s tehnično rešitvijo prepreči prekrivanje, pri čemer proizvajalci EU prejmejo prekomerno nadomestilo v zvezi s posrednimi emisijami, zajetimi s CBAM,

·izvedljivosti, pri čemer se obravnavata upravno breme in jasnost tehnične rešitve za regulatorje, uvoznike in upravljavce,

·zahtevnosti prilagajanja, pri čemer se ocenita raven in hitrost prilagajanja na tehnično rešitev, potrebnega za proizvajalce EU (zaradi odprave nadomestila za posredne stroške) in uvoznike EU (zaradi novih obveznosti CBAM).

Prva obravnavana tehnična rešitev bi vključevala takojšnjo uvedbo CBAM za vse posredne emisije ob začetku dokončnega obdobja ali kmalu po njem. Možni bi bili dve podrešitvi. V skladu s podrešitvijo 1a (ohranitev nadomestila za posredne stroške) bi CBAM zajemal vse posredne emisije, nadomestilo za posredne stroške pa bi se ohranilo. V skladu s podrešitvijo 1b (odprava nadomestila za posredne stroške) bi se nadomestilo za posredne stroške takoj odpravilo vzporedno z uvedbo CBAM za posredne emisije.

Druga obravnavana tehnična rešitev bi vključevala razširitev CBAM na zgolj delež posrednih emisij, za katere ni na voljo nadomestilo za posredne stroške. Možnih bi bilo več podrešitev. V skladu s podrešitvijo 2a bi bila predvidena največja intenzivnost pomoči v višini 75 %, tako da bi CBAM zajemal preostalih 25 % posrednih emisij. Podrešitev 2b bi vključevala uporabo podatkov držav članic o dejanskih plačilih nadomestila za posredne stroške za izračun deleža posrednih emisij, zajetih s CBAM, za katere nadomestilo ni bilo plačano. Rešitev 2c bi vključevala uporabo harmoniziranih predpostavk ali referenčnih vrednosti za oceno približka dejanske intenzivnosti pomoči. Izračun dejanske intenzivnosti pomoči vključuje primerjavo najvišjega nadomestila, kot je določeno v smernicah o državni pomoči, z dejanskimi plačili. Kadar države članice dodelijo pomoč, manjšo od zgornje meje, je dejanska intenzivnost pomoči nižja, delež stroškov, za katere se ne plača nadomestilo, pa večji. Pri možnosti 2c bi se lahko uporabila harmonizirana vrednost (npr. ugotovljeno povprečje EU ali sektorska referenčna vrednost), ki predstavlja dejansko najvišjo intenzivnost pomoči (ki v primerjavi s fiksno vrednostjo, uporabljeno v okviru možnosti 2a, zagotavlja točnejšo oceno deleža posrednih stroškov, za katere se plača nadomestilo), da se ne bi bilo treba zanašati na zaupne nacionalne podatke.

Tretja tehnična rešitev bi vključevala postopno razširitev CBAM na posredne emisije ob postopnem zniževanju nadomestila za posredne stroške, pri čemer bi postopka potekala vzporedno in enako hitro, da bi se izognili dvojni zaščiti pred selitvijo virov CO2.

Četrta tehnična rešitev bi vključevala postopno odpravo nadomestila za posredne stroške in odložitev uvedbe CBAM za posredne emisije do popolne odprave navedenega nadomestila. Po uvedbi bi se CBAM takoj uporabljal za 100 % posrednih emisij.

Peta tehnična rešitev bi vključevala ohranitev nadomestila za posredne stroške ob uvedbi CBAM za posredne emisije uvoza in prilagoditev zneska nadomestila za posredne stroške, ki ga lahko prejmejo upravičenci, da bi se upoštevale morebitne razlike med stroški CBAM za posredne emisije, vgrajene v blagu CBAM, in posrednimi stroški ogljika v sistemu za določanje mejnih cen v EU.

Nekatere od obravnavanih tehničnih rešitev bi bilo mogoče prirediti, če bi se upravičenost do nadomestila za posredne stroške razširila na sektorje CBAM, ki zdaj niso upravičeni do njega, vendar bi jih verjetno bilo treba prilagoditi.

Takojšnja popolna pokritost posrednih emisij s CBAM, kot v okviru tehnične rešitve 1b, bi lahko bila najzanesljivejša, kar zadeva okoljsko celovitost in uravnotežen pristop, dokler ne bo opravljena dodatna analiza. Če bi se poleg CBAM ohranilo tudi nadomestilo za posredne stroške, kot v okviru tehnične rešitve 1a, bi se lahko pojavila dvojna zaščita pred selitvijo virov CO2. Z vmesnimi pristopi bi se lahko zagotovili bolj uravnoteženi rezultati: tehnične rešitve 2 načeloma omogočajo uskladitev CBAM z nadomestilom za posredne stroške, da bi se izognili prekomernim nadomestilom, vendar je zaradi omejenih podatkov in kompleksnosti, povezane z različnimi pristopi k nadomestilu za posredne stroške v posameznih državah članicah, ter drugih metodoloških izzivov za izvedljivost nekaterih podrešitev v praksi potrebna nadaljnja analiza. Tehnične rešitve 3 bi lahko omogočile bolj nemoten prehod z različnimi stopnjami kompleksnosti. Tehnična rešitev 4 se v tej fazi zdi razmeroma šibka glede okoljske celovitosti. Tehnična rešitev 5 se zdi trdna glede okoljske celovitosti, vendar bi jo bilo treba skrbno opredeliti, da bi zagotovili uravnotežen pristop in se izognili prekomernim nadomestilom.

Če povzamemo, doslej opravljena analiza potrjuje, da je mogoče oblikovati tehnične rešitve za razširitev področja uporabe CBAM za posredne emisije, ki presegajo pristop iz sedanjega besedila uredbe o CBAM, v skladu s katerim se nadomestilo za posredne stroške in CBAM medsebojno izključujeta. Vendar je potrebna nadaljnja analiza, da se po eni strani v celoti prouči izvedljivost več teh rešitev v praksi, po drugi strani pa opravi bolj dovršena ocena učinkov takih rešitev. Za oceno morebitnih tehničnih rešitev v primerjavi s sedanjim pristopom na podlagi uredbe o CBAM se bodo uporabila navedena merila.

Komisija bo proučila vprašanje za morebiten predlog leta 2027 na podlagi izkušenj, pridobljenih s CBAM do takrat, in v skladu s politikami o zaščiti pred selitvijo virov CO2, ki jih je treba upoštevati v petem obdobju trgovanja EU ETS. Posamezne primere bo morda treba obravnavati prej. Na primer, kar zadeva gnojila, bo Komisija v skladu z akcijskim načrtom RESourceEU 41 do drugega četrtletja 2026 predlagala akcijski načrt za zagotovitev razpoložljivosti in cenovne dostopnosti domačih gnojil, vključno z ukrepi za omogočanje recikliranih hranil in drugih alternativ gnojilom.

5.2Emisije pri prevozu

Komisija je ocenila izvedljivost razširitve CBAM na vgrajene emisije pri prevozu blaga, navedenega v Prilogi I k uredbi o CBAM, in pri prevoznih storitvah. Ocena vgrajenih emisij pri prevozu blaga CBAM je osredotočena na opredelitev vgrajenih emisij pri prevozu zunaj EU, povezanih z uvozom blaga, ki zdaj spada na področje uporabe CBAM, vključno s cementom, vodikom, železom in jeklom, gnojili in aluminijem. Ocena morebitne razširitve področja uporabe na prevozne storitve je osredotočena na storitve letalskega in pomorskega prevoza.

Ključne ugotovitve o vgrajenih emisijah pri prevozu blaga iz Priloge I

Ocenjene emisije zaradi prevoza blaga CBAM iz proizvodnih obratov na meje EU predstavljajo približno 5 % skupnih vgrajenih emisij. Ta delež se močno razlikuje glede na državo porekla in način prevoza, kar poudarja pomen razdalje in logističnih vzorcev pri razumevanju ogljične intenzivnosti blaga, uvoženega v okviru CBAM.

S preusmeritvijo proizvodnje blaga CBAM v tujino se na splošno ni mogoče v celoti izogniti stroškom ogljika v EU, povezanim s prevozom, za blago CBAM, namenjeno na trg EU, kar omejuje morebitno tveganje selitve virov CO2, povezano z uvozom, zaradi prevoza, ker:

·za blago CBAM, ki se prevaža po zraku, EU ETS že zajema lete znotraj EGP,

·za blago CBAM, ki se prevaža z ladjo, EU ETS vključuje 100 % emisij pri plovbah znotraj EGP in 50 % emisij pri plovbah med pristaniščem v EGP in pristaniščem zunaj EGP,

·bodo emisije pri cestnem prevozu, povezane z blagom CBAM, od leta 2028 za del poti, ki poteka v EGP, zajete z ETS 2.

EU ETS 2 bo vplival na emisije pri prevozu, povezane s postopki višje v vrednostni verigi (tj. distribucijo goriv in vhodnih materialov), kar lahko vpliva na stroške proizvodnje.

Čeprav ocena Komisije kaže, da bi bili merjenje in shranjevanje podatkov o emisijah pri prevozu ter njihova izmenjava med izvajalci logističnih storitev tehnično izvedljivi, bi bilo zapleteno izdelati in izvajati sistem preverjanja, ki bi se uporabljal za več izvajalcev logističnih storitev na mednarodnih lokacijah, ter bi bilo za to potrebno posebno strokovno znanje. Mali prevozniki v tretjih državah morda niso opremljeni za zagotavljanje potrebnih podatkov, postopek preverjanja emisij iz prevoza na ravni oznake KN pa je še vedno velik izziv, saj prevozniki tega niso vajeni. Preveritelji CBAM bi morali preverjati emisije v različnih elementih prevozne verige, zaradi česar bi bil postopek preverjanja zapleten in potencialno drag.

Ključne ugotovitve o storitvah letalskega in pomorskega prevoza

V tej fazi se morebitna potreba po CBAM za storitve letalskega in pomorskega prevoza ter njegova primernost in uspešnost še vedno ocenjujejo 42 . Čeprav so obstoječi dokazi o selitvi virov CO2 v letalstvu za obdobje 2014–2024 omejeni, bi se lahko z nadaljnjim ocenjevanjem tveganja selitve virov CO2 pojasnilo, ali bi bila razširitev CBAM na ta sektor ustrezna. Kar zadeva pomorski prevoz, Komisija v poročilu o spremljanju izvajanja razširitve EU ETS na pomorski promet ni ugotovila konkretnih dokazov o ukrepih izogibanja, ki bi jih bilo mogoče neposredno pripisati uvedbi EU ETS. Kljub temu nadaljuje dejavnosti spremljanja, kot se zahteva v skladu z direktivo o ETS in uredbo o FuelEU za pomorstvo, analizirajo pa se tudi različni možni ukrepi proti izogibanju, vključno s CBAM, da bi se pripravili na morebitne ukrepe, če bi se to izkazalo za potrebno.

Regulativni stroški, povezani s podnebnimi politikami EU, ki bi lahko povzročili selitev virov CO2, naj bi se v prihodnosti zvišali. Vendar tako zvišanje stroškov ni le posledica EU ETS, temveč tudi podnebnih politik, ki ne temeljijo na cenah, zlasti uredbe o ReFuelEU za letalstvo in uredbe o FuelEU za pomorstvo. Ker se lahko s CBAM obravnava le selitev virov CO2 zaradi EU ETS (ali drugih oblik izrecnega oblikovanja cen ogljika), morda ni primeren instrument za storitve letalskega in pomorskega prevoza 43 . Poleg tega bi moral biti CBAM za storitve letalskega in pomorskega prevoza omejen na podskupino poti, ki so izpostavljene selitvi virov CO2, kar bi povzročilo upravno zapletenost.

Skratka, CBAM za storitve letalskega in pomorskega prevoza bi bilo zapleteno upravljati, z njim pa bi se lahko obravnaval le del morebitnega tveganja selitve virov CO2. Zato bi moral biti morebitni ukrep politike skrbno zasnovan, da bi se z njim obravnavala morebitna selitev virov CO2, ki ne izhaja le iz stroškov politik oblikovanja cen ogljika, temveč tudi iz drugih politik, kot so ukrepi, povezani s trajnostnim letalskim gorivom, ali FuelEU za pomorstvo, hkrati pa bi moral biti ustrezno prilagojen posebnim okoliščinam zadevnih sektorjev.

5.3Razširitev področja uporabe CBAM na druge sektorje

V tem poglavju so analizirane morebitne razširitve področja uporabe CBAM na vhodne materiale in dodatno blago, tj. na blago, ki ni niti vhodni material niti blago nižje v vrednostni verigi glede na sedanje blago, zajeto s CBAM. Zadnjenavedena razširitev se imenuje tudi horizontalna razširitev področja uporabe. Pri vsaki morebitni razširitvi področja uporabe je treba oceniti tudi učinke na mednarodno trgovino in konkurenčnost industrije EU nižje v vrednostni verigi.

5.3.1 Vhodni materiali

Namen te ocene je bil opredeliti vhodne materiale blaga, ki spada na sedanje področje uporabe CBAM, in vhodne materiale dodatnega blaga, ki bi se lahko vključilo v horizontalno razširitev področja uporabe CBAM.

Najprej so bile opredeljene ustrezne vrednostne verige blaga, da se je pripravil seznam morebitnih vhodnih materialov. Nato so bili analizirani razpoložljivi podatki o emisijah, možnosti trgovanja in obravnavi v okviru EU ETS za te vhodne materiale. Nazadnje je bila ocenjena tehnična izvedljivost vključitve vsakega vhodnega materiala v CBAM, pri čemer je bila uporabljena enaka metodologija, kot je bila oblikovana za razširitev področja uporabe (kot je opisano v poglavju o dodatnem blagu).

Ocena tehnične izvedljivosti razširitve področja uporabe na vhodne materiale

Ocena kaže, da bi bilo tehnično izvedljivo vključiti vhodne materiale železa in jekla, aluminija in cementa ter kemikalij in keramike (ob morebitni razširitvi CBAM na te sektorje). Proizvodi, za katere se šteje, da je to izvedljivo, so žgano apno, dolomit, magnezijev oksid, aluminijev oksid (in aluminijev hidroksid). Izvedljivo bi lahko bilo tudi za natrijev karbonat, če se steklarski sektor šteje za potencialnega kandidata za razširitev.

Druge vhodne materiale, ki vključujejo soproizvode 44 , kot je koks, bi morda bilo težko vključiti, ker bi bilo treba zanje razviti posebno metodologijo za pripisovanje emisij, vgrajenih v soproizvodih, kot so soproizvodi pri postopku koksanja (vključno s katrani, olji in aromati), ter proizvodih rafinerij.

Vključitev kemikalij v CBAM (glej poglavje o dodatnem blagu v nadaljevanju) lahko vpliva tudi na obravnavo soproizvodov koksa in proizvodov rafinerij, saj so vhodni materiali za kemikalije in polimere. Zato bi bilo mogoče predvideti vključitev koksa in njegovih soproizvodov kot ustreznih vhodnih materialov na področje uporabe CBAM, če naj bi razširitev področja uporabe zajemala sektor kemikalij. Namesto tega bi se lahko koks obravnaval kot samostojni vhodni material za železo, jeklo in železove zlitine, njegovi soproizvodi pa bi bili izključeni s področja uporabe CBAM. Vključitev nekaterih vhodnih materialov organskih kemikalij iz proizvodov rafinerij, kot so primarni bencin, pirolizni plin in reformat, je obravnavana v okviru horizontalne razširitve področja uporabe (glej poglavje o dodatnem blagu).

Če bi se CBAM razširil na različne vrste odpadkov kot vhodnih materialov za več sektorjev, vključno z železom in jeklom ter aluminijem, bi bilo to pomembno tudi za steklo (odpadno steklo) ter celulozo in papir (reciklirana celuloza).

V analizi niso bili ugotovljeni dodatni ustrezni vhodni materiali za vodik in gnojila, razen tistih, ki so že zajeti s sedanjim področjem uporabe CBAM.

Skratka, pri oceni so bili opredeljeni nekateri vhodni materiali, ki bi jih bilo tehnično izvedljivo vključiti v CBAM, pri drugih pa bi se lahko pojavili nekateri izzivi zaradi metodološke zapletenosti.

5.3.2 Dodatno blago

Namen te ocene je opredeliti in prednostno razvrstiti morebitno blago in sektorje, ki še niso vključeni na področje uporabe CBAM, vendar se v okviru EU ETS šteje, da pri njih obstaja tveganje selitve virov CO2, zlasti organske kemikalije in polimere.

Pri analizi sta bila uporabljena isti kazalnik selitve virov CO2 kot v četrti fazi EU ETS in mejna vrednost v višini 0,8 45 . Druga merila so se nanašala na prisotnost vsaj ene naprave EU ETS, ki je uvrščena pod isto oznako NACE kot analizirani sektor, in letne emisije EU ETS v vrednosti vsaj 25 ktCO2e, sporočene v zvezi s tem sektorjem. Drugi premisleki so vključevali vključitev blaga višje v vrednostni verigi, ki zdaj ni vključeno na področje uporabe (npr. aluminijev oksid), ter vprašanje, ali imajo analizirani sektorji enake vhodne materiale in podobnosti v proizvodnih procesih kot sedanji sektorji CBAM ali pa so proizvodi teh sektorjev blago neposredno nižje v vrednostni verigi.

Nato so bili opredeljeni sektorji ocenjeni na podlagi dodatnih meril, vključno z deležem njihove proizvodnje, ki poteka v napravah EU ETS, njihovim pomenom za proizvodnjo EU in uvoz iz tretjih držav ter njihovo intenzivnostjo trgovanja.

Nazadnje se je ocenilo, ali bi bilo treba blago, opredeljeno v prejšnjih dveh korakih, ohraniti v sedanji obliki ali združiti v širše kategorije proizvodov, pri čemer se je upoštevala kombinacija statističnih dejavnikov in drugih ustreznih premislekov 46 .

Zaradi kompleksnosti kemičnega sektorja je bilo treba za opredelitev ključnih snovi za morebitno vključitev v CBAM namesto statistične analize, na podlagi katere bi se opredelile snovi, razpršene po vrednostnih verigah, ki niso povezane s procesi, pri katerih nastajajo znatne emisije, uporabiti sistematičen pristop, osredotočen na snovi, pri katerem se upošteva vrednostna veriga. Ta pristop je bil osredotočen na tiste vrednostne verige kemikalij, ki so snovi, in ne zmesi ali formulacije več snovi. Za oceno so bili izbrani kemikalije in ustrezni polimeri, za katere so na voljo referenčne vrednosti EU ETS za proizvode in ki se v EU proizvedejo v velikih količinah (več kot 1 megatona na leto) ali povzročajo znatne emisije. Proučeni so bili tudi vhodni materiali in snovi nižje v vrednostni verigi, povezani z blagom, ki je zdaj zajeto s CBAM, da bi se zajele kompleksne vrednostne verige in znatne emisije.

Na podlagi navedenih meril so bili za nadaljnjo proučitev prednostno obravnavni naslednji sektorji: .celuloza in papir, steklo, keramika, ferozlitine, aluminij in druge neželezne kovine. Vključujejo predhodno opredeljeno blago in podobno blago iz iste skupine ali poglavja harmoniziranega sistema ali specifične vhodne materiale.

S pristopom, osredotočenim na snovi, je bil pripravljen predhodni ožji seznam približno 120 snovi, vključno z anorganskimi kemikalijami, organskimi kemikalijami in polimeri. Analiza je pokazala, da so premog, surova nafta in zemeljski plin primarne surovine za organske kemikalije ter zagotavljajo ključne gradnike. Poleg tega so bili proizvodi rafinerij opredeljeni kot posamezni sektor in kot vhodni materiali za oceno organskih kemikalij in polimerov. Zato je ugotovljeno, da pri kemikalijah obstaja tveganje selitve virov CO2.

Na podlagi zgoraj predstavljenih meril blago iz rudarskih dejavnosti in gnojila (npr. kalijev klorid) niso bili izbrani za nadaljnjo obravnavo.

Ocena tehnične izvedljivosti razširitve področja uporabe na dodatno blago

Ustrezna merila za izbiro dodatnega blaga za vključitev v CBAM so: prvič, ustreznost sektorjev v smislu emisij, in sicer ali je posamezni sektor skupno eden največjih povzročiteljev emisij toplogrednih plinov; drugič, izpostavljenost sektorja visokemu tveganju selitve virov CO2, kot je opredeljeno na podlagi Direktive 2003/87/ES, in tretjič, potreba po uravnoteženju široke pokritosti proizvodov glede emisij toplogrednih plinov ob omejevanju kompleksnosti in upravnega bremena.

Tehnična izvedljivost razširitve področja uporabe na dodatno blago je bila ocenjena tako, da se je preverilo, ali je blago pravilno identificirano (z oznakami KN ali drugimi sredstvi, kot so CAS številke 47 za kemikalije) in ali so na voljo pravila spremljanja, zlasti v zvezi s proizvodnimi procesi in potmi, ki morajo biti znana in ne preveč zapletena.

Dodatna uporabljena merila so vključevala potrebo po pravilih za pripisovanje emisij v procesih s soproizvodi, zmožnost določitve privzetih vrednosti za vgrajene emisije in zmožnost sistema spremljanja, poročanja in preverjanja, da zajema daljše vrednostne verige. Poleg tega je bilo za primerjavo vrednostnih verig za kemikalije in polimere ključno razumevanje izzivov pri sledenju in preverjanju proizvodnih procesov. To je bilo zajeto v okviru „ukrepa za kompleksnost“, pri katerem se proučijo dejavniki, kot so število proizvodnih poti, vhodni materiali, pripisovanje soproizvodom in izzivi za spremljanje.

Ocena kemikalij in polimerov kaže, da bi bila morebitna vključitev teh proizvodov v CBAM zaradi kompleksnosti kemične industrije, za katero so značilni številni podsektorji ter medsebojno povezane proizvodne poti in procesi, tehnično zelo zahtevna. To ugotovitev podpira celovita analiza vrednostne verige, ki zajema osnovne kemikalije (kot so olefini, aromati in metanol), ki vključujejo znatne vgrajene emisije, ter kompleksnejše proizvode, kot so polimeri v okviru uredbe o CBAM. Večino snovi je mogoče identificirati s standardnimi oznakami (KN, CAS), nekatere pa je treba dodatno pojasniti. Ocena kaže, da so za zajetje zapletenih proizvodnih poti in emisij kemične industrije potrebne natančnejše metode obračunavanja.

Z razvrstitvijo snovi le glede na kompleksnost vrednostne verige se ne zagotovi jasna podlaga za odločitev, ali naj se vključijo v CBAM ali ne. Opravljena ocena je bila osredotočena na manj kompleksne snovi z referenčnimi vrednostmi EU ETS ali velikimi količinami proizvodnje, vendar velika količina proizvoda ne pomeni vedno, da bi bila vključitev takega proizvoda v CBAM tehnično izvedljiva. Nekateri preprostejši proizvodi so bili vključeni samo zato, ker so vhodni materiali za ustreznejše kemikalije; če se kompleksnejši proizvodi izključijo, je morda treba ponovno proučiti tudi te vhodne materiale. Drugo blago je bilo ocenjeno kljub majhnim količinam in omejeni možnosti trgovanja zgolj zato, ker se pojavlja v obliki soproizvodov, vmesnih proizvodov ali stranskih proizvodov. Z njihovo izključitvijo bi se lahko zmanjšala nepotrebna kompleksnost in racionaliziral splošni pristop. Na splošno je ocena pokazala, da bi bila kljub izzivom, ki izhajajo iz zapletenih medsebojnih odnosov med temi snovmi, vključitev nekaterih kemikalij in polimerov v CBAM tehnično izvedljiva. Vendar je težko opredeliti jasne pogoje za vključitev posameznih kemikalij ali polimerov v CBAM ali izključitev iz njega. Postopni pristop, pri katerem se področje uporabe CBAM postopoma širi na organske kemikalije in polimere, bi lahko pomagal obravnavati kompleksnost sektorja. To bi lahko na primer najprej vključevalo proučitev vključitve prednostnih kandidatov, ki izpolnjujejo posebna merila, kot so razmeroma preproste vrednostne verige ali določene referenčne vrednosti za proizvode v okviru EU ETS, nato pa bi se pokritost postopoma razširila na širši nabor snovi.

Navsezadnje bi bilo treba za vključitev kemikalij in polimerov v CBAM slediti zadevnim kemikalijam in polimerom ter njihovim vgrajenim emisijam po zapletenih vrednostnih verigah in proizvodnih poteh, ki vključujejo sektorje nižje v vrednostni verigi, vključno z detergenti, kozmetičnimi izdelki, farmacevtskimi izdelki (nižje organskih kemikalij v vrednostni verigi), tekstilom, embalažo in drugimi. Sledenje po teh vrednostnih verigah je zahtevno zlasti zaradi velike raznolikosti in kompleksnosti zadevnih proizvodov nižje v vrednostni verigi, ki zajemajo širok nabor panog in uporab.

Kar zadeva proizvode rafinerij, sta se pri analizi upoštevali dve skupini: vhodni materiali organskih kemikalij (kot so primarni bencin, pirolizni plin in reformat) in komercialna goriva (čeprav se lahko primarni bencin uvršča v obe kategoriji). Obstajata dva možna pristopa k vključitvi proizvodov rafinerij v CBAM: (1) vključijo se samo vhodni materiali organskih kemikalij, s čimer bi se zajelo omejeno število proizvodov, ki prispevajo k vgrajenim emisijam. Vendar bi se s tem pristopom izključila večina emisij iz rafinerij in oblikovati bi bilo treba nove kategorije, saj sedanje oznake KN zajemajo širok nabor snovi; (2) vključijo se vsi proizvodi rafinerij, s čimer bi se zajele vse emisije sektorja. Vendar lahko ta pristop vpliva na komercialna goriva, ki so že obdavčena, kar ima lahko gospodarske in družbene posledice. Predhodne ugotovitve kažejo, da bi bilo težko vključiti samo vhodne materiale organskih kemikalij, vendar se kljub temu, da je v celotnem sektorju rafiniranja težko izvajati spremljanje, poročanje in preverjanje, zdi, da ti izzivi niso nepremostljivi, saj so podobni postopki spremljanja, poročanja in preverjanja že vzpostavljeni v okviru EU ETS.

Ocena kaže tudi, da je tehnično izvedljivo proučiti vključitev nekaterega blaga z ožjega seznama iz sektorjev v CBAM, kot so celuloza in papir, steklo, keramika (vključno z ognjevzdržnimi proizvodi) in ferozlitine (npr. fero-silicij in fero-silicij-mangan). Za potencialna kandidata se lahko štejeta tudi aluminijev oksid in njegov vmesni proizvod aluminijev hidroksid, ki sta vključena tudi kot vhodna materiala (glej poglavje o vhodnih materialih). Za vključitev tega blaga ni tehničnih ovir ali pa je to blago podobno blagu z ožjega seznama, kar bi preprečilo izogibanje in zagotovilo enako obravnavo. Vendar se zdi, da so nekatere skupine blaga v teh sektorjih preveč heterogene, njihov proizvodni proces pa preveč kompleksen, da bi jih vključili v CBAM. Ta kompleksnost je glavni razlog, zakaj analiza ni pokazala, da je sektor neželeznih kovin (ki zajema svinec, cink in baker) kandidat za vključitev v tej fazi.

Poleg tega so bile v oceni opredeljene skupine blaga, ki se običajno proizvaja v napravah, ki niso vključene v EU ETS, in bi bilo razvrščeno kot blago nižje v vrednostni verigi izmed potencialnih kandidatov za razširitev področja uporabe CBAM. To blago se lahko šteje za potencialnega kandidata pod dvema pogojema: prvič, vhodni materiali zanj že morajo biti vključeni v CBAM, in drugič, s posebno oceno je treba potrditi, da pri njem obstaja tveganje selitve virov CO2. Čeprav se to blago zdaj ne predlaga za morebitno vključitev, se lahko doda pozneje, ko bodo pravila za blago nižje v vrednostni verigi formalizirana.

Nazadnje, odpadni materiali iz nekaterih sektorjev, kot so celuloza in papir, steklo in aluminij (vključno z odpadnim papirjem in kartonom, odpadnim steklom ter aluminijastimi odpadki in ostanki), se lahko štejejo za potencialne kandidate. Vendar bi bilo treba pri njihovi vključitvi upoštevati širša vprašanja, povezana z vključitvijo ostankov v CBAM (glej oddelek o izmikanju CBAM).

Skratka, razširitev področja uporabe CBAM na dodatno blago prinaša znatne prednosti in vključuje znatne izzive. Po eni strani se lahko s tem podpre zmanjševanje selitve virov CO2, spodbuja nizkoogljična proizvodnja in poveča splošna pokritost vrednostnih verig, za katere velja cena ogljika, tako pa prispeva k celovitejšemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Z upoštevanjem potencialnih kandidatov, ki znatno prispevajo k emisijam, kot so kemikalije, polimeri in proizvodi rafinerij, se lahko omogočijo rezultati s pomembnim učinkom. Po drugi strani pa bi bilo zaradi velike raznolikosti proizvodov in proizvodnih procesov v teh sektorjih tehnično zapleteno vključiti take proizvode v CBAM in lahko bi se povečalo upravno breme, zlasti za MSP, ki morda nimajo virov ali strokovnega znanja za izpolnjevanje novih zahtev. Poleg tega je lahko metodološko zahtevno pripisati vgrajene emisije določenemu blagu, kot so ostanki ali izdelki nižje v vrednostni verigi, in je treba razviti nove metodologije ali pravila za to. Nazadnje, temeljita ocena teh prednosti in slabosti je bistvena za zagotovitev, da se z razširitvijo CBAM učinkovito zmanjšajo emisije, hkrati pa čim bolj zmanjšajo negativni učinki, za to pa je potreben uravnotežen pristop, pri katerem se okoljske koristi primerjajo z morebitnimi stroški in izzivi, da se doseže učinkovit rezultat.

5.3.3 Blago nižje v vrednostni verigi

Razširitev na blago nižje v vrednostni verigi po korakih

V skladu s členom 30(3) uredbe o CBAM mora Komisija poročati o morebitni razširitvi področja uporabe mehanizma na blago nižje v vrednostni verigi. Komisija bo do konca leta 2025 predlagala razširitev področja uporabe CBAM na proizvode nižje v vrednostni verigi v sektorjih železa in jekla ter aluminija, kot je opisano v poglavju 4.1. Kemikalije (gnojila in vodik) in cement v ta predlog ne bodo vključeni 48 . Razlogi za to so pojasnjeni v tem poglavju.

Blago iz Priloge I k uredbi o CBAM, tj. osnovno blago CBAM, se uporablja kot vhodni material pri proizvodnji blaga nižje v vrednostni verigi. Ključno načelo za razširitev CBAM na to blago je, da se uporaba prilagoditve na mejah omeji na emisije, ki bi bile zajete v EU ETS, če bi bilo blago proizvedeno v EU.

Če bo Komisija predlagala razširitev na blago nižje od kemikalij in cementa v vrednostni verigi, bo uporabila enaka merila, kot so opisana v poglavju  4.1 o blagu nižje od kovin v vrednostni verigi, in sicer stroškovni pritisk, ki ga povzroči CBAM, možnost trgovanja, ustreznost emisij in tehnično izvedljivost.

Kemično blago nižje v vrednostni verigi

Pred morebitno horizontalno razširitvijo področja uporabe mehanizma na organske kemikalije in polimere, ki je obravnavana v poglavju zgoraj, bi bilo prezgodaj, da bi v CBAM vključili proizvode nižje od gnojil in vodika kot osnovnega blaga v vrednostni verigi, in sicer iz dveh glavnih razlogov.

Prvič, brez horizontalne razširitve področja uporabe bi se pri ustreznih vgrajenih emisijah blaga nižje v vrednostni verigi upoštevale le emisije, vgrajene v vhodnih materialih sedanjih proizvodov v CBAM. Pomembni deleži vseh emisij, vgrajenih v temu blagu nižje v vrednostni verigi, povezani z njegovimi kemičnimi in polimernimi vhodnimi materiali, bi se s tem izpustili. V tem primeru ne bi bila zagotovljena popolna združljivost z EU ETS. Za zmanjšanje tega neravnovesja med EU ETS in CBAM bi bilo treba v CBAM najprej vključiti več organskih kemikalij kot osnovno blago CBAM. Ti horizontalni vhodni materiali (organske kemikalije in polimeri) prispevajo znatne količine ali celo večino vgrajenih emisij pri gnojilih in vodiku. Zato je bolje, da se opredeljeni proizvodi nižje v vrednostni verigi v kemičnem sektorju vključijo šele po horizontalni razširitvi CBAM.

Drugič, metodologija za pripisovanje emisij kemični industriji se lahko do morebitne poznejše horizontalne razširitve bolj izpopolni. Za spremljanje emisij iz proizvodnje kemikalij so lahko potrebna znatna prizadevanja. Mnoge organske kemikalije se proizvajajo v visoko integriranih obratih, ki proizvajajo veliko proizvodov. Če bi bilo treba emisije, vgrajene v vsaki kemikaliji, spremljati z uporabo meja sistema za vsako kemikalijo posebej, kar bi bil pristop sedanje metodologije CBAM, bi bilo treba spremljati ne le številne tokove goriv, vključno z različnimi tokovi odpadnih plinov in stranskih proizvodov iz različnih procesov na lokaciji, temveč tudi številne toplotne tokove v posamezne procese in iz njih. Kemikalije imajo pogosto več proizvodnih poti in za vsako bi bila potrebna posebna metodologija za izračun emisij. Pri metodologiji bi bilo treba upoštevati tudi, da se kemikalije pri proizvodnem procesu blaga nižje v vrednostni verigi preoblikujejo ali porabijo. Zato bi bilo treba pri metodologiji uporabiti stehiometrična razmerja, da bi se vsebnost osnovnega blaga pripisala blagu nižje v vrednostni verigi, in ne teže vhodnega osnovnega blaga, kot je to mogoče storiti za železo in jeklo, aluminij in cement.

Cementno blago nižje v vrednostni verigi

Število proizvodov nižje v vrednostni verigi, za katere se kot vhodni material uporablja cement, je razmeroma omejeno. Ti proizvodi vključujejo na primer montažne gradbene bloke, cementne ploščice in opeke ter beton, pripravljen za vlivanje. Proizvodi nižje od cementa v vrednostni verigi se v EU uvažajo v zelo majhnem obsegu, saj so za te proizvode značilni elementi, ki omejujejo možnost prevoza, na primer visoko razmerje med težo in vrednostjo. Poleg tega z izdelki, kot sta azbestni cement in beton, pripravljen za vlivanje, ni mogoče trgovati, saj je z azbestnim cementom kot nevarnim materialom prepovedano trgovati, beton, pripravljen za vlivanje, pa je pokvarljiv proizvod, ki se običajno proizvaja na kraju samem ali v bližini. Za cementne proizvode nižje v vrednostni verigi je običajno značilna visoka stopnja redčenja materialov, pri čemer cement v povprečju predstavlja le približno 20 % skupne teže blaga nižje v vrednostni verigi. To pomeni, da bi cena ogljika za cementno komponento blaga nižje v vrednostni verigi verjetno povzročila le omejeno zvišanje skupne neto cene. Na splošno zgoraj navedeni dejavniki pomenijo, da je tveganje selitve virov CO2 za cementno blago nižje v vrednostni verigi omejeno. Zato se glede predloga za razširitev CBAM na blago nižje v vrednostni verigi iz leta 2025 prednostno obravnava blago nižje v vrednostni verigi, pri katerem obstaja večje tveganje selitve virov CO2.

6Zaključek in naslednji koraki

Komisija zaključuje pripravljalno delo za začetek uporabe finančne obveznosti CBAM 1. januarja 2026. Poleg predloga zbirnega svežnja uvaja tudi dodatne poenostavitve in prožnosti, da bi podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, olajšala izpolnjevanje obveznosti.

S strategijo EU Global Gateway se bo razogljičenje gospodarstev držav v razvoju dodatno okrepilo. Takšna podpora bo prinesla trojno korist: pomagala bo pri boju proti podnebnim spremembam na svetovni ravni; podprla bo razvoj v partnerskih državah in konkretno pokazala solidarnost EU. S podpiranjem prizadevanj za razogljičenje bo prispevala tudi k zmanjšanju vsebnosti ogljika v blagu, izvoženem iz teh držav, s tem pa povečala konkurenčnost industrije in zmanjšala izpostavljenost CBAM.

Komisija je zdaj predložila predlog za okrepitev uspešnosti CBAM z zmanjšanjem tveganja selitve virov CO2 nižje v vrednostni verigi, okrepitvijo izvrševanja mehanizma, odvračanjem od praks izmikanja in spodbujanjem razogljičenja elektroenergetskih omrežij v tretjih državah. Na začetku leta 2026 bo na podlagi načela enakovrednosti sprejela izvedbeni akt, s katerim bo določila pravila za odbitek cene ogljika, ki se dejansko plača v tretjih državah. S tem bo dodatno spodbudila uporabo instrumentov za oblikovanje cen ogljika v partnerskih državah.

V drugi fazi leta 2027 bo Komisija ocenila, ali je treba predlagati nadaljnjo razširitev CBAM na dodatne sektorje EU ETS, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2, dodatno blago nižje v vrednostni verigi ali posredne emisije iz dodatnih sektorjev CBAM.

Komisija bo pred 1. januarjem 2028 in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o uporabi uredbe o CBAM in delovanju CBAM, kot je zahtevano v skladu s členom 30(6) uredbe o CBAM.

(1)

Skupina Svetovne banke: State and Trends of Carbon Pricing Dashboard (Pregledna plošča stanja in trendov oblikovanja cen ogljika), dostop 3. novembra 2025. https://carbonpricingdashboard.worldbank.org/compliance/instrument-detail.

(2)

Uredba (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (UL L 130, 16.5.2023, str. 52, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/956/oj ).

(3)

Skupina Svetovne banke: State and Trends of Carbon Pricing Dashboard (Pregledna plošča stanja in trendov oblikovanja cen ogljika), dostop 3. novembra 2025. https://carbonpricingdashboard.worldbank.org/compliance/instrument-detail.

(4)

Rezultati nedavne študije o indijski jeklarski industriji, ki je ena prvih naknadnih analiz učinka CBAM ter združuje podatke o izvozu na ravni indijskih podjetij z zanesljivimi ocenami emisij in proizvodnje ob razlikovanju med podjetji z velikimi in majhnimi emisijami, nakazujejo, „da so podjetja z intenzivnostjo emisij, ki je bližje povprečju EU ali pod njim, ohranila stabilen obseg trgovanja, hkrati pa zvišala cene za približno 2–3 %, kar je skladno z izboljšano relativno konkurenčnostjo v okviru CBAM. Nasprotno pa so podjetja z visoko intenzivnostjo emisij zabeležila neto znižanje cen za približno 9 %. Ti rezultati skupaj kažejo na zgodnje razhajanje rezultatov na trgu v okviru CBAM, pri čemer imajo izvozniki z večjo učinkovitostjo glede emisij boljše možnosti, da ohranijo cene, podjetja z večjimi emisijami pa se spopadajo z zgodnjimi znaki komercialnega pritiska.“ Vir: Vriz, G. L., Cojoianu, T., Fischer, C., Taschini, L, Early Signs the EU Carbon Border Adjustment Mechanism Is Reshaping EU-India Steel Trade (Zgodnji znaki, da mehanizem EU za ogljično prilagoditev na mejah preoblikuje trgovino z jeklom med EU in Indijo).

(5)

Uporaba privzetih vrednosti je bila dovoljena le v prvih treh četrtletjih prehodnega obdobja. Zatem je bilo treba uporabiti dejanske vrednosti. Če so deklaranti dokazali, da so si (neuspešno) prizadevali pridobiti dejanske vrednosti svojega blaga, so lahko izbrali možnost „dejanske vrednosti niso na voljo“, ki je bila uvedeno v prehodnem registru CBAM, da bi se ta postopek olajšal.

(6)

OECD (2025), Towards interoperable carbon intensity metrics: Assessing and comparing selected data sources (Naproti interoperabilnim metrikam ogljične intenzivnosti: ocena in primerjava izbranih virov podatkov), Inclusive Forum on Carbon Mitigation Approaches Papers, št. 8, OECD Publishing, Pariz, https://doi.org/10.1787/a9cdb1ba-en . OECD (2025), Towards interoperable carbon intensity metrics: Assessing monitoring, reporting and verification systems (Naproti interoperabilnim metrikam ogljične intenzivnosti: ocena sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja), Inclusive Forum on Carbon Mitigation Approaches Papers, št. 9, OECD Publishing, Pariz, https://doi.org/10.1787/b185bcfa-en .

(7)

Podnebni klub je večstranski forum za dialog, ki je bil kot globalna pobuda uradno vzpostavljen leta 2023 na konferenci COP28. Trenutno ima 45 članic (od tega 16 držav članic EU), vključno z razvitimi gospodarstvi, državami v vzponu in državami v razvoju.

(8)

 Podnebni klub (2025), Explanatory Note: Climate Club voluntary principles for action to address carbon leakage and other spillovers (Pojasnjevalna opomba: prostovoljna načela Podnebnega kluba za ukrepanje v zvezi s selitvijo virov CO2 in drugimi učinki prelivanja) .

(9)

Podnebni klub (2025), izjava članov Podnebnega kluba na konferenci COP30 in svetovna zaveza za rast trgov skoraj brezemisijskega in nizkoemisijskega jekla in cementa .

(10)

 Tretje države in organizacije, ki so opazovalke v strokovni skupini za CBAM: Avstralija, Kanada, Egipt, Islandija, Japonska, Jordanija, Maroko, Mozambik, Nova Zelandija, Norveška, Singapur, Južna Koreja, Švica, Turčija, Ukrajina, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike, Energetska skupnost, EBRD in OECD.

(11)

 Prvi dialog na visoki ravni o podnebju je potekal leta 2021. Prva seja tehnične delovne skupine za CBAM je potekala 28. novembra 2025.

(12)

  https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say_sl .

(13)

Evropska komisija, Stronger EU climate diplomacy: expanding carbon pricing worldwide (Okrepljena podnebna diplomacija EU: širjenje oblikovanja cen ogljika po vsem svetu), https://link.europa.eu/VDJX7M .

(14)

JOIN(2025) 25 final.

(15)

Najmanj razvite države so države, ki imajo (konec leta 2024) nizki dohodek in se spopadajo z resnimi strukturnimi ovirami za trajnostni razvoj. Kategorija najmanj razvitih držav je bila vzpostavljena na Generalni skupščini Združenih narodov leta 1971. Za več informacij in seznam najmanj razvitih držav glej https://www.un.org/ohrlls/content/list-ldcs .

(16)

https://economy-finance.ec.europa.eu/international-economic-relations/candidate-and-neighbouring-countries/neighbouring-countries-eu/neighbourhood-countries_en.

(17)

Opozoriti je treba, da Severna Makedonija ni vključena v podatkovno zbirko GTAP in je zato ni bilo mogoče dodatno analizirati. Severna Makedonija v EU večinoma izvaža železo in jeklo z razmeroma nizko emisijsko intenzivnostjo. Glede na to nizko intenzivnost znatnega negativnega učinka na ta sektor verjetno ni.

(18)

Za izhodišče se predpostavlja, da se sveženj EU Pripravljeni na 55 izvaja brez CBAM. Predpostavlja se, da preostali svet sledi referenčnemu scenariju iz Svetovnih obetov za energijo in podnebje 2024.

(19)

Države, izbrane na podlagi podatkov, ki so na voljo v zbirki podatkov GTAP, so: Alžirija, Egipt, Jordanija, Maroko, Tunizija in Ukrajina. Armenija, Azerbajdžan in Gruzija so vključeni kot del združene regije, imenovane Kavkaz.

(20)

Predvsem v zvezi s skupino izdelkov z oznako KN 76011090.

(21)

V zvezi z Mozambikom glej okvir 3 v poročilu Building a Climate Coalition:  Aligning Carbon Pricing, Trade, and Development (Vzpostavitev koalicije za podnebje: usklajevanje oblikovanja cen ogljika, trgovine in razvoja).

(22)

Vidovic, D., Marmier, A., Zore, L. in Moya, J., Greenhouse gas emission intensities of the steel, fertilisers, aluminium and cement industries in the EU and its main trading partners (Intenzivnost emisij toplogrednih plinov v industrijah jekla, gnojil, aluminija in cementa v EU ter njenih glavnih trgovinskih partnericah), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2023, doi:10.2760/359533, JRC134682.

(23)

Opozoriti je treba, da gnojila, ki vsebujejo samo fosfor, ne spadajo na področje uporabe CBAM; nanj pa spadajo gnojila z mešanico fosforja in dušika.

(24)

 Implication for African countries of a carbon border adjustment mechanism in the EU (Posledice mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v EU za afriške države) (African Climate Foundation in London School of Economics Firoz Lalji Institute for Africa, 2023).

(25)

 A European Union Carbon Border Adjustment Mechanism: Implications for developing countries (Mehanizem Evropske unije za ogljično prilagoditev na mejah: posledice za države v razvoju) (UNCTAD, 2021).

(26)

Vključuje na primer nafto, premog, kemikalije, steklo in papir, nič od tega pa ni vključeno v CBAM EU.

(27)

 Ukraine: Fourth Rapid Damage and Needs Assessment (Ukrajina: četrta hitra ocena škode in potreb).

(28)

Uredba (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino.

(29)

Podatki Comext so uporabljeni za prikaz trendov v več letih v obdobju, ki sega pred prehodno obdobje CBAM. Pojavijo se lahko naravne razlike med podatki Comext (ki jih pripravi Eurostat) in podatki CBAM (ki se pripravijo na podlagi primerjave s carinskimi podatki), zlasti v zvezi z Ukrajino.

(30)

Npr. The impact of the CBAM on the economy of Ukraine (Učinek CBAM na gospodarstvo Ukrajine), zveza delodajalcev Ukrajine, center za razvoj tržnega gospodarstva Ukrajine.

(31)

COM(2025) 125 final.

(32)

COM(2025) 125 final.

(33)

Vir: Eurostat in IEA.

(34)

Vir: IEA.

(35)

Vir: Evropska komisija na podlagi platforme za preglednost ENTSO-E.

(36)

Vir: IEA.

(37)

Okvirni podatki na podlagi predhodne analize.

(38)

COM(2025) 378 final.

(39)

Privzete vrednosti v okviru posrednih emisij se nanašajo na emisije, vgrajene v električni energiji, porabljeni za proizvodnjo blaga CBAM. Te privzete vrednosti se pomnožijo z dejansko porabo električne energije za proizvodnjo blaga, da se določijo posredne emisije.

(40)

Vidovic, D., Marmier, A., Zore, L. in Moya, J., Greenhouse gas emission intensities of the steel, fertilisers, aluminium and cement industries in the EU and its main trading partners (Intenzivnost emisij toplogrednih plinov v industrijah jekla, gnojil, aluminija in cementa v EU ter njenih glavnih trgovinskih partnericah), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2023, https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/85cb6b79-60d7-11ee-9220-01aa75ed71a1 , JRC134682.

(41)

https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52025DC0945&qid=1770555825778.

(42)

Osnutek študije, ki jo je naročil Generalni direktorat Evropske komisije za mobilnost in promet, Economic Study for an assessment of potential carbon leakage in the aviation and maritime sectors and mitigating measures (Ekonomska študija za oceno morebitne selitve virov CO2 v letalskem in pomorskem sektorju ter blažilnih ukrepov).

(43)

Kar zadeva letalski in pomorski promet, EU ETS zdaj vključuje samo lete znotraj EGP, emisije pri plovbah tovornih in potniških ladij znotraj EGP ter med privezom v pristanišču EGP ter 50 % emisij pri plovbah med pristanišči v EGP in pristanišči zunaj EGP.

(44)

 Soproizvod pomeni katerega koli od dveh ali več proizvodov, ki so rezultat istega proizvodnega procesa.

(45)

Pri kazalniku selitve virov CO2 se upoštevata emisijska intenzivnost in intenzivnost trgovanja. Seznam je na voljo na: Predhodni seznam sektorjev, izpostavljenih selitvi virov CO2, za četrto fazo EU ETS ( 6_cll-ei-ti_results_en.pdf ).

(46)

Ti premisleki vključujejo vključitev podobnega blaga iz iste kategorije proizvodov, da se prepreči izogibanje, vključitev neposrednih proizvodov nižje v vrednostni verigi na ožji seznam blaga ter izključitev oznak za neopredeljene proizvode in blaga, ki se uvaža v razmeroma majhnih količinah ali ima nizko intenzivnost vgrajenih emisij, da se čim bolj zmanjšajo upravna bremena.

(47)

  Služba za izvlečke o kemikalijah (CAS) navaja enoznačne številke, ki predstavljajo kompleksne kemikalije.

(48)

Proizvodi nižje v vrednostni verigi, proizvedeni z električno energijo, se ne upoštevajo, saj se električna energija uporablja v proizvodnem procesu skoraj vsega blaga, zaradi česar ni mogoče določiti vhodnega deleža in vgrajenih emisij električne energije v vsem možnem uvoženem blagu.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.12.2025

COM(2025) 783 final

PRILOGE

k

Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu

o uporabi uredbe o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah

Kazalo

Priloga 1: Komunikacijska kampanja za CBAM    

Priloga 2: Podpora v okviru instrumenta TAIEX za razogljičenje v državah evropskega sosedstva    

Priloga 3: Metodologija in dodatne podrobnosti za modeliranje učinka na tretje države    

Priloga 4: Podatki o uvozu v okviru CBAM    

Priloga 1: Komunikacijska kampanja za CBAM

Slika 1: Cilji in ukrepi komunikacijske kampanje za CBAM

Preglednica: Število udeležencev javnih spletnih seminarjev o CBAM, organiziranih v letih 2023 in 2024 v okviru komunikacijske kampanje

Priloga 2: Podpora v okviru instrumenta TAIEX za razogljičenje v državah evropskega sosedstva

Instrument TAIEX je temelj prizadevanj EU za vključevanje ter ima ključno vlogo pri pospeševanju pravnega in regulativnega usklajevanja s standardi EU, krepitvi okvirov upravljanja in spodbujanju socialno-ekonomskih reform. Z uporabo strokovnega znanja javnega sektorja iz vseh 27 držav članic EU spodbuja medsebojne izmenjave, olajšuje izmenjavo dobrih praks in krepi institucionalno odpornost, s čimer zagotavlja, da so partnerske države pripravljene na izvajanje smiselnih in trajnih reform.

Ključni cilj instrumenta TAIEX je pospešiti proces širitve, pri čemer državam kandidatkam pomaga pri usklajevanju z zakonodajo EU in izvajanju bistvenih reform, potrebnih za članstvo v EU, tudi pri ključnih izzivih, kot je odpornost proti podnebnim spremembam.

Od uvedbe CBAM (oktobra 2023) so bili v okviru instrumenta TAIEX za Turčijo, Severno Makedonijo, Egipt, Maroko, Moldavijo in Azerbajdžan na podlagi povpraševanja izvedeni dogodki v zvezi s posebnim usposabljanjem za CBAM, oblikovanjem cen ogljika, ogljičnim odtisom ter sistemom za preverjanje in potrjevanje toplogrednih plinov (TGP), in sicer:

vTurčija: delavnica TAIEX o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM); Severna Makedonija: strokovna misija TAIEX o ETS in uvodu v oblikovanje cen ogljika: spremljanje, poročanje, preverjanje in akreditacija preveriteljev; Egipt: delavnica TAIEX o usposabljanju za CBAM,

vMaroko: študijski obisk TAIEX o vzpostavitvi sistema za preverjanje in potrjevanje TGP: TGP in CBAM ter strokovna misija TAIEX o vzpostavitvi sistema za preverjanje in potrjevanje TGP ter uvodu v CBAM,

vMoldavija: delavnica TAIEX o shemi za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodno letalstvo (CORSIA),

vAzerbajdžan: strokovna misija TAIEX o vzpostavitvi evidence emisij toplogrednih plinov in ogljičnem odtisu.

Poleg tega je za drugo polovico leta 2025 predvidena vrsta dogodkov (ena strokovna misija in dva dogodka z delom na daljavo) za podporo Črni gori pri prenosu in izvajanju sekundarne zakonodaje o spremljanju, poročanju, preverjanju in akreditaciji preveriteljev, ki bodo prispevali k uskladitvi Črne gore s pravnim redom EU in izpolnitvi merila za zaprtje poglavja 27. V pripravi je tudi delavnica za Turčijo o tehnologijah zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika (CCUS) za doseganje ogljične nevtralnosti.

Poleg podpore, temelječe na povpraševanju, je bilo v okviru instrumenta TAIEX in v sodelovanju s projektom TRATOLOW (Transition towards low emissions and climate-resilient economy in the Western Balkans and Türkiye (prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami, odporno proti podnebnim spremembam, na Zahodnem Balkanu in v Turčiji)) med oktobrom 2020 in julijem 2024 izvedenih 42 dogodkov na področjih EU ETS, oblikovanja cen ogljika, načrtov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, spremljanja in kazalnikov za prilagajanje ter energetskega prehoda. Sodelovalo je skupno 1 515 udeležencev iz vseh upravičencev projekta TRATOLOW, od tega največ iz Srbije (378), Črne gore (239) ter Bosne in Hercegovine (217).

V nadaljevanju je predstavljen podroben seznam izvedenih dogodkov TAIEX (vključno z dogodki, temelječimi na povpraševanju, strateškimi dogodki in dogodki TAIEX-TRATOLOW) na področju razogljičenja.

Pomoč v okviru instrumenta TAIEX za države upravičenke do IPA

·Turčija

—Domača delavnica TAIEX TRATOLOW o prilagajanju, spremljanju in ocenjevanju, domača delavnica TAIEX TRATOLOW o izkušnjah s spremljanjem prilagajanja podnebnim spremembam: nov spletni sistem iz Turčije in nadaljnji koraki,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o sinergijah in priložnostih: priprava nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov pogodbenic Energetske skupnosti,

—delavnica na visoki ravni TAIEX TRATOLOW o regionalnem pristopu k oblikovanju cen ogljika,

—sektorska delavnica TAIEX TRATOLOW o uporabi spletne aplikacije CRF UNFCCC – orodja za pripravo tabel za poročanje,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o oblikovanju cen ogljika,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o razvoju nizkoemisijskih in podnebno nevtralnih poti,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o nacionalnih sistemih podatkovnih zbirk za toplogredne pline,

—delavnica TAIEX o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM).

·Srbija

—Nacionalna delavnica TAIEX TRATOLOW za akreditacijo preverjanja v okviru ETS v Srbiji,

—domača delavnica TAIEX TRATOLOW o spremljanju in kazalnikih za cikel politike prilagajanja,

—študijski obisk TAIEX TRATOLOW za nacionalno usposabljanje srbskih strokovnjakov za ETS,

—domača delavnica TRATOLOW o zahtevah glede spremljanja in poročanja v okviru ETS,

—študijski obisk TAIEX TRATOLOW v Avstriji za srbske strokovnjake o ocenjevanju vlog za dovoljenja za emisije TGP in načrtih spremljanja,

—domača delavnica TAIEX TRATOLOW za preveritelje EU ETS v Srbiji,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o sinergijah in priložnostih: priprava nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov pogodbenic Energetske skupnosti,

—delavnica na visoki ravni TAIEX TRATOLOW o regionalnem pristopu k oblikovanju cen ogljika,

—sektorska delavnica TAIEX TRATOLOW o uporabi spletne aplikacije CRF UNFCCC – orodja za pripravo tabel za poročanje,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o oblikovanju cen ogljika,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o razvoju nizkoemisijskih in podnebno nevtralnih poti (81711),

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o nacionalnih sistemih podatkovnih zbirk za toplogredne pline (80927).

·Bosna in Hercegovina

—TAIEX TRATOLOW in projekt EU4Energy: delavnica o izvajanju ETS za Bosno in Hercegovino (85664),

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o sinergijah in priložnostih: priprava nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov pogodbenic Energetske skupnosti (86154),

—delavnica na visoki ravni TAIEX TRATOLOW o regionalnem pristopu k oblikovanju cen ogljika (83608),

—sektorska delavnica TAIEX TRATOLOW o uporabi spletne aplikacije CRF UNFCCC – orodja za pripravo tabel za poročanje(81744),

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o oblikovanju cen ogljika (82422),

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o razvoju nizkoemisijskih in podnebno nevtralnih poti (81711),

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o nacionalnih sistemih podatkovnih zbirk za toplogredne pline (80927).

·Severna Makedonija

—Dogodek TAIEX za delo od doma o izvajanju direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij, 3. del (81787),

—domača delavnica TAIEX TRATOLOW in EU4Energy Transition o upravljanju na več ravneh: krepitev vloge lokalnih akterjev pri načrtovanju in izvajanju energetskega prehoda, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje na različnih ravneh (84364),

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o sinergijah in priložnostih: priprava nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov pogodbenic Energetske skupnosti,

—delavnica na visoki ravni TAIEX TRATOLOW o regionalnem pristopu k oblikovanju cen ogljika,

—sektorska delavnica TAIEX TRATOLOW o uporabi spletne aplikacije CRF UNFCCC – orodja za pripravo tabel za poročanje,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o oblikovanju cen ogljika,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o razvoju nizkoemisijskih in podnebno nevtralnih poti,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o nacionalnih sistemih podatkovnih zbirk za toplogredne pline,

—strokovna misija TAIEX o ETS in uvodu v oblikovanje cen ogljika: spremljanje, poročanje, preverjanje in akreditacija preveriteljev.

·Albanija

—Domača delavnica TAIEX TRATOLOW in EU4Energy Transition o upravljanju na več ravneh: krepitev vloge lokalnih akterjev pri načrtovanju in izvajanju energetskega prehoda, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje na različnih ravneh,

—domača delavnica TAIEX TRATOLOW o spremljanju in kazalnikih za cikel politike prilagajanja,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o sinergijah in priložnostih: priprava nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov pogodbenic Energetske skupnosti,

—delavnica na visoki ravni TAIEX TRATOLOW o regionalnem pristopu k oblikovanju cen ogljika,

—sektorska delavnica TAIEX TRATOLOW o uporabi spletne aplikacije CRF UNFCCC – orodja za pripravo tabel za poročanje,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o oblikovanju cen ogljika,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o razvoju nizkoemisijskih in podnebno nevtralnih poti,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o nacionalnih sistemih podatkovnih zbirk za toplogredne pline.

·Črna gora

—Domača delavnica TAIEX TRATOLOW o nacionalnih načrtih prilagajanja: vloga spremljanja in ocenjevanja ter nadaljnjega napredka pri izvajanju prilagajanja,

—študijski obisk TAIEX TRATOLOW v zvezi z izvajanjem sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami (EU ETS),

—domača delavnica TAIEX TRATOLOW o spremljanju in kazalnikih za prilagajanje,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o sinergijah in priložnostih: priprava nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov pogodbenic Energetske skupnosti,

—delavnica na visoki ravni TAIEX TRATOLOW o regionalnem pristopu k oblikovanju cen ogljika,

—sektorska delavnica TAIEX TRATOLOW o uporabi spletne aplikacije CRF UNFCCC – orodja za pripravo tabel za poročanje,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o oblikovanju cen ogljika,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o razvoju nizkoemisijskih in podnebno nevtralnih poti,

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o nacionalnih sistemih podatkovnih zbirk za toplogredne pline.

·Kosovo

—Domača delavnica TAIEX TRATOLOW o spremljanju in reviziji politike in ukrepov prilagajanja (82150),

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o sinergijah in priložnostih: priprava nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov pogodbenic Energetske skupnosti (86154),

—delavnica na visoki ravni TAIEX TRATOLOW o regionalnem pristopu k oblikovanju cen ogljika (83608),

—sektorska delavnica TAIEX TRATOLOW o uporabi spletne aplikacije CRF UNFCCC – orodja za pripravo tabel za poročanje (81744),

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o oblikovanju cen ogljika (82422),

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o razvoju nizkoemisijskih in podnebno nevtralnih poti (81711),

—regionalna delavnica TAIEX TRATOLOW o nacionalnih sistemih podatkovnih zbirk za toplogredne pline (80927).

Pomoč v okviru instrumenta TAIEX za vzhodno sosedstvo

·Moldavija

—Delavnica TAIEX o shemi za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodno letalstvo (CORSIA).

·Ukrajina

—Študijski obisk TAIEX o podpori vzpostavitvi in delovanju učinkovitega sistema za potrdila o izvoru za električno energijo iz obnovljivih virov.

·Azerbajdžan

—Strokovna misija TAIEX o vzpostavitvi evidence emisij toplogrednih plinov in ogljičnem odtisu (84241).

Pomoč v okviru instrumenta TAIEX za južno sosedstvo

·Maroko

—Študijski obisk TAIEX o vzpostavitvi sistema za preverjanje in potrjevanje TGP: TGP in CBAM, 

—strokovna misija TAIEX o vzpostavitvi sistema za preverjanje in potrjevanje TGP ter uvodu v CBAM.

·Egipt

—Delavnica TAIEX o usposabljanju za CBAM.

Priloga 3: Metodologija in dodatne podrobnosti za modeliranje učinka na tretje države

Metodologija

Model JRC-GEM-E3

Model JRC-GEM-E3 je rekurzivni dinamični izračunljivi model splošnega ravnotežja, pri katerem se upoštevajo interakcije med različnimi trgi (npr. mednarodna trgovina, trgi proizvodnih dejavnikov, trg ogljika v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami). Izračunljivi modeli splošnega ravnotežja se pogosto uporabljajo za ocenjevanje učinkov sprememb okoljskih ali trgovinskih politik in so postali standardno orodje za ocenjevanje učinkov ogljičnih prilagoditev na mejah, vključno s CBAM EU 1 . Model JRC-GEM-E3 kot globalni model zajema EU in druge večje države ali svetovne regije, izrecno pa tudi najmanj razvite države, ki so v skladu z opredelitvijo Združenih narodov države z najnižjimi kazalniki socialno-ekonomskega razvoja. Model JRC-GEM-E3, ki vključuje podrobno sektorsko razčlenitev energetskih dejavnosti (od pridobivanja prek proizvodnje do distribucije) in energetsko intenzivnih panog ter notranje mehanizme za upoštevanje omejitev emisij ogljika, se obsežno uporablja za ekonomsko analizo učinkov podnebne in energetske politike 2 .

Model je razdeljen na 35 sektorjev dejavnosti in vključuje proizvodne funkcije konstantne elastičnosti substitucije, s katerimi lahko podjetja čim bolj znižajo stroške. Sektorji so medsebojno povezani, saj drugim sektorjem zagotavljajo blago in storitve kot vmesne vhodne materiale za proizvodnjo. Gospodinjstva so lastniki proizvodnih dejavnikov (kvalificirana in nekvalificirana delovna sila ter kapital) in tako prejemajo dohodek, ki ga uporabljajo za potrošnjo, da bi si zagotovili čim večjo dobrobit. Vlada se šteje za zunanjo, med državami in regijami pa so dovoljeni dvostranski trgovinski tokovi, pri čemer se uporablja Armingtonova trgovinska predpostavka, da so proizvodi iz različnih držav nepopolni nadomestki. V petletnih ciklih se s prilagoditvami cen doseže ravnotežje na trgih blaga in storitev ter pri proizvodnih dejavnikih.

Viri glavnih vhodnih podatkov:

•podatkovna zbirka GTAP 11 za krožno gospodarstvo 3 (izhodiščno leto 2017), ki vsebuje input-output tabele, nacionalne račune, institucionalne transakcije, dvostransko trgovino, davke in tarife,

•matrika potrošnje za povezovanje potrošnje gospodinjstev po namenu s proizvodnjo industrijskih sektorjev,

•projekcije energije in emisij, pridobljene z modelom POLES-JRC.

Prilagoditve modela JRC-GEM-E3

Da bi se z modelom JRC-GEM-E3 zajel učinek na nekatere pomembne sektorje, za katere se uporablja CBAM, je bila za analizo z modeliranjem njegova raven podrobnosti glede sektorjev izboljšana z uporabo nove podatkovne zbirke GTAP 11 za krožno gospodarstvo, ki izrecno vključuje sektorje, za katere se uporablja CBAM EU. Na podlagi tega osnovna podatkovna zbirka modela izrecno vključuje:

•aluminij,

•cement,

•gnojila,

•železo in jeklo.

V primerjavi s standardno podatkovno zbirko GTAP 11 so v podatkovni zbirki GTAP 11 za krožno gospodarstvo sektorji aluminija, gnojil in cementa ločeni od bolj združenih sektorjev neželeznih kovin, kemikalij oziroma nekovinskih mineralov. Ta nabor podatkov temelji na več virih, vključno s statistiko o trgovini in energetiki, ter tako zajema razlike v strukturi vhodnih materialov teh sektorjev ter razlike v intenzivnosti trgovine.

Izhodiščni scenarij

Izhodiščni scenarij je scenarij, pri katerem se upoštevajo sedanje politike in trendi, ne pa tudi CBAM, kot je zdaj zakonsko določen. Scenarij vključuje izvajanje svežnja Pripravljeni na 55 v EU. Predpostavlja se, da preostali svet sledi scenariju sedanje politike, pridobljen iz Svetovnih obetov za energijo in podnebje 2024 4 . V tem scenariju se predpostavlja, da tretje države upoštevajo obstoječe politike, vendar ne dosežejo nujno svojih nacionalno določenih prispevkov v skladu s Pariškim sporazumom, če ti cilji niso podprti s specifičnimi politikami. Za Združeno kraljestvo in države Efte se predpostavlja, da imajo vzpostavljen CBAM in podnebno politiko, ki sta enako stroga kot v EU, npr. ceno ogljika, ki se dejansko plača in je enaka kot v EU ETS, zato te države ne izvršujejo plačil v okviru CBAM v korist EU, medtem ko se za tretje države predpostavlja, da se pri izvozu v Združeno kraljestvo in države Efte zanje uporablja CBAM.

Glavni scenarij politike: postopna uvedba CBAM in postopna odprava brezplačnih pravic iz ETS

Pri modeliranju po tem scenariju se upošteva CBAM, kot je zdaj zakonsko določen. Posredne emisije iz porabe električne energije so vključene v izračun plačil CBAM za gnojila in cement. Predpostavlja se, da se pri obstoječih podnebnih politikah v tretjih državah (razen v Združenem kraljestvu in državah Efte) ne uporabljajo cene ogljika, ki se dejansko plačajo, zato se ne odbijejo od plačil CBAM. To je konservativna predpostavka, saj bi taki odbitki pomenili manjše učinke na trgovinske tokove zaradi uvedbe CBAM.

Sedanja uredba o CBAM že zajema nekatere proizvode, ki ne spadajo v osnovne sektorje CBAM v sektorski klasifikaciji modela JRC-GEM-E3. To zadeva majhen delež proizvodov v sektorju druge opreme. To je upoštevano v scenariju CBAM, saj se CBAM uporabi za delež uvoza EU v tem sektorju na podlagi emisij višje v vrednostni verigi iz proizvodnje železnih kovin in aluminija, ki se v tem sektorju uporabljajo kot vhodni materiali.

Uvedba CBAM ne poteka samostojno, zato jo je treba analizirati skupaj s postopnim ukinjanjem brezplačnih pravic v sektorjih CBAM v EU. To kaže prehod z enega ukrepa za preprečevanje selitve virov CO2 (brezplačne pravice) na drugega (CBAM). Postopno ukinjanje poteka v skladu s sedanjimi določbami.

Spremenljivke, sektorji in regije v modelu JRC-GEM-E3

Z modelom se oceni več spremenljivk. Za to analizo se ocenijo makroekonomski učinki in naslednji kazalniki na sektorski ravni: proizvodnja, uvoz, izvoz, CO2 in skupne emisije TGP. Sektorji, zastopani v modelu JRC-GEM-E3, so navedeni v Table  4.

Preglednica 4: Sektorji v modelu JRC-GEM-E3

Opomba: Sektorji, označeni s krepko pisavo, se štejejo za sektorje osnovnega blaga in se zanje uporablja CBAM. Del sektorja druge opremo (v ležeči pisavi) je že zajet s sedanjo uredbo o CBAM.

V podatkovni zbirki GTAP 11 za krožno gospodarstvo je izrecno zastopanih 141 regij. V modelu so združene v 50 regij ali držav, vključno z več najmanj razvitimi državami in EU kot eno samo regijo, kot je prikazano v preglednici 5 spodaj. Iz preglednice je razvidno tudi, katere države so vključene v tri velike skupine držav (najmanj razvite države, druga gospodarstva v razvoju in gospodarstva v vzponu, države evropskega sosedstva), kot so navedene v glavnem besedilu.

Preglednica 5: Regije v modelu JRC-GEM-E3

Modeliranje emisijskih intenzivnosti in analiza občutljivosti

V nekaterih primerih tretje države izvoznice proizvajajo in izvažajo le majhno podskupino proizvodov, zajetih v širšem sektorju CBAM, kot je predstavljen v podatkovni zbirki GTAP. To vpliva na emisijsko intenzivnost, ki je podlaga za izračun plačila CBAM na meji pri izvozu v EU. V izračunljivih modelih splošnega ravnotežja, ki temeljijo na GTAP, je emisijska intenzivnost izražena v kg CO2e/USD, namesto v intenzivnosti glede na fizikalno enoto (kg CO2e/tono proizvodnje). Če izvoz vključuje majhno dodano vrednost, to pomeni večjo intenzivnost v primerjavi s proizvodi z enakimi absolutnimi emisijami in večjo dodano vrednostjo. V teh primerih se lahko emisijska intenzivnost izvoznikov zdi visoka v primerjavi z EU, če se upošteva širši sektor, kot je predstavljen v GTAP, čeprav je emisijska intenzivnost glede na fizikalno enoto za vsak proizvod posebej podobna tisti v EU. To pomeni, da bi imele te države v izračunljivih modelih splošnega ravnotežja razmeroma visoko emisijsko intenzivnost, posledično pa veliko višjo ceno in veliko manjši izvoz v EU v okviru CBAM, čeprav je njihova emisijska intenzivnost na ravni posameznih proizvodov podobna tisti v EU.

Na primer, ker Mozambik v EU izvaža predvsem surov aluminij z razmeroma majhno dodano vrednostjo, je emisijska intenzivnost, uporabljena za ta sektor v izračunljivem modelu splošnega ravnotežja, razmeroma visoka, če je izražena v kg CO2e/USD. Vendar so fizične emisije v Mozambiku razmeroma nizke v primerjavi z drugimi proizvajalci surovega aluminija v tretjih državah, zato je negativni učinek na sektor aluminija v Mozambiku v modelu verjetno precenjen. Za določitev učinka na Mozambik z modelom JRC-GEM-E3 se uporabi alternativni pristop. Ta temelji na implicitni stopnji CBAM, izračunani na podlagi emisijskih intenzivnosti glede na fizikalno enoto (kg CO2e/tono proizvodnje) v primerjavi z EU, namesto na podlagi standardnih emisijskih intenzivnosti iz GTAP (kg CO2e/USD). Pri tem pristopu se uporabijo emisijske intenzivnosti glede na fizikalno enoto iz poročila JRC 5 in najnovejša statistika o trgovini (za leto 2023) iz podatkovne zbirke COMEXT ter izračunajo utežene emisijske intenzivnosti za sektorje GTAP. Države z višjo emisijsko intenzivnostjo glede na fizikalno enoto kot v EU bi imele višje dodatne stroške. V primeru Mozambika je s trgovino tehtana emisijska intenzivnost glede na fizikalno enoto za aluminij 1,04-krat višja kot v EU. To bi pomenilo, da bi se 1-odstotno zvišanje cen v EU (zaradi postopne ukinitve brezplačnih pravic iz ETS) v modelu izrazilo kot 1,04-odstotno zvišanje cen za uvoz aluminija iz Mozambika v EU v okviru CBAM.

Čeprav se s tem alternativnim pristopom stanje za Mozambik verjetno bolje izrazi, tudi to ni popoln ukrep. Na primer, pri njem se predpostavlja, da ni razlik v kakovosti znotraj skupin proizvodov, ki bi upravičile višjo ceno (ob odsotnosti stroškov ogljika) v EU. Tak pribitek bi pomenil, da je relativna sprememba cene zaradi postopne ukinitve brezplačnih pravic v EU manjša kot za uvožene proizvode nižje kakovosti brez pribitka za kakovost. Zato se ta alternativni pristop ne uporablja za vse tretje države.

Priloga 4: Podatki o uvozu v okviru CBAM

Ta priloga vsebuje vse ustrezne informacije v zvezi s podatki. Če ni navedeno drugače, se vsi podatki nanašajo na podatke CBAM za prehodno obdobje med četrtim četrtletjem 2023 in drugim četrtletjem 2025. Presečni datum je 31. avgust 2025, tj. datum, ko je bil nabor podatkov pridobljen iz prehodnega registra CBAM. Vnosi podatkov po tem datumu niso bili upoštevani. Podatki so bili očiščeni, saj zbiranje podatkov za 27 držav članic EU prinaša velike izzive. Nekateri od teh elementov so že bili obravnavani v poglavju Sedanje stanje: CBAM ob koncu prehodnega obdobja 6 . V nadaljevanju so predstavljene dodatne informacije o odstranitvi skrajnih vrednosti in možnih posledičnih manjših nihanjih (zlasti glede uvoženih ton).

Ključne operativne izboljšave glede kakovosti podatkov v prehodnem registru CBAM

Ena od glavnih napak se je nanašala na vnos številčnih podatkov, na primer, kadar so deklaranti iz različnih držav članic različno uporabljali pike in vejice kot ločila za decimalke in tisočice. Podobno je prejšnja možnost, da so deklaranti lahko izbirali med kilogrami ali tonami, privedla do napak, ugotovljenih s primerjavo podatkov iz prehodnega registra s carinskimi in trgovinskimi podatki. Z odstranitvijo odvečnih polj, standardizacijo formatov in uvedbo opozorilnih oznak se je število napak zaradi nedosledne uporabe decimalk in merskih enot zmanjšalo.

V prvih četrtletjih, o katerih se je poročalo, je bilo sporočenih več oznak KN, kot je bilo potrebno v skladu z uredbo o CBAM. Z uvedbo strogih pravil potrjevanja se je znatno zmanjšalo število vnosov z nepravilnimi oznakami KN (glej sliko 1 v nadaljevanju).

Drugo področje težav je bilo povezano z oznakami držav, ki se uporabljajo za naprave v tretjih državah, pri čemer so bile za isto državo uporabljene različne okrajšave (npr. TR in TC za Turčijo, UK in GB za Združeno kraljestvo). Z vključitvijo portala za upravljavce v prehodni register CBAM lahko upravljavci naprav iz tretjih držav svoje podatke vnesejo enkrat in jih delijo z uvozniki blaga CBAM neposredno prek prehodnega registra. Ta centralizacija informacij o upravljavcih in napravah v tretjih državah zagotavlja večjo doslednost oznak držav. Več podrobnosti je na voljo na sliki 1 v nadaljevanju, ki prikazuje, kako se je stopnja napak skozi čas zniževala.

Slika 1: Zniževanje stopenj napak v prehodnem registru CBAM

Podatki iz prehodnega registra CBAM za navedeno obdobje (poročanje do 31. avgusta 2025)

Četrtletno spremljanje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025 kaže stalno izboljševanje. Zelena črta prikazuje odstotek nepravilnih oznak KN (glede na skupno število vnosov). Začetni fazi z velikim številom napak je v drugem četrtletju 2024 sledil velik upad, nato pa stabilizacija na neznatno nizkih ravneh napak, saj so napake praktično izginile. Oranžna črta prikazuje odstotek nepravilnih oznak držav. V zvezi s tem je bil trend zmanjševanja števila napak skromnejši, saj je stopnja napak že od začetka (četrto četrtletje 2023) razmeroma nizka in je napake v zgodnjih obdobjih vsebovalo le približno 0,5 % deklaracij, ta delež pa se je postopoma še zmanjšal.

Zaradi popravnih ukrepov in stalnega sodelovanja je prehodni register postal zanesljivejše, uporabniku prijaznejše in učinkovitejše orodje. Te izkušnje so pokazale jasno dodano vrednost prehodnega obdobja CBAM za pripravo na dokončni sistem. Prehodni register se je stalno izboljševal s pogostimi in konkretnimi novimi izdajami, pri katerih so bili upoštevani prispevki uvoznikov, industrij in pristojnih nacionalnih organov, za zagotovitev, da so rešitve praktične in uporabne za vsakodnevne dejavnosti.

Del 1: Uporabljena pravila čiščenja

Pravila čiščenja: osnovna načela glede odstranjevanja skrajnih vrednosti v tonah

Tone, ki so jih sporočili deklaranti CBAM, so bile navzkrižno preverjene z ustreznimi carinskimi uvozi vseh uvoznikov po vsej EU. Tako je bilo mogoče odkriti in nato odstraniti nerealne skrajne vrednosti. Vendar je treba pri tem upoštevati dva dejavnika. Prvič, vse države članice še niso prešle na uporabo mehanizma nadzor 3. Zato nekateri carinski podatki niso dovolj podrobni za vsak primer. Drugič, vse informacije o carinskih postopkih se ne zbirajo enotno po vsej EU. Zato je treba upoštevati še element variance.

Tone so bile prilagojene le glede skrajnih vrednosti na zgornjem koncu. V zvezi z morebitnim navajanjem premajhnih količin podatki niso bili prilagojeni, deloma zaradi navedenih okoliščin.

Del 2: Ocena emisij

Vse blago, razen električne energije kot blaga CBAM

Emisije se v prehodnem obdobju ne preverjajo. Zato so vsi podatki o emisijah v tem poročilu ocene, ki temeljijo na pomnožitvi količin, sporočenih v tonah, s privzetimi vrednostmi prehodnega obdobja. Ta metoda ima omejitve. Privzete vrednosti iz prehodnega obdobja temeljijo na eni globalni povprečni privzeti vrednosti na oznako KN. Majhne razlike zaradi različnih držav in proizvodnih metod niso upoštevane.

Električna energija kot blago CBAM – podatki o emisijah

Kar zadeva električno energijo kot sektor CBAM, 97 % deklaracij med četrtim četrtletjem 2023 in drugim četrtletjem 2025 temelji na uporabi privzetih vrednosti, ki jih zagotovi Komisija in so pridobljene iz podatkovne zbirke Mednarodne agencije za energijo. Zato se v vsaki deklaraciji skupna količina uvožene električne energije, prijavljena v registru CBAM, pomnoži s privzeto vrednostjo, pripisano državi porekla. Deklaracije, ki temeljijo na dejanskih vrednostih, so se upoštevale kot take. Za podrobne podatke glej sliko 11 in preglednico 2 v nadaljevanju.

Del 3: Statistika prehodnega registra CBAM

V nadaljevanju je prikazanih več slik preglednih plošč s podatki iz prehodnega registra CBAM, ki so bili očiščeni v skladu z zgoraj opisanimi pravili.

Slike 1 do 5 prikazujejo splošen pregled prijavljenih podatkov CBAM, in sicer skupno in po sektorjih (razen električne energije), od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025. Največja sektorja po masi sta železo in jeklo (69 %), sledijo gnojila (15 %), cement (11 %) in aluminij (5 %). Največ poročil so predložili pristojni nacionalni organi iz Nemčije, Italije in Poljske, in sicer približno 18 000, 16 000 oziroma 15 000. Opaziti je mogoče povečanje prijavljene uporabe dejanskih vrednosti, katerih delež se je na splošno povečal z zgolj 8 % na 53 %, pri čemer se je delež uvoza nad 1 000 ton, za katerega so bile prijavljene dejanske vrednosti, povečal s 25 % na 93 % 7 . Prijave na podlagi dejanskih vrednosti v sektorju cementa in gnojil (84 % oziroma 77 % v drugem četrtletju 2025) nakazujejo, da so upravljavci v teh sektorji najbolj pripravljeni na uporabo dejanskih vrednosti v dokončnem obdobju.

Slike 6 do 10 prikazujejo enake pregledne plošče kot slike 1 do 5, vendar s simuliranim pragom v višini 50 ton na leto. Uvozniki, ki so na leto uvozili skupno 50 ton ali manj, so bili izključeni iz teh preglednic. Primerjava podatkov kaže, da se je število deklarantov, uvoznikov in poročil znatno zmanjšalo, učinki na tone pa so komaj opazni. Opaziti je mogoče tudi splošno povečanje deleža uvoza, za katerega so bile predložene deklaracije na podlagi dejanskih vrednosti, kar kaže, da so uvozniki večjih količin bolje povezani s svojimi dobavnimi verigami.

Slika 11 prikazuje zbirne podatke o električni energiji kot blagu CBAM za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025. Največ poročil so predložili pristojni nacionalni organi Danske (118 poročil), Romunije (107 poročil) in Bolgarije (65 poročil). V zvezi z električno energijo je bila uporaba privzetih vrednosti v posameznih četrtletjih stabilna, pri čemer je delež deklaracij s privzetimi vrednostmi v povprečju znašal 97 % na četrtletje. Opozoriti je treba, da privzete vrednosti predstavljajo samo intenzivnost emisij CO2 električne energije, proizvedene iz fosilnih goriv v državi izvoznici, kot je predvideno v Prilogi IV k uredbi o CBAM.

Slike 12 do 16 prikazujejo podrobnejše podatke za pet največjih držav proizvajalk blaga CBAM glede na skupno količino v tonah: Ukrajino, Turčijo, Rusijo, Kanado in Kitajsko.

Slike 17 do 19 prikazujejo podatke CBAM z vidika ocenjenih 8 emisij. Čeprav je aluminij predstavljal le 5 % uvoženih ton, povezane emisije (v tonah CO2e) predstavljajo 24 % vseh emisij (brez električne energije kot blaga CBAM). Emisije iz cementa sorazmerno glede na težo znašajo le polovico.

V preglednici 2 je prikazana ocena zbirnih emisij po oznakah KN na podlagi privzetih vrednosti v prehodnem obdobju v skladu z obveznostmi iz člena 14(5) uredbe o CBAM.

Slika 1: Prehodni register CBAM, svetovni pregled prikazanih sektorjev (razen električne energije kot blaga CBAM) za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 2: Prehodni register CBAM, svetovni pregled železa in jekla za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 3: Prehodni register CBAM, svetovni pregled gnojil za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 4: Prehodni register CBAM, svetovni pregled cementa za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 5: Prehodni register CBAM, svetovni pregled aluminija za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 6: Simulacija praga v višini 50 ton na leto – prehodni register CBAM, svetovni pregled prikazanih sektorjev za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 7: Simulacija praga v višini 50 ton na leto – prehodni register CBAM, svetovni pregled železa in jekla za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 8: Simulacija praga v višini 50 ton na leto – prehodni register CBAM, svetovni pregled gnojil za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 9: Simulacija letnega praga v višini 50 ton na leto – prehodni register CBAM, svetovni pregled cementa za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 10: Simulacija praga v višini 50 ton na leto – prehodni register CBAM, svetovni pregled aluminija za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 11: Prehodni register CBAM, svetovni pregled električne energije za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 12: Prehodni register CBAM, pregled po državah za Ukrajino za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 13: Prehodni register CBAM, pregled po državah za Turčijo za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 14: Prehodni register CBAM, pregled po državah za Rusijo za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 15: Prehodni register CBAM, pregled po državah za Kanado za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 16: Prehodni register CBAM, pregled po državah za Kitajsko za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 17: Prehodni register CBAM, ocenjene emisije, svetovni pregled za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 18: Prehodni register CBAM, ocenjene emisije, železo in jeklo ter aluminij za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Slika 19: Prehodni register CBAM, ocenjene emisije, gnojila in cement za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025

Preglednica 2: Prehodno obdobje CBAM, ocenjene emisije, raven oznake KN za obdobje od četrtega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2025