This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52025DC0748
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL on the review of Regulation (EU) 2019/125 of 16 January 2019 concerning trade in certain goods which could be used for capital punishment, torture or other cruel, inhuman or degrading treatment or punishment
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o pregledu Uredbe (EU) 2019/125 z dne 16. januarja 2019 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o pregledu Uredbe (EU) 2019/125 z dne 16. januarja 2019 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje
COM/2025/748 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 9.12.2025
COM(2025) 748 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o pregledu Uredbe (EU) 2019/125 z dne 16. januarja 2019 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje
1.UVOD
Trgovino z blagom, ki bi se lahko uporabilo za (a) izvršitev smrtne kazni in (b) mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, ureja Uredba (EU) 2019/125 1 (v nadaljnjem besedilu: Uredba). Uredba, ki je bila sprejeta leta 2005, izraža močno zavezanost EU izkoreninjenju mučenja in smrtne kazni.
Uredba EU o preprečevanju mučenja pomaga pri odpravljanju pomembnih razlik v nadzoru trgovine, ki temelji na človekovih pravicah. Z njo so bile uvedene zavezujoče trgovinske omejitve brez primere, in sicer za različno blago, ki pogosto ni navedeno na kontrolnih seznamih vojaškega blaga, blaga z dvojno rabo ali drugega strateškega izvoznega blaga. Uredbo so zelo pohvalili mednarodni akterji zagovornikov človekovih pravic, na primer, posebna poročevalka ZN o mučenju je Uredbo označila za „pozitiven primer regionalnega okvira, osredotočenega na blago, namenjeno mučenju ali drugemu grdemu ravnanju“ 2 .
Leta 2016 so bile Uredba in zlasti njene postopkovne določbe bistveno spremenjene. Leta 2019 je bila Uredba kodificirana. V letih 2011, 2014, 2020 in 2025 so bili sprejeti delegirani akti za posodobitev ali razširitev prilog k Uredbi.
V skladu z zahtevami iz člena 32 Uredbe to poročilo zagotavlja informacije o izvajanju in učinku Uredbe v obdobju od leta 2020 in sredino leta 2025. V poročilu so obravnavana zlasti naslednja področja: spremembe Uredbe z delegiranimi akti, izvajanje na nacionalni ravni, zahteve po informacijah, dejavnosti usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja in državljanov EU v tujini v zvezi z Uredbo. To poročilo zagotavlja tudi pregled ključnih podatkov v skladu z Uredbo in ocenjuje izvajanje Uredbe glede na osnovna načela ustreznosti, uspešnosti, učinkovitosti, skladnosti in dodane vrednosti EU.
2.UREDBA (EU) 2019/125
2.1 Cilj in glavne določbe Uredbe (EU) 2019/125
Cilj Uredbe je preprečiti izvrševanje smrtne kazni na eni strani ter mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje v tretjih državah na drugi strani.
V ta namen Uredba uvaja omejitve trgovine z državami, ki niso članice EU. Uredba zlasti:
I.prepoveduje uvoz v EU ter izvoz iz nje in tranzit prek nje blaga (navedenega v Prilogi II), ki je praktično uporabno zgolj za izvršitev smrtne kazni ali mučenje. Prepovedano je tudi zagotavljanje tehnične pomoči, povezane s takim blagom, zlasti vključitev usposabljanja za njegovo uporabo. Poleg tega je prepovedano tudi oglaševanje takega blaga na internetu, televiziji, radiu ali na trgovskih sejmih;
II.določa, da je za blago (navedeno v Prilogi III), ki bi se lahko uporabilo za take namene, vendar ki ima lahko tudi druge zakonite uporabe (kazenski pregon), potrebno predhodno izvozno dovoljenje, ki se izda za vsak primer posebej; tako dovoljenje se zahteva tudi za zagotavljanje tehnične pomoči ali posredniške storitve, povezane s to kategorijo blaga. Priloga III ne vključuje: (a) strelnega orožja, ki se nadzira v skladu z Uredbo (EU) št. 258/2012 3 ; (b) blaga z dvojno rabo, ki se nadzira v skladu z Uredbo (ES) št. 428/2009 4 ; (c) blaga, ki se nadzira v skladu s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP 5 ;
III.ureja trgovino z blagom – kemikalijami ali farmacevtskimi snovmi (Priloga IV) –, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni (npr. proizvodi, ki bi se lahko uporabili za usmrtitev oseb s smrtonosnim odmerkom). To blago je bilo leta 2011 dodano na seznam blaga, ki je predmet nadzora izvoza. Uvedena je bila posebna vrsta dovoljenja (t. i. splošno izvozno dovoljenje EU) za nadzor izvoza takih anestezijskih kemikalij in za preprečevanje njihovega prenosa za uporabo pri usmrtitvah s smrtonosnim odmerkom brez omejitve trgovine s takimi kemikalijami za zdravstvene, veterinarske ali druge zakonite namene 6 . Kadar se pri izvozu zdravil zahteva izvozno dovoljenje v skladu z Uredbo, za izvoz pa veljajo tudi zahteve za izvozno dovoljenje v skladu z mednarodnimi konvencijami o nadzoru mamil in psihotropnih snovi, kot je Konvencija o psihotropnih substancah iz leta 1971, lahko države članice z enotnim postopkom izpolnijo obveznosti, ki jim jih nalagata ta uredba in ustrezna konvencija.
Tranzit (prevoz neunijskega blaga, ki je namenjeno v tretje države, prek carinskega območja EU) blaga iz Priloge II je prepovedan. Tranzit reguliranega blaga, navedenega v Prilogi III, načeloma ni prepovedan, vendar je prepovedan, če izvajalec tranzita blaga ve, „da se kateri koli del pošiljke tega blaga namerava uporabiti za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje v tretji državi“.
Uredba ne nadzira uvoza v EU ali prenosa med državami članicami EU opreme za kazenski pregon in z njo povezanega blaga, ki se lahko zakonito uporablja za kazenski pregon, vendar bi se lahko tudi zlorabljala za mučenje in drugo grdo ravnanje. Uredba tudi ne prepoveduje prenosa blaga, ki samo po sebi predstavlja zlorabo ali je neprimerno, znotraj EU.
Uredba je pravno zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah EU; „izvoznikom“, kot so opredeljeni v členu 2, točka (n), nalaga obveznosti. Za izvajanje in izvrševanje Uredbe so odgovorne države članice. Pristojni organi držav članic, kot so opredeljeni v Prilogi I k Uredbi, so odgovorni za spremljanje upoštevanja prepovedi in zahtev glede izdajanja dovoljenj iz Uredbe, carinski organi pa so na zunanji meji EU odgovorni za preverjanje, ali blago, ki se izvaža ali uvaža, izpolnjuje zahteve iz Uredbe.
Uredba določa, da morajo države članice objaviti letna poročila o dejavnostih, v katerih podrobno navedejo ustrezne vloge za izdajo dovoljenja in izdana dovoljenja. Vključuje nadaljnje ukrepe za omogočanje preglednosti in odvračanje države članice od tega, da bi zaobšla zavrnitev izdaje izvoznega dovoljenja druge države članice. Vsebuje tudi določbe za olajšanje rednega pregledovanja in spreminjanja seznamov prepovedanega in reguliranega blaga, ki državam članicam EU omogočajo, da Komisiji predložijo v proučitev ustrezno utemeljen zahtevek.
2.2 Omejitve trgovine: ključni instrument za preprečevanje mučenja in izvrševanja smrtne kazni
Člen 5 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, člen 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, člen 3 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zlasti Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju vsi določajo brezpogojno in popolno prepoved mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.
7 Generalna skupščina ZN je leta 2022 pozvala vse države članice, naj sprejmejo ustrezne učinkovite zakonodajne, upravne, pravosodne in druge ukrepe za preprečevanje in prepoved proizvodnje, izvoza, uvoza in uporabe opreme, ki je praktično uporabna zgolj za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, ali trgovine z njo.
Popolna prepoved mučenja, določena v konvencijah Združenih narodov o človekovih pravicah, se na ravni EU izraža v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) 8 . V členu 2(2) Listine je navedeno, da nihče ne sme biti obsojen na smrtno kazen ali usmrčen. V členu 4 Listine je navedeno, da nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju.
Kljub obveznostim držav v skladu z mednarodnim pravom se po svetu še vedno pojavljata mučenje in drugo grdo ravnanje. V zadnjih letih mednarodna skupnost vse bolj priznava potrebo po urejanju in omejevanju trgovine z nekatero opremo za kazenski pregon, da bi se zagotovilo, da se tako blago ne uporablja za mučenje ali drugo grdo ravnanje. Na svetovni ravni se v zadnjih letih krepijo tudi pozivi civilne družbe k nadaljnjim ukrepom za regulacijo in omejevanje tega blaga.
Globalno združenje za prepoved trgovine z izdelki za mučenje (v nadaljnjem besedilu: Globalno združenje), ki se zgleduje po Uredbi EU ter ki mu sopredsedujejo Evropska unija, Argentina in Mongolija, je bilo ustanovljeno leta 2017. Njegov cilj je bistveno otežiti trgovino z blagom, ki je namenjeno za ali bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni in mučenje, na mednarodni ravni. Države se s pridružitvijo Globalnemu združenju zavežejo, da bodo, med drugim, sprejele učinkovite ukrepe z nacionalno zakonodajo in učinkovitim izvrševanjem, da bi omejile trgovino z blagom, ki se uporablja za mučenje in izvršitev smrtne kazni.
V skladu z resolucijo Generalne skupščine ZN, sprejeto leta 2019 na pobudo Globalnega združenja 9 , je moral generalni sekretar ZN pripraviti poročilo, v katerem je predstavil stališča držav članic o izvedljivosti in možnem obsegu različnih možnosti za vzpostavitev skupnih mednarodnih standardov za trgovino z blagom, ki se uporablja za mučenje in izvršitev smrtne kazni 10 . Z resolucijo je bilo tudi skupini vladnih strokovnjakov pod okriljem ZN (UN GEE) naloženo, da prouči možnosti za vzpostavitev skupnih mednarodnih standardov za trgovino z blagom, povezanim z mučenjem. Poročilo 11 , predstavljeno leta 2022, navaja prepričljive razloge, zakaj bi morala Generalna skupščina ZN vzpostaviti v prihodnost usmerjen postopek za preprečevanje trgovine z izdelki za mučenje, da bi uredili trgovino z blagom, povezanim z mučenjem.
Oktobra 2023 je posebna poročevalka ZN o mučenju v okviru tretjega odbora Generalne skupščine ZN predstavila tematsko poročilo o „svetovni trgovini z orožjem, opremo in napravami, ki jih uporabljajo organi kazenskega pregona in drugi javni organi ter bi se lahko uporabili za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje“ 12 . Poročilo vključuje prilogo, v kateri je opredeljena oprema, ki je v svoji osnovi namenjena zlorabi in bi jo bilo treba prepovedati, in še eno prilogo, ki vključuje opremo za kazenski pregon, ki bi se lahko zlorabila za mučenje in trgovina s katero bi morala biti regulirana. Poleg priporočila, naj države pregledajo in spremenijo nacionalne zakone in postopke v zvezi z navedenim blagom, posebna poročevalka poziva tudi k razvoju mednarodnega instrumenta za preprečevanje trgovine z izdelki za mučenje, da bi se dopolnile in okrepile obstoječe obveznosti za prepoved in preprečevanje mučenja in drugega grdega ravnanja ali kaznovanja. Aprila 2024 je bil v okviru dveh drugih posebnih postopkov ZN objavljen podoben poziv, pri čemer je bilo poudarjeno, da „[bi morale] [d]ržave […] pregledati in spremeniti nacionalne zakone in postopke, da bi ustavile in prepovedale proizvodnjo in uporabo orodij in opreme, s katerimi se krši pravica do dostojanstva, življenja, varnosti in svobode, ter trgovino z njimi“ 13 .
Priporočilo Sveta Evrope o ukrepih proti trgovini z blagom, ki se uporablja za izvrševanje smrtne kazni, mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, ki ga je Odbor ministrov Sveta Evrope sprejel leta 2021 14 , v veliki meri odraža uredbo EU 15 . V njem se priporoča, naj države članice Sveta Evrope prepovejo trgovino z blagom in opremo, ki sta v svoji osnovi namenjena zlorabi, regulirajo izvoz in tranzit nekaterih farmacevtskih kemikalij ter uvedejo dovoljenja zanju ter vzpostavijo učinkovite nacionalne ukrepe za nadzor izvoza in tranzita v zvezi s trgovino z blagom in opremo za kazenski pregon, ki ju lahko uradne osebe zlorabijo za mučenje ali drugo nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Priporočilo vključuje tri dodatke, v katerih so navedeni: (i) prepovedano blago in oprema, ki sta v svoji osnovi namenjena zlorabi, (ii) farmacevtske kemikalije, ki se uporabljajo pri usmrtitvah s smrtonosnim odmerkom, izvoz in tranzit katerih bi morala biti regulirana, zanju pa bi moralo biti potrebno dovoljenje, ter (iii) nadzorovano blago in oprema, ki se lahko zakonito uporabljata za kazenski pregon v skladu z mednarodnimi in regionalnimi standardi na področju človekovih pravic, vendar se lahko zlorabita za mučenje ali drugo nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. V priporočilu so vse države članice Sveta Evrope tudi pozvane, naj se pridružijo Globalnemu združenju za prepoved trgovine z izdelki za mučenje. V času priprave tega dokumenta so članice Globalnega združenja vse države članice Sveta Evrope, razen treh 16 .
2.3 Pregled Uredbe 2019/125 (člen 32)
Člen 32 Uredbe določa, da mora Komisija do 31. julija 2020 in potem vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predstaviti celovito poročilo o izvajanju in oceni učinka, ki lahko vključuje predloge za njene spremembe. Uredba določa, da se med pregledom oceni potreba po vključitvi dejavnosti državljanov EU v tujini.
Države članice morajo Komisiji zagotoviti vse ustrezne informacije za pripravo poročila. V posebnih delih poročila se obravnavajo usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja, ustanovljena z Uredbo (člen 31), in njene dejavnosti ter informacije o ukrepih, ki so jih države članice sprejele v skladu s členom 33(1) (kazni).
2.3.1 Poročilo o pregledu Uredbe za leto 2020
Prvo poročilo Komisije o pregledu 17 je bilo predstavljeno leta 2020, zajemalo pa je dejavnosti v letih 2017, 2018 in 2019. V poročilu je bilo ugotovljeno, da je Uredba zapolnila vrzel v nadzoru trgovine, ki temelji na človekovih pravicah, v EU ter se je izkazala za ključno pri spodbujanju spoštovanja človekovega življenja in človekovih pravic.
Čeprav je bilo v poročilu ocenjeno, da se Uredba zadovoljivo izvaja, je bilo poudarjeno, da bi se moralo njeno področje uporabe prilagajati nastajajočim tehnološkim in tržnim spremembam ter upoštevati spremembe značilnosti uporabe – in zlorabe – opreme za kazenski pregon. Omenjena je bila tudi možnost zagotovitve smernic o praktični uporabi nekaterih vidikov Uredbe, pa tudi proučitev načinov za boljše spremljanje kršitev in končne uporabe izvoženega blaga ter izmenjavo informacij o izvajanju Uredbe, vključno z oceno tveganja.
Nazadnje je Komisija predlagala ustanovitev skupine strokovnjakov, tudi iz ustreznih nevladnih organizacij, mednarodnih organizacij, akademske sfere in industrije, ki bi Komisiji svetovala glede krepitve izvajanja Uredbe.
2.3.2 Poročilo o pregledu za leto 2025: področje uporabe tega poročila
To poročilo, drugo po vrsti, vsebuje informacije o izvajanju in učinku Uredbe od leta 2020 do objave Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/928 z dne 21. maja 2025 18 . Vendar bo za nekatere vidike izvajanja Uredbe, in sicer izvozna dovoljenja in delo usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja (glej oddelke 3.2, 3.3, 3.4 in 3.5), poročilo zajemalo dejavnosti do konca leta 2024, saj bodo države članice podatke za leto 2025 sporočile šele leta 2026.
To poročilo ocenjuje tudi izvajanje Uredbe glede na osnovna načela ustreznosti, uspešnosti, učinkovitosti, skladnosti in dodane vrednosti EU. Ta ocena se osredotoča na vprašanje, ali Uredba izpolnjuje glavne cilje ter ali so se od leta 2020 pojavili novi izzivi. To naj bi pomagalo določiti, ali so potrebni nadaljnji ukrepi za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
3.IZVAJANJE UREDBE
3.1 Regulativni okvir
Uredba je bila prvotno sprejeta kot Uredba (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Sprejeta je bila 27. junija 2005 in začela veljati 30. julija 2006 19 . Zadnja sprememba je bila sprejeta 21. maja 2025 (glej oddelek 3.1.2).
Uredba je bila kodificirana kot Uredba (EU) 2019/125 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje 20 .
3.1.1 Prenos pooblastil na Komisijo
V skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2019/125 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo prilog I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII in IX k Uredbi. Člen 29(2) Uredbe določa, da se „[p]renos pooblastila [...] samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja“. V skladu s členom 29(2) Uredbe je Komisija 22. februarja 2021 sprejela poročilo o prenosu pooblastila 21 , v katerem je predlagala podaljšanje prenosa pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov za nadaljnje petletno obdobje, Evropski parlament in Svet pa pozvala, naj se seznanita z navedenim poročilom.
3.1.2 Spremembe uredbe
Na Komisijo je preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo seznama blaga, ki je prepovedano ali nadzorovano.
V obdobju poročanja je bila Uredba z delegiranimi akti spremenjena trikrat, dvakrat leta 2020 in enkrat leta 2025.
Z DELEGIRANO UREDBO KOMISIJE (EU) 2020/621 z dne 18. februarja 2020 22 sta bili spremenjeni Priloga I (posodobitev vnosov več pristojnih organov) in Priloga V (Gambija in Madagaskar sta bila dodana na seznam namembnih držav, za katere se uporablja splošno izvozno dovoljenje Unije) k Uredbi.
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/139 z dne 4. decembra 2020 23 o spremembi prilog I in V k Uredbi zaradi upoštevanja izstopa Združenega kraljestva iz Unije 24 .
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/928 z dne 21. maja 2025 25 o spremembi Priloge II in Priloge III k Uredbi.
Kot je navedeno v poročilu Komisije o pregledu za leto 2020, mora seznam blaga, opisanega v prilogah k Uredbi, ostati posodobljen, da se lahko odziva na spremembe na mednarodnem varnostnem trgu ter pri uporabi in zlorabi opreme za kazenski pregon, pa tudi na nastajajoče trende in izzive, povezane z izvršitvijo smrtne kazni, mučenjem ali drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem ali kaznovanjem.
Zaradi hitrega tehnološkega razvoja so bila na varnostnem trgu uvedena nova orodja za kazenski pregon. Hkrati pa so dejanja mučenja in drugega grdega ravnanja razširjena ne le v prostorih za pridržanje, temveč so pogosta tudi zunaj prostorov za pridržanje, na primer v okviru zatiranja zborovanj 26 . Z Delegirano uredbo Komisije 2025/928 z dne 21. maja 2025 se obravnavajo ti trendi in razširjajo kategorije blaga, navedene v prilogah II in III k Uredbi.
Navedena delegirana uredba Komisije temelji predvsem na ugotovitvah iz poročila Komisije o pregledu za leto 2020, obsežnih posvetovanjih z usklajevalno skupino za preprečevanje mučenja, delu neformalne skupine strokovnjakov Komisije za izvajanje Uredbe, poročilih posebne poročevalke ZN o mučenju, zlasti tematskem poročilu za leto 2023, navedenem v oddelku 2.2, ter poročilih nevladnih organizacij s strokovnim znanjem na tem področju.
3.1.3 Nacionalni izvedbeni ukrepi
Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Zato se njene določbe v zvezi s prepovedmi uvoza in izvoza izvajajo v okviru TARIC 27 . To zagotavlja enotno uporabo na celotnem carinskem območju EU. Za njeno izvajanje so odgovorne države članice EU. Države članice morajo za vsak primer posebej odločiti, ali bodo izdale dovoljenje za izvoz ali zavrnile vlogo za regulirano blago, navedeno v prilogah III in IV k Uredbi.
Da bi se preprečilo izogibanje, Uredba določa, da morajo pristojni organi v državah članicah obvestiti organe v vseh drugih državah članicah in Komisijo, kadar zavrnejo izdajo dovoljenja ali razveljavijo obstoječe dovoljenje. Zato se mora vsaka država članica EU, ki razmišlja o izdaji dovoljenja za transakcijo, ki je skoraj povsem enaka transakciji, ki jo je druga država članica zavrnila, v treh letih po zavrnitvi posvetovati z državo članico, ki se je odločila za zavrnitev. Če se dovoljenje kljub temu izda, mora država članica, ki izda dovoljenje, Komisiji in državam članicam predložiti podrobno razlago svoje utemeljitve. Organi morajo pri ocenjevanju vloge upoštevati predvideno končno uporabo in nevarnost preusmeritve zakonitih namenov.
Države članice „dovoljenja ne izda[jo], če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi blago s seznama iz Priloge III lahko bilo uporabljeno za mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, vključno s sodno odrejenim telesnim kaznovanjem, uporabo s strani organov pregona ali katere koli fizične ali pravne osebe, ali za izvršitev smrtne kazni v tretji državi“.
V Uredbi so navedeni naslednji viri informacij za usmerjanje odločitev organov 28 :
—obstoječe sodbe mednarodnega sodišča;
—ugotovitve pristojnih organov ZN, Sveta Evrope in EU;
—poročila Evropskega odbora pri Svetu Evrope za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter posebnega poročevalca ZN o mučenju in drugem krutem, nečloveške ali poniževalnem ravnanju ali kaznovanju.
Druge informacije, ki jih organi lahko uporabijo pri odločanju, vključujejo:
—obstoječe sodbe nacionalnih sodišč;
—poročila organizacij civilne družbe in
—informacije o omejitvah pri izvozu blaga, navedenega v prilogah II in III, ki jih uporablja namembna država.
Enaka merila se uporabljajo pri odločanju o vlogah, povezanih z zagotavljanjem posredniških storitev ali tehnične pomoči.
Države članice so obvestile Komisijo o 42 zavrnitvah v obdobju poročanja (2020–2024). Podrobnosti o izdanih in zavrnjenih izvoznih dovoljenjih v obdobju poročanja so opisane v oddelku 3.6.
V skladu s členom 23 Uredbe morajo pristojni organi v državah članicah v podatkovni zbirki Komisije registrirati tudi vse podatke v zvezi z zavrnitvami vlog za izdajo izvoznega dovoljenja. V podatkovni zbirki, tj. elektronskem sistemu za blago z dvojno rabo (Dues), so opredeljeni ustrezni pristojni organi EU, končni namembni kraj, zadevni predmet, opis predmeta ter ime prejemnika in končnega uporabnika.
Uredba določa mehanizem za dodajanje blaga Prilogi II, Prilogi III ali Prilogi IV, ki državi članici omogoča, da Komisiji posreduje ustrezno utemeljen zahtevek v proučitev. Komisija v obdobju poročanja ni prejela nobenega takega zahtevka.
Poleg seznama blaga, s katerim je prepovedano trgovati ali je trgovina z njim regulirana, Uredba vključuje tudi določbe, ki državam članicam EU omogočajo, da samostojno sprejmejo nadaljnje nacionalne ukrepe za urejanje trgovine z nekaterim dodatnim blagom.
V skladu s členom 10 Uredbe lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalne ukrepe, ki omejujejo prevoz, finančne storitve, zavarovanje ali pozavarovanje in splošno oglaševanje ali promocijo za blago, navedeno v Prilogi II. Poleg tega lahko države članice v skladu s členom 14 Uredbe sprejmejo ali ohranijo prepoved izvoza ali uvoza okovov za noge, verig za vklenitev več oseb in prenosnih pripomočkov za zadajanje elektrošokov. Države članice lahko tudi določijo, da je za izvoz lisic, katerih velikost presega določeno velikost, obvezno pridobiti dovoljenje.
Poleg tega pristojni organi držav članic Komisijo obveščajo o svojih dejavnostih v skladu z Uredbo, med drugim o številu prejetih vlog. Letno poročilo Komisije temelji na informacijah, ki jih zagotovijo države članice, tudi z nacionalnimi poročili, pripravljenimi v skladu s členom 26(3). Komisija je v obdobju poročanja sprejela poročila o izdanih in zavrnjenih dovoljenjih držav članic v letih 2020 29 , 2021 30 , 2022 31 , 2023 32 in 2024 za izvoz blaga, ki bi se lahko uporabilo za mučenje ali izvršitev smrtne kazni 33 . Poročilo o izvoznih dovoljenjih v letu 2025 naj bi bilo sprejeto v drugi polovici leta 2026.
3.2 Dejavnosti usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja
34 35 Usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja je bila ustanovljena na podlagi spremembe Uredbe iz leta 2016 in „obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe“. Predseduje ji Komisija, uporablja pa se kot platforma, v okviru katere si strokovnjaki držav članic in Komisija izmenjujejo informacije o upravnih praksah. Poleg tega se Komisija pri pripravi delegiranih aktov posvetuje z usklajevalno skupino za preprečevanje mučenja v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
36 Usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja se je v obdobju poročanja sestala desetkrat.
37 38 39 40 41 Komisija v skladu s členom 31(4) Uredbe Evropskemu parlamentu predloži poročilo o dejavnostih, preverjanjih in posvetovanjih usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja. Komisija je v obdobju poročanja, ki ga zajema to poročilo, sprejela poročila o dejavnostih usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja v letih 2020, 2021, 2022, 2023 in 2024. Poročilo o dejavnostih usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja v letu 2025 naj bi bilo sprejeto v drugi polovici leta 2026.
V obdobju poročanja je usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja imela tehnične izmenjave o orodjih, ki so na voljo v elektronski podatkovni zbirki Komisije, tj. elektronskem sistemu za blago z dvojno rabo (Dues), ki je varen in šifriran sistem, ustvarjen za pomoč nacionalnim organom, pristojnim za zadeve, povezane z nadzorom izvoza, pri izmenjavi informacij s Komisijo. Člen 23(5) Uredbe določa, da morajo pristojni organi uporabljati sistem za sporočanje informacij o primerih zavrnitve izdaje izvoznega dovoljenja (imenovani „zavrnitve“).
V skladu z uvodno izjavo 48 je usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja proučila delegirana akta o spremembi prilog k Uredbi, ki ju je Komisija predlagala v obdobju poročanja (glej oddelek 3.1.2 zgoraj). Skupina je leta 2020 razpravljala o delegiranem aktu o spremembi Priloge I k Uredbi, sprejetem 18. februarja 2020, ter o delegiranem aktu o spremembi prilog I in V k Uredbi zaradi upoštevanja izstopa Združenega kraljestva iz Unije, sprejetem 4. decembra 2020. Komisija je v letih 2023 in 2024 organizirala več tehničnih posvetovanj s člani usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja v zvezi z delegiranim aktom o spremembi prilog II in III k Uredbi, ki je bil nato sprejet leta 2025.
Usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja je bila redno obveščena tudi o dejavnostih neformalne skupine strokovnjakov Komisije. Nazadnje je usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja izmenjala mnenja o Globalnem združenju in o mednarodnem razvoju na področju preprečevanja trgovine z izdelki za mučenje. Komisija je skupino zlasti seznanila s poročilom generalnega sekretarja ZN za leto 2020, poročilom skupine vladnih strokovnjakov ZN za leto 2022 ter tematskim poročilom posebne poročevalke ZN o mučenju za leto 2023 (glej oddelek 2.2), vključno z njihovo ustreznostjo za okrepitev uredbe EU. V tem okviru je usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja razpravljala o napredku pri oblikovanju morebitnih skupnih mednarodnih standardov na področju preprečevanja trgovine z izdelki za mučenje.
3.3 Neformalna skupina strokovnjakov Komisije
Neformalna skupina strokovnjakov Komisije za izvajanje uredbe EU o preprečevanju mučenja je bila ustanovljena leta 2021 v skladu s sklepi iz poročila o pregledu izvajanja Uredbe za leto 2020. V obdobju poročanja je ta skupina v svetovalni vlogi Komisiji zagotavljala tehnično podporo glede različnih vidikov Uredbe, vključno s področjem uporabe prepovedanega in reguliranega blaga. Februarja 2025 je bil mandat skupine podaljšan za nadaljnje dveletno obdobje 42 .
3.4 Preglednost in informacije
Člen 26(3) Uredbe določa, da države članice predložijo javno letno poročilo o svojih dejavnostih, v katerem so podatki o številu prejetih vlog, o blagu in državah, obravnavanih v teh vlogah, ter o svojih odločitvah glede teh vlog.
Avstrija, Češka 43 , Danska 44 , Madžarska 45 , Nizozemska 46 , Romunija 47 , Španija 48 in Švedska 49 so Komisijo obvestile o svojih javnih letnih poročilih o dejavnostih za leto 2024. Uredba je vključena v Prilogo 2 k Protokolu o Irski/Severni Irski 50 , v kateri so navedene določbe prava Unije, ki se uporabljajo tudi za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko. Tudi Združeno kraljestvo je Komisijo obvestilo, da je objavilo svoje letno poročilo o dejavnostih za leto 2024 51 . Opozoriti je treba, da javna poročila v skladu s členom 26(3) Uredbe ne vključujejo informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi države članice.
Omejeno število pristojnih nacionalnih organov je na spletišču vlade objavilo informacije o pravilih in predpisih, ki se uporabljajo za blago, ki spada na področje uporabe Uredbe, da bi obvestilo gospodarske subjekte o postopkih v zvezi z izvoznimi dovoljenji in o dodatnih zahtevah.
3.5 Izvrševanje nadzora izvoza
Za izvrševanje nadzora izvoza so odgovorne države članice EU. V skladu s členom 33 Uredbe „[d]ržave članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se te izvajajo. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“ Zato države članice EU določijo nacionalne kazni, ki se uporabljajo za kršitve Uredbe s strani oseb in subjektov.
Te nacionalne kazni vključujejo upravne in kazenske sankcije, ki običajno vključujejo vse od denarnih kazni do zaporne kazni, vključno z zaplembo blaga.
V obdobju poročanja pristojni organi niso obvestili Komisije o nobeni kršitvi Uredbe. Uredba od pristojnih organov tega ne zahteva.
3.6 Izvozna dovoljenja Ključni podatki
Komisija od pristojnih organov zbira podatke, ki ji omogočajo pregled nad izdanimi ali zavrnjenimi izvoznimi dovoljenji v zvezi z nadzorovanim blagom, opisanim v prilogah III in IV k Uredbi.
Glede na podatke iz poročil Komisije za obdobje 2020–2024je mogoče število izdanih ali zavrnjenih izvoznih dovoljenj povzeti tako 52 . V letu 2020 je 11 držav članic poročalo, da so skupaj izdale 247 dovoljenj. V letu 2021 je 9 držav članic poročalo, da so skupaj izdale 275 dovoljenj. V letu 2022 je 10 držav članic poročalo, da so skupaj izdale 246 dovoljenj. V letu 2023 je 11 držav članic poročalo, da so skupaj izdale 214 dovoljenj. V letu 2024 je sedem držav članic poročalo, da so skupaj izdale 248 dovoljenj. V celotnem petletnem obdobju poročanja (2020–2024) je bilo tako skupaj izdanih 1 230 dovoljenj.
Petnajst držav članic je Komisijo obvestilo, da v obdobju poročanja niso prejele nobenih vlog za dovoljenja v skladu z Uredbo (EU) 2019/125.
Uredba uvaja zahtevo za izvozno dovoljenje, ki pristojnim organom omogoča, da preverijo, ali obstajajo znaki, da bi se blago v primeru izvoza lahko uporabilo za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (Priloga III) ali za izvršitev smrtne kazni (Priloga IV). V ta namen člen 20(8) Uredbe določa, da bi moral pristojni organ prejeti „popolne informacije zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi blaga“.
V petletnem obdobju poročanja je bilo za 42 vlog za izdajo izvoznega dovoljenja sporočeno, da so bile zavrnjene: 23 leta 2020, dve leta 2021, devet leta 2022, šest leta 2023 in dve leta 2024.
Opozoriti je treba, da vse države članice ne zagotavljajo celovitega pregleda in/ali informacij o končnih uporabnikih. Zato Komisija na podlagi podatkov, ki so jih sporočili pristojni organi, ne more imeti podrobnega pregleda nad končno uporabo izvoza, dovoljenega v obdobju poročanja.
Pregled: sporočeno število izvoznih dovoljenj, ki so jih države članice izdale ali zavrnile v obdobju 2020–2024
3.7 Državljani EU v tujini
Z Uredbo se trenutno nadzoruje ali prepoveduje vrsta dejavnosti, ki spadajo na njeno ozemeljsko področje uporabe 53 . Čeprav člen 32 Uredbe ni strogo povezan z oceno izvajanja Uredbe, predvideva, da se bo v okviru pregleda tudi ocenilo, ali je treba na področje uporabe Uredbe vključiti dejavnosti državljanov EU v tujini. Take dejavnosti bi lahko vključevale posredništvo, promocijo/trženje ter zagotavljanje tehnične pomoči in usposabljanja.
To je bilo obravnavano v poročilu o pregledu za leto 2020, v katerem je bilo ugotovljeno, da „[o]bravnavanje izpostavljenih vprašanj povzroča težave v zvezi z ozemeljskim področjem uporabe pristojnosti EU“. Navedeno je bilo tudi, da je „[v] mednarodnem pravu [...] pristojnost načeloma ozemeljska in je ne more izvajati država zunaj njenega ozemlja, razen na podlagi permisivnega pravila, ki izhaja iz mednarodne prakse ali konvencije“. Vendar navaja tudi, da „mednarodno pravo dovoljuje kaznovanje ekstrateritorialnih dejavnosti državljanov države, kadar gre za kazniva dejanja, storjena zunaj njenega ozemlja 54 . V primeru posebno hudih kaznivih dejanj, ki so predmet splošne pristojnosti, bodisi z večstransko pogodbo 55 bodisi v skladu z običajnim mednarodnim pravom, kot so genocid , vojni zločini , zločini proti človeštvu in mučenje, lahko država izvaja pristojnost v zvezi s kaznivimi dejanji ne glede na kraj kaznivega dejanja in državljanstvo storilca ali žrtve“.
V poročilu iz leta 2020 je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba enostranske odločitve za izvajanje pristojnosti zunaj ozemlja EU skrbno proučiti ob upoštevanju mednarodnega prava in prakse. Glede na to, da je to, ali lahko država izvaja ekstrateritorialno pristojnost, vprašanje mednarodnega prava, je pomembno, da se odločno in učinkovito spodbuja prepoved trgovine z izdelki za mučenje na ustreznem mednarodnem forumu, da se globalni odziv razširi na cilje, ki si jih Uredba prizadeva spodbujati. Poleg tega je poročilo navajalo, da bi se lahko proučili nezakonodajni ukrepi za preprečevanje nekaterih neprimernih dejavnosti državljanov EU in podjetij s sedežem v EU, ki delujejo v tujini (kot so spodbujanje ali trženje blaga in storitev ter zagotavljanje tehnične pomoči in usposabljanja glede neprimerne uporabe ali zlorabe opreme za kazenski pregon). Taki ukrepi bi lahko na primer vključevali ukrepe za večjo preglednost in ozaveščanje ali ukrepe za spodbujanje dejanske skladnosti z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah.
Sedanji pregled je potrdil, da so sklepi iz poročila o pregledu za leto 2020 še naprej veljavni.
4.OCENJEVANJE IZVAJANJA UREDBE
4.1 Ocenjevalna merila in viri podatkov
Komisija je z vključitvijo meril za vsebinsko presojo iz člena 32 Uredbe ocenila učinkovitost Uredbe v skladu s smernicami za boljše pravno urejanje 56 , pri čemer je ocenila naslednje elemente:
—ustreznost: koliko splošni cilji Uredbe, njena zasnova in nacionalni izvedbeni ukrepi iz Uredbe ustrezajo prednostnim nalogam EU ob sprejetju Uredbe in tudi sedanjim prednostnim nalogam EU.
—učinkovitost: obseg učinkovitosti Uredbe. To zajema učinkovitost izvajanja s strani držav članic in nadzora s strani Komisije, pri čemer se ocenjuje, ali v zahtevah po informacijah obstajajo kakršne koli vrzeli ali podvajanja, ki bi lahko ogrozili uspešnost ali učinkovito izvajanje Uredbe ter ali so zahteve po poročanju ustrezne in sorazmerne.
—uspešnost: koliko Uredba izpolnjuje svoje cilje in prednostne naloge EU.
—skladnost in dopolnjevanje: koliko Uredba olajšuje skladnost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi pobudami EU in držav članic.
—dodana vrednost EU: koliko Uredba dodaja vrednost posameznim ukrepom držav članic EU.
57 Glavni viri informacij za zbiranje dokazov za oceno so bili pisni prispevki, in sicer v obliki odgovorov na vprašalnike/raziskave, ter razgovori s ključnimi deležniki, vključno s pristojnimi organi držav članic EU, neformalno skupino strokovnjakov in drugimi specializiranimi nevladnimi organizacijami (NVO), mednarodnimi organizacijami, kot sta ZN in Svet Evrope, ter različnimi generalnimi direktorati Komisije. Ocena zbranih podatkov in informacij je pripeljala do naslednjih ugotovitev.
4.2 Ustreznost
4.2.1 Politični premisleki
Uredba, kot je bila prvotno sprejeta leta 2005 je obravnavala potrebo po tem, da se „na ravni Unije določijo pravila trgovanja s tretjimi državami z blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, ter z blagom, ki bi se lahko uporabilo za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje“. Ta pravila so bila namenjena odpravi ugotovljenih razlik v nadzoru trgovine na ravni EU, ki temelji na človekovih pravicah, in so bila prvi zavezujoči instrument na svetu, ki je posebej obravnaval to vprašanje. Za ohranitev njene ustreznosti so bile priloge k Uredbi v letih 2011, 2014, 2016 in 2025 spremenjene. Deležniki, ki so sodelovali pri pregledu, so potrdili, da je Uredba še vedno ustrezna za njeno prednostno nalogo spodbujanja preprečevanja trgovine z izdelki za mučenje, s čimer prispeva k cilju EU glede odprave mučenja ter krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja po vsem svetu 58 .
Poleg tega, da predstavlja prvi operativni okvir za urejanje blaga, povezanega z mučenjem, na svetu, njeno sedanjo ustreznost potrjuje vloga, ki jo ima kot vir navdiha za delo na tem področju za druge države in organizacije (glej oddelek 2.2).
4.2.2 Ustreznost zajetih blaga in storitev
Uredba trenutno zajema širok nabor blaga, povezanega z izvršitvijo smrtne kazni in mučenjem.
Da bi se ohranila njena ustreznost, je treba seznam blaga, opisan v prilogah k Uredbi, redno posodabljati in pregledovati. V pregledu Komisije za leto 2020 je bilo ugotovljeno, da je treba seznam blaga, opisanega v prilogah k Uredbi, prilagajati spremembam na mednarodnem varnostnem trgu ter pri uporabi in zlorabi opreme za kazenski pregon, pa tudi nastajajočim trendom in izzivom, povezanim z izvršitvijo smrtne kazni, mučenjem ali drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem ali kaznovanjem. V ta namen je Komisija z Delegirano uredbo (EU) 2025/928 z dne 21. maja 2025 posodobila seznam blaga, opisanega v prilogah k Uredbi (oddelek 3.1.2). Na splošno so deležniki, ki sodelujejo v postopku pregleda, poudarili ustreznost področja uporabe Uredbe glede blaga in storitev.
Komisija je ugotovila, da deležniki široko podpirajo sedanjo zasnovo Uredbe, s katero se razlikuje med blagom, ki je v svoji osnovi namenjeno zlorabi in s katerim je prepovedano trgovati (Priloga II), ter blagom, ki ima lahko zakonite uporabe in trgovina s katerim je regulirana (Priloga III in Priloga IV). Sedanji seznami blaga, kot so bili nedavno spremenjeni, na splošno veljajo za izčrpne, ustrezne in dobro ciljno usmerjene. Več držav članic in nevladnih organizacij, ki so sodelovale pri pregledu, je poudarilo pomen Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/928 za ohranitev ustreznosti Uredbe. Posebna poročevalka ZN o mučenju, Alice Jill Edwards, je pozdravila sprejetje te delegirane uredbe Komisije, saj meni, da je „spodbudno videti takšen napredek v tem precej mračnem obdobju, ko varnostne sile rutinsko prekoračujejo pravila metod za obvladovanje množic, ki so skladne s človekovimi pravicami“. Dejala je tudi, da se bo s posodobljeno Uredbo „znatno okrepila zaščita pred mučenjem in drugim grdim ravnanjem, ki ju omogočata orožje in oprema“ 59 .
Dve državi članici sta menili, da je Delegirana uredba Komisije pomemben korak v pravo smer, vendar so stalna pozornost, spremljanje in izmenjava informacij še naprej bistvenega pomena. V zvezi s tem je ena država članica pozvala k vzpostavitvi mehanizma, s katerim bi si države članice redno izmenjevale informacije o novih trendih na področju zlorabe blaga, novih vrstah opreme ali sumljivih dejavnostih. Druga država članica je ob potrditvi ustreznosti sedanjega področja uporabe Uredbe poudarila, da mora biti seznam izdelkov še naprej trdno utemeljen v ocenah tveganja in zlorabe, ki temeljijo na dokazih, ter upoštevati širši okvir trgovinske politike.
Dve nevladni organizaciji za človekove pravice, ki sta sodelovali pri pregledu, sta opozorili na razširjenost mučenja in drugega nečloveškega ali poniževalnega ravnanja brez odvzema prostosti v okviru nadzora javnih zborovanj. Glede na navedeno sta priporočili, da bi bilo treba obseg blaga, opisanega v prilogah k Uredbi, dodatno razširiti, da bi bila Uredba v celoti usklajena s priporočili posebne poročevalke ZN o mučenju iz poročila za leto 2023. Po navedbah ene nevladne organizacije bi bilo mogoče nekatero blago, ki je trenutno navedeno v Prilogi III, premakniti v Prilogo II, na primer nekatere naprave za zadajanje elektrošoka ob neposrednem stiku, kinetični udarni izstrelki, večcevni nosilci in nekatere večtočkovne naprave za zadrževanje. V Prilogo II bi se lahko dodalo drugo blago, kot je orožje na osnovi milimetrskih valov, v Prilogo III pa bi se lahko dodalo drugo blago, vključno z navadnimi lisicami, ročnim orožjem za zadajanje udarcev, posebej zasnovanim za namene kazenskega pregona, zlasti običajnimi gumijevkami, nekaterimi akustičnimi napravami in orožjem ter oglušilno-zaslepljevalnimi granatami.
Ena nevladna organizacija je menila, da je Uredba v veliki meri osredotočena na fizično blago, pri čemer zanemarja nefizična orodja, kot so programska oprema za nadzor, biometrične podatkovne zbirke in sistemi kibernetskega nadzora, ki se čedalje pogosteje uporabljajo za omogočanje mučenja ali grdega ravnanja.
V primeru blaga iz Priloge IV Uredba navaja nekatere kemikalije/zdravila, ki so namenjeni reševanju in izboljšanju življenja in zdravja pacientov, vendar se lahko iščejo za uporabo v smrtonosnem odmerku. Za razliko od blaga, navedenega v prilogah II in III, te vrste kemikalij in zdravil izpolnjujejo bistveno funkcijo reševanje življenj, zato je treba ukrepe, ki bi lahko omejevali trgovino z njimi, skrbno oceniti, da se preprečijo negativni vplivi na tako trgovino z zakonito medicinsko opremo za reševanje življenj.
Po navedbah ene od organizacij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem zlorabe zdravil v smrtonosnih odmerkih, bi lahko morebitna prezgodnja razširitev seznama iz Priloge IV po nepotrebnem obremenila dobavo življenjsko pomembnih zdravil, potrebna pa je stalna pozornost. V zvezi s tem je treba omeniti sistem samourejanja, ki ga je sprejelo več podjetij v EU in za katerega se šteje, da preprečuje neprimerno uporabo zdravil, ki se izvažajo iz EU. Ista organizacija je poudarila pomen natančnega spremljanja razvoja v zvezi z uporabo plinastega dušika pri usmrtitvah. V zvezi s tem je ena država članica predlagala, da se razmisli o vključitvi plinastega dušika v Prilogo IV k Uredbi.
Pri pregledu so deležniki potrdili tudi ustreznost storitev, vključenih na področje uporabe Uredbe, tj. posredniških storitev, tehnične pomoči, usposabljanja in oglaševanja v zvezi z blagom, ki ga zajema Uredba. Ena nevladna organizacija za človekove pravice je ocenila, da bi morala Uredba zajemati tudi zagotavljanje tehnične pomoči, ki bi lahko olajšala mučenje in drugo grdo ravnanje ali bi lahko bila pri tem uporabljena, ne glede na opremo, ki je obravnavana z Uredbo. Vendar pa je treba opozoriti, da je zagotavljanje tehnične pomoči, vključno z usposabljanjem, prepovedano ali nadzorovano le, če je neposredno povezano z opremo, zajeto v Uredbi (Priloga II ali Priloga III).
Pri ocenjevanju ustreznosti zajetih blaga in storitev, bi bilo vredno razmisliti tudi o vključitvi klavzule o ciljni končni uporabi ali vseobsegajoče klavzule v Uredbo. Nevladne organizacije za človekove pravice, ki so sodelovale pri pregledu, so se zavzele za vključitev takšne klavzule. Konkretno to pomeni, da bi taka klavzula posameznim državam članicam omogočala, da ustavijo določen prenos določenega izdelka, ki ni izrecno naveden v prilogi II ali III k Uredbi. Za tak izdelek bi se moralo šteti, da je praktično uporaben le za izvršitev smrtne kazni, za mučenje in drugo grdo ravnanje. Klavzula bi lahko zajemala primere, v katerih ni dokazov, da bi morebitni prenos nenavedenega izdelka povzročil njegovo uporabo za take namene.
4.3 Učinkovitost
4.3.1 Dovoljenja in zavrnitve
V skladu s podatki, predstavljenimi v tem poročilu, in prejšnjim poročilom Komisije o izvoznih dovoljenjih v letih 2020, 2021, 2022 2023 in 2024 (glej oddelek 3.5) je treba opozoriti, da precejšnje število držav članic (15) v petletnem obdobju ni poročalo o nobeni vlogi za dovoljenje. Poleg tega nekatere države članice poročajo o bistveno večjem številu dovoljenj kot druge.
Predstavljeni podatki kažejo tudi omejeno število zavrnitev dovoljenj za blago (42 v petletnem obdobju poročanja), pri čemer storitve, zajete v Uredbi, niso predmet nikakršnih dovoljenj (ali zavrnitev). Za izvajanje so odgovorni pristojni organi v državah članicah.
Notranji postopki za izdajo izvoznih dovoljenj se lahko med državami članicami razlikujejo. Glede na informacije, ki so jih zagotovili organi držav članic, ti postopki pogosto vključujejo posvetovanja med različnimi ministrstvi, organi in telesi, odločitve pa se sprejemajo na podlagi ocene, med drugim, končne uporabe, končnega uporabnika in nevarnosti preusmeritve. Viri informacij, na katerih temelji taka ocena, vključujejo najrazličnejše informacije iz odprtih virov, vključno s poročili ZN, EU in Sveta Evrope ter poročili organizacij civilne družbe, pa tudi razpoložljive sodbe nacionalnih in mednarodnih sodišč. Nekatere države članice so omenile tudi analize, ki so jih izvedli njihovi organi in veleposlaništva, ter predhodne zavrnitve s strani drugih držav članic EU.
Čeprav so razpoložljive informacije o splošnih nacionalnih ocenah tveganja omejene, je jasno, da se te med državami članicami razlikujejo. V zvezi s tem je več držav članic in nevladnih organizacij, ki so sodelovale v postopku pregleda, navedlo, da je treba uskladiti nacionalne prakse v zvezi s postopki za izdajo ali zavrnitev izvoznih dovoljenj.
Glede na zgoraj predstavljene informacije se zdi, da obstaja potreba po neki obliki smernic Evropske unije ali dobrih praksah o izvajanju Uredbe (npr. v zvezi z opredelitvijo zajetega blaga, ocenami tveganja, zavrnitvami, obvestili) in po več informacijah s strani pristojnih organov o tem, kako se Uredba uporablja v praksi.
4.3.2 Trgovski sejmi
S členom 8 Uredbe je prepovedano razstavljanje ali ponujanje za prodajo katerega koli blaga iz Priloge II na razstavi ali sejmu, ki poteka v EU.
Nekatere države članice dovoljujejo, olajšujejo in/ali soorganizirajo sejme ali razstave opreme za kazenski pregon. Dve nevladni organizaciji za človekove pravice, ki sta sodelovali v postopku pregleda, sta spremljali enega od teh sejmov in sta v nekaterih primerih ugotovili, da je bilo razstavljeno blago iz Priloge II k Uredbi. Nevladne organizacije so zabeležile dobro sodelovanje z organizatorji sejma, ki so prijavljeno blago odstranili ter uvedli ukrepe za preprečevanje in obravnavanje razstavljanja blaga iz Priloge II.
Nobena od držav članic, ki so sodelovale v postopku pregleda, nima posebnega protokola ali postopka za zagotavljanje skladnosti s členom 8 Uredbe na razstavah ali trgovskih sejmih. Ena država članica, ki je sodelovala v postopku pregleda, je predlagala pripravo smernic o dobrih praksah za organe držav članic in podjetja, ki sodelujejo pri organizaciji trgovskih sejmov, ki vključujejo opremo za kazenski pregon. To je predlagalo tudi več nevladnih organizacij, ki so sodelovale v postopku pregleda.
4.3.3 Poročanje
Kot je navedeno v oddelku 3.3, člen 26 Uredbe določa zahteve pristojnih organov po poročanju. Vse države članice, ki so sodelovale v postopku pregleda, menijo, da so takšne zahteve glede poročanja ustrezne in sorazmerne.
Vendar je osem držav članic potrdilo, da so objavile letna poročila za leto 2024 o dejavnostih v skladu s členom 26(3) Uredbe. Javna poročila v skladu s členom 26(3) Uredbe „ne vključuje[jo] informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi“. Raven podrobnosti, vključena v navedena letna poročila, morda ne omogoča vedno točne ocene izvajanja Uredbe na nacionalni ravni. Le nekaj držav članic zagotavlja javno dostopne informacije o postopkih za tveganje, povezano z blagom, ali nadaljnjih ukrepih, sprejetih za spremljanje končne uporabe, pri čemer ne navajajo količine in vrednosti povezanega blaga niti, ali so bile za kršitve Uredbe uporabljene kazni. Podobno so omejene informacije na voljo tudi o mehanizmu obveščanja in posvetovanja iz člena 23.
Člen 26(4) določa, da mora Komisija objaviti letno poročilo o dejavnostih. Vse države članice so Komisiji zagotavljale informacije za pripravo teh poročil. V obdobju poročanja so bila objavljena letna poročila o izvoznih dovoljenjih držav članic za leta 2020, 2021, 2022, 2023 in 2024. Nevladne organizacije, ki so sodelovale pri pregledu, so menile, da je letno poročilo Komisije ključno orodje za zagotavljanje preglednosti glede izvajanja Uredbe, zlasti ker nacionalna poročila več držav članic niso javno dostopna. Priporočile so, naj se v letno poročilo Komisije vključijo dodatne ustrezne informacije, zlasti glede izdanih in zavrnjenih dovoljenj, na primer vključno s končno uporabo, vrednostjo in količino blaga.
4.4 Uspešnost
Na splošno je Uredba izpolnila poseben cilj glede uspešnejšega nadzora nad trgovino EU s tretjimi državami z blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni ali mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Deležniki, ki so sodelovali pri pregledu, so poudarili preventivni in normativni učinek Uredbe. Več držav članic je menilo, da se z Uredbo uspešno preprečuje trgovina z blagom, povezanim z mučenjem in drugim grdim ravnanjem, gospodarske subjekte pa se odvrača od izvoza prepovedanega blaga ali blaga, ki bo v tretjih državah verjetno zlorabljeno. Po mnenju organa ene od držav članic je učinkovito preventivno odvračanje eden od dejavnikov, ki pojasnjujejo trenutno omejen obseg trgovine z blagom, ki ga zajema Uredba.
Ena nevladna organizacija je menila, da so se z Uredbo zmanjšali nekateri vidiki trgovine z blagom, povezanim z mučenjem. Zlasti je opozorila, da so od začetka veljavnosti Uredbe podjetja EU zmanjšala trženje blaga iz Priloge II na sejmih orožja in na internetu. Po navedbah nevladne organizacije, ki se ukvarja s preprečevanjem zlorabe zdravil v smrtonosnih odmerkih, ima Uredba pomembne in pozitivne učinke pri preprečevanju izvoza nekaterih evropskih zdravil za uporabo v smrtonosnih odmerkih, obenem pa se je z njo okrepil nadzor, ki ga izvaja industrija, in zagotovil jasen pravni okvir za podporo podjetjem pri zaščiti njihovih dobavnih verig.
Kljub temu so nevladne organizacije, ki so sodelovale pri pregledu, ugotovile, da je zaradi omejene količine javno dostopnih informacij težko v celoti oceniti uspešnost Uredbe. V tem smislu pa bi bile zanimive dodatne informacije o naložitvi kazni s strani držav članic EU v skladu s členom 33 Uredbe, da bi se bolje ocenil obseg ugotovljenih in kaznovanih kršitev Uredbe.
Na splošno so deležniki menili, da se je že s samim začetkom veljavnosti Uredbe povečala ozaveščenost gospodarskih subjektov o nadzoru, ki velja v EU. Poleg tega več držav članic na spletnih straneh ustreznega ministrstva/organa objavlja informacije o glavnih določbah Uredbe. Šest držav članic je prav tako navedlo, da organizirajo dogodke za ozaveščanje in/ali ciljno usmerjeno obveščanje. Ena država članica in tri nevladne organizacije so priporočile dodatne dejavnosti ozaveščanja za boljšo promocijo Uredbe in zagotovitev, da bodo deležniki dobro razumeli njene določbe. Ena nevladna organizacija je predlagala, naj Komisija zagotovi standardno besedilo in dodatne smernice glede izvajanja Uredbe, da bi omogočila ozaveščenost med državnimi akterji in zagotovila usklajenost nacionalnih praks.
Širši cilj zagotavljanja pomoči za preprečevanje izvrševanja smrtne kazni in mučenja ter drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja v tretjih državah je težje oceniti, saj nanj vplivajo številni drugi dejavniki. Omejitev trgovine s tem blagom in storitvami je le en element v boju proti mučenju. Poleg tega se za mučenje in drugo grdo ravnanje ne uporabljajo le napredni pripomočki; pogosto se uporabljajo najosnovnejša in preprosto dostopna sredstva, na primer gumijevke in druge palice, standardne lisice, in uporaba čezmerne fizične sile.
4.5 Skladnost in dopolnjevanje
Za zagotovitev dopolnjevanja se Uredba posebej sklicuje na druge povezane instrumente ali okvire EU in izrecno izključuje blago, ki ga zajemajo, s področja uporabe. Uredba zajema materiale, ki niso navedeni v nobenem drugem pravnem instrumentu, in v tem smislu dopolnjuje druge evropske regulativne okvire. Uredba se izogiba osredotočanju na blago, ki je povezano z drugimi uredbami in za katero je že vzpostavljen sistem dovoljenj, tj.:
I.strelnega orožja, ki se nadzira v skladu z Uredbo (EU) št. 258/2012;
II.blaga z dvojno rabo, ki se nadzira v skladu z Uredbo (ES) št. 428/2009;
III.blago, ki se nadzira v skladu s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP in z njim povezanim skupnim seznamom vojaškega blaga 60 .
Čeprav je bil ta pristop k zagotavljanju dopolnjevanja med instrumenti za nadzor izvoza v veliki meri uspešen, so nevladne organizacije za človekove pravice, ki so sodelovale pri pregledu, opozorile na nekatere nedoslednosti. Nekateri agensi za obvladovanje nemirov, kot sta poprov razpršilec in oljna smola capsicum (OC), so vključeni v Uredbo, medtem ko drugi, navedeni v skupnem seznamu vojaškega blaga EU, kot so običajni solzilni plini (plin CS, plin CR in plin CN), niso, čeprav se pogosto uporabljajo za olajšanje ali izvajanje mučenja in drugega grdega ravnanja. Primerno bi bilo proučiti, kako bi se lahko najbolje zagotovili večja usklajenost obeh instrumentov, enotnost postopkov odobritve dovoljenj in posredovanje obvestil o zavrnitvi v okviru obeh sistemov nadzora.
Kar zadeva njen širši cilj Uredbe na področju človekovih pravic, je večinoma usklajena z drugimi ustreznimi instrumenti in pobudami EU ter jih dopolnjuje. Vendar pa je še vedno mogoče povečati sinergije med delom na področju spremljanja stanja na področju človekovih pravic v tretjih državah na eni strani ter nadzorom končne uporabe blaga in storitev, ki se izvažajo v skladu z Uredbo, na drugi strani.
Obstaja visoka raven skladnosti in dopolnjevanja s pobudami na svetovni in regionalni ravni (Globalno združenje, Svet Evrope). V obdobju poročanja je Evropska unija na tehnični in diplomatski ravni vodilna pri pobudah za mednarodno ozaveščanje vlad o trgovini z opremo, ki se uporablja za mučenje, grdo ravnanje in izvrševanje smrtne kazni. EU je v zvezi s tem vprašanjem še naprej sodelovala s tretjimi državami, tudi v okviru Globalnega združenja.
4.6 Dodana vrednost EU
Dodana vrednost EU je namenjena prizadevanjem za spremembe zaradi posredovanja EU, ki bi presegle tisto, kar države članice razumno pričakujejo od nacionalnih ukrepov.
Trgovina je področje, ki je v skladu s členom 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije v izključni pristojnosti EU. Dodana vrednost EU, ki jo zagotavlja Uredba, je očitna, saj Uredba spada na področje, na katerem ima EU izključna pooblastila, zaradi česar se lahko cilji Uredbe najbolje dosežejo na ravni EU.
Čeprav Uredba omogoča državam članicam, da sprejmejo dodatne ukrepe, se lahko za ukrepe, določene v Uredbi, šteje, da so na splošno primerni.
4.7 Usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja
Pravna podlaga usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja je Uredba sama. Sestava skupine, ki ji predseduje Komisija, je omejena na po enega predstavnika, ki ga imenuje vsaka država članica. Skupina pokriva določen sklop nalog: proučuje lahko vprašanja v zvezi z uporabo Uredbe, vključno z izmenjavo informacij o upravnih praksah. Po potrebi se lahko posvetuje z izvozniki, strokovnjaki, posredniki, ponudniki tehnične pomoči in drugimi ustreznimi deležniki, na katere se nanaša Uredba. V skladu z uvodno izjavo 48 Uredbe ima skupina posebno vlogo pri pripravi delegiranih aktov, saj se države članice z njo uradno posvetujejo o osnutkih delegiranih aktov, ki jih predloži Komisija v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje.
Države članice, ki so prispevale k postopku pregleda, so priznale ključno vlogo usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja pri zagotavljanju učinkovitega in doslednega izvajanja Uredbe. Na splošno so menile, da je usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja koristna platforma za usklajevanje ter izmenjavo informacij in dobrih praks. Nekatere države članice štejejo usklajevalno skupino za preprečevanje mučenja tudi za forum za razpravo o izzivih v zvezi z izvajanjem Uredbe, vključno z vprašanji, povezanimi z izvrševanjem ter pravno in regulativno razlago, pa tudi skladnostjo in doslednostjo nacionalnih praks držav članic.
V zvezi s tem sta dve državi članici predlagali, da bi lahko sestanki usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja vključevali predstavitve nacionalnih praks s posebnimi študijami primerov, zlasti s strani držav članic, ki prejemajo večje število vlog v skladu z Uredbo. Tri druge države članice so priporočile, naj usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja redno razpravlja o posebnih razmerah v tretjih državah ter izmenjuje mnenja o metodologijah in kazalnikih za ocenjevanje tveganj za človekove pravice v namembnih državah. Poudarjena je bila tudi vloga usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja pri nadzoru trga z rednimi izmenjavami o tehnološkem razvoju, kar bi lahko upravičilo posodobitve prilog k Uredbi. V tem okviru so nekatere države članice pozvale k tesnejšemu sodelovanju s civilno družbo, pri čemer so zlasti omenile delo neformalne skupine strokovnjakov. Ta vidik so izpostavile tudi nekatere nevladne organizacije, ki so članice neformalne skupine strokovnjakov in so sodelovale v postopku pregleda. Natančneje, predlagano je bilo, da se zagotovi tesnejša povezava med neformalno skupino strokovnjakov in usklajevalno skupino za preprečevanje mučenja, med drugim z organizacijo rednih predstavitev članov neformalne skupine strokovnjakov na sestankih usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja.
5.SKLEPNE UGOTOVITVE IN NADALJNJI UKREPI
Uredba je bila sprejeta za oblikovanje instrumenta Evropske unije za trgovino s tretjimi državami z blagom in povezanimi storitvami, ki bi se lahko uporabili za izvršitev smrtne kazni, mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Ima ključno vlogo pri spodbujanju spoštovanja človeškega življenja in človekovih pravic.
Uredba še vedno zapolnjuje ugotovljeno vrzel v nadzoru trgovine, ki temelji na človekovih pravicah, v EU. Pozitivno prispeva k doseganju svojega glavnega cilja, tj. k sprejetju učinkovitih, konkretnih ukrepov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju.
Pregled je potrdil, da se Uredba na splošno izvaja zadovoljivo in še naprej ustreza svojemu namenu. Šteje se za dovolj stabilno, zato se šteje, da celovita zakonodajna posodobitev v tej fazi ni potrebna.
Po drugi strani pa je pregled pokazal, da se lahko nacionalne prakse pri izvajanju Uredbe med državami članicami razlikujejo, zlasti glede postopkov, na katerih temeljijo odločitve o izdaji ali zavrnitvi izvoznih dovoljenj. V zvezi s tem bi se lahko podrobneje proučili nezakonodajni ukrepi v podporo učinkovitejšemu in doslednejšemu izvajanju nekaterih določb Uredbe.
Komisija bo proučila možnost priprave kontrolnega seznama v zvezi z ocenami tveganja, vključno z metodologijo za ocenjevanje tveganj za človekove pravice v namembnih državah. Proučila bi se lahko tudi možnost priprave posebnega kontrolnega seznama za protokole trgovskih sejmov in razstav. Poleg tega se bo še naprej spodbujala izmenjava dobrih praks med državami članicami, tudi v okviru usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja.
Obseg blaga, zajetega z Uredbo, bi moral še naprej slediti nastajajočim tehnološkim in tržnim spremembam ter obravnavati spremembe značilnosti uporabe in zlorabe opreme za kazenski pregon, pa tudi trende na področju mučenja in drugega grdega ravnanja.
V zvezi s tem je pregled potrdil ustreznost blaga in storitev, ki jih zajema Uredba, kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije iz maja 2025.
Vendar pa se je med postopkom pregleda jasno pokazalo, da sta potrebna nadaljnje pozorno spremljanje in redno razpravljanje o morebitni nadaljnji razširitvi blaga, zajetega s prilogami k Uredbi, v skladu z zgoraj navedenimi trendi. Med drugim se bodo pri tem še naprej upoštevale ugotovitve pristojnih organov ZN ter posebne poročevalke ZN o mučenju in drugem krutem, nečloveškem ali poniževalnem ravnanju ali kaznovanju. Pri ocenjevanju možnosti (ali ne) posodobitve področja uporabe zajetih kemikalij bi bilo treba še naprej skrbno ocenjevati tudi usklajevanje spoštovanja človekovih pravic s potrebo po zaščiti trgovine z zakonito medicinsko opremo za reševanje življenj.
Komisija bo proučila izvedljivost neformalnega mehanizma opozarjanja v okviru usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja, z bolj sistematično izmenjavo informacij in analiz ter izmenjavami o tehnološkem in tržnem razvoju ter njihovi uporabi s strani organov kazenskega pregona v tretjih državah. Neformalna skupina strokovnjakov, katere pomembna vloga pri zagotavljanju tehničnega svetovanja je bila priznana v okviru pregleda, bi lahko k temu procesu prispevala s predložitvijo poročil ali ad hoc ustnim poročanjem.
Načine za podrobnejše spremljanje končne uporabe izvoženega blaga bi bilo treba še dodatno proučiti. Še vedno pa je tudi mogoče povečati sinergije med delom na področju spremljanja stanja na področju človekovih pravic v tretjih državah na eni strani ter nadzorom končne uporabe blaga in storitev, ki se izvažajo v skladu z Uredbo, na drugi strani.
Priznava se tudi potreba po večji preglednosti in odgovornosti (zlasti z objavljanjem letnih poročil o dejavnosti). Poleg tega je v pregledu poudarjena potreba po večji izmenjavi informacij o izvajanju Uredbe, zlasti kar zadeva ocene tveganja in politiko izdajanja dovoljenj. Po potrebi bi se lahko v letno poročanje Komisije vključile dodatne ustrezne informacije, tudi o končni uporabi, kršitvah in kaznih.
Kot prvi zavezujoči regulativni instrument na tem področju na svetu se Uredba uporablja tudi kot zgled za razvoj podobnih trgovinskih ukrepov s strani tretjih držav in mednarodnih organizacij. EU bi morala svoje izkušnje z Uredbo še naprej deliti s partnerskimi državami in organizacijami, ki jih zanima sprejetje ukrepov za preprečevanje trgovine z blagom, povezanim z mučenjem. Kot sopredsedujoča Globalnemu združenju bo še naprej podpirala pobude za preprečevanje trgovine z izdelki za mučenje na večstranski ravni, tudi v okviru forumov ZN.
Uredba (EU) 2019/125 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (UL L 30, 31.1.2019, str. 1).
A/78/324 z dne 24. avgusta 2023.
Uredba (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranem kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita (UL L 94, 30.3.2012, str. 1).
Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1).
Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme ((SZVP) (2020/C 85/01) (UL C 85-1, 13.3.2020).
Člen 20 in Priloga V k Uredbi.
Resolucija ZN, ki jo je Generalna skupščina sprejela 15. decembra 2022, A/RES/77/209. Mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.
UL C 202, 7.6.2016, str. 389.
Resolucija A/RES/73/304, ki jo je Generalna skupščina sprejela 28. junija 2019.
A/74/969 z dne 28. julija 2020.
A/76/850 z dne 31. maja 2022.
A/78/324 z dne 24. avgusta 2023.
UN experts call for international torture-free trade agreement | OHCHR (Strokovnjaki ZN pozivajo k sprejetju mednarodnega sporazuma o preprečevanju trgovine z izdelki za mučenje | OHCHR).
CM/Rec(2021)2.
Combatting torture globally: Council of Europe’s Recommendation inspired by EU’s ‘Anti-Torture’ Regulation - Service for Foreign Policy Instruments (Svetovni boj proti mučenju: priporočilo Sveta Evrope, ki se zgleduje po uredbi EU o preprečevanju mučenja – Služba za instrumente zunanje politike).
Andora, Azerbajdžan in Turčija trenutno niso članice Globalnega združenja za prepoved trgovine z izdelki za mučenje.
COM(2020) 343 z dne 30. julija 2020.
UL L, 2025/928.
UL L 200, 30.7.2005, str. 1.
UL L 30, 31.1.2019, str. 1.
COM(2021) 75 final.
UL L 144, 7.5.2020, str. 1.
UL L 43, 8.2.2021, str. 5.
V skladu s členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski (UL CI 384/1, 12.11.2019) se določbe prava Unije iz Priloge 2 k Protokolu uporabljajo tudi za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko. Uredba (EU) 2019/125 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (kodificirano besedilo) je vključena v Prilogo 2, točka 47, k Uredbi.
UL L, 2025/928.
TARIC, integrirana tarifa Evropske unije, je večjezična podatkovna zbirka, ki vključuje vse ukrepe v zvezi z zakonodajo EU na področju carinskih tarif ter trgovinsko in kmetijsko zakonodajo EU. Glej Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).
Člen 12 Uredbe določa neizčrpen seznam virov, ki bi jih države članice morale upoštevati pri odločanju o vlogah za izdajo izvoznih dovoljenj.
COM(2021) 632 z dne 14. oktobra 2021.
COM(2022) 567 z dne 31. oktobra 2022.
COM(2023) 689 z dne 8. novembra 2023.
COM(2024) 529 z dne 19. novembra 2024.
COM(2019) 445 z dne 1. oktobra 2019.
UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
COM(2021) 633 z dne 14. oktobra 2021.
COM(2022) 568 z dne 31. oktobra 2022.
COM(2023) 694 z dne 8. novembra 2023.
COM(2024) 530 z dne 19. novembra 2024.
COM(2025) 482 z dne 12. septembra 2025.
Češka: „Mučicí“ nástroje | MPO .
Madžarska: https://mkeh.gov.hu/index.php?name=OE-eLibrary&file=download&keret=N&showheader=N&id=292660 .
Nizozemska: Het Nederlander exportcontrolebeleid in 2024 | Rapport | Rijksoverheid.nl .
Romunija: https://economie.gov.ro/structura-organizatorica/directia-politici-comerciale/ .
Švedska: https://www.kommerskollegium.se/contentassets/77abf57e47584da190a1537a7ac025d2/arsredovisning-24.pdf .
UL CI 384/1, 12.11.2019.
ZK: https://www.gov.uk/government/collections/united-kingdom-strategic-export-controls-annual-report .
Izvoz v skladu s splošnim izvoznim dovoljenjem Unije (Priloga V k Uredbi) ni vključen v informacije o številu dovoljenj, ki jih izdajo države članice.
Glej člen 34 Uredbe.
Glej člen 5(1)(b) Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984 [ki je bila sprejeta 10. decembra 1984 in je začela veljati 26. junija 1987], 1465 UNTS 112; „KAT.“).
Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2027 .
Skupni seznam vojaškega blaga Evropske unije, ki ga je Svet sprejel 24. februarja 2025 (oprema, zajeta v Skupnem stališču Sveta 2008/944/SZVP, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme) (UL C C/2025/1499).