EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.7.2025

COM(2025) 360 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o uporabi Uredbe (EU) 2018/1672 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1889/2005 v skladu s členom 19 Uredbe

1. UVOD

Storilci kaznivih dejanj po vsej Evropi uporabljajo finančni sistem na način, ki ogroža varnost EU in njenih državljanov. Obstajata dva glavna načina, kako storilci kaznivih dejanj izkoriščajo finančni sistem. Prvi je ta, da sredstva, pridobljena s kaznivimi dejanji, ponovno vključijo v zakonito gospodarstvo (pranje denarja). Drugi je preusmerjanje denarja iz zakonitega gospodarstva prek finančnega sistema za financiranje kriminalne dejavnosti. V okviru shem pranja denarja ima gotovina ( 1 ) glede na Europolovo najnovejšo oceno ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala iz leta 2025 še vedno pomembno mesto.

Uredba (EU) 2018/1672 o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje ( 2 ) (v nadaljnjem besedilu: uredba o kontroli gotovine) določa pravila za zaščito EU pred pranjem denarja ali financiranjem terorizma s strani goljufivih gospodarskih subjektov, ki bi lahko poskušali prečkati zunanje meje EU z gotovino ali jo prenašati z drugimi sredstvi, da bi se izognili kontrolam formalnega finančnega sistema.

V tem poročilu so predstavljene povratne informacije, ki jih je Komisija zbrala o izvajanju uredbe o kontroli gotovine. Z njim se izpolnjuje obveznost iz člena 19 uredbe o kontroli gotovine, v skladu s katero mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o uporabi uredbe.

2. SPLOŠNO OZADJE

2.1 Zakonodaja Evropske unije na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter mednarodni vidiki

Uredba o kontroli gotovine določa kontrolo gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje. Je del zakonodajnega okvira EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter dopolnjuje Direktivo (EU) 2015/849 ( 3 ) in Direktivo (EU) 2018/1673 ( 4 ).

Poleg tega je namen uredbe o kontroli gotovine obravnavati priporočilo 32 Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) o prevoznikih gotovine. Evropska komisija je kot članica FATF zavezana izvajanju priporočil FATF o razvoju in spodbujanju svetovnih standardov politike na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na nacionalni in mednarodni ravni.

Zakonodaja EU o kontroli gotovine velja od leta 2005 ( 5 ). Enkrat je bila pregledana, in sicer leta 2018, da bi se upošteval razvoj mednarodnih norm in okvira EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, pa tudi da bi se ocenile prednostne naloge Komisije v okviru akcijskega načrta za boj proti financiranju terorizma iz leta 2016.

2.2 Zakonodaja o kontroli gotovine

Uredba o kontroli gotovine se je v celoti začela uporabljati 3. junija 2021 in je bila dodatno dopolnjena z:

—Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/776 z dne 11. maja 2021 o določitvi predlog za nekatere obrazce in tehničnih pravil za učinkovito izmenjavo podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1672 Evropskega parlamenta in Sveta o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje ( 6 ),

—Izvedbenim sklepom Komisije C(2022) 1801 z dne 24. marca 2022 o določitvi ukrepov za enotno uporabo kontrol z določitvijo skupnih meril in standardov tveganja pri prenosih gotovine v skladu z Uredbo (EU) 2018/1672 Evropskega parlamenta in Sveta o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje (ni objavljen v Uradnem listu Evropske unije (UL EU) zaradi občutljive netajne narave).

2.3 Področje uporabe poročila

V skladu s členom 19 uredbe o kontroli gotovine mora Komisija do junija 2024 in nato vsakih pet let na podlagi podatkov, ki jih redno prejme od držav članic, Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o uporabi navedene uredbe.

V tem poročilu bodo obravnavane vse točke iz člena 19, in sicer ali:

„(a) [so] v področje uporabe te uredbe vključ[ena] druga sredstva;

(b) je postopek razkritja za gotovino brez spremstva učinkovit;

(c) [je] pregleda[na] mejn[a] vrednost za gotovino brez spremstva;

(d) so tokovi podatkov v skladu s členoma 9 in 10 ter zlasti uporaba [carinskega informacijskega sistema (CIS)] učinkoviti in ali obstajajo ovire za pravočasno in neposredno izmenjavo združljivih in primerljivih podatkov med pristojnimi organi in s FIU ( 7 ) ter

(e) so kazni držav članic učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije in ali imajo po vsej Uniji enakovreden odvračilni učinek za kršitve te uredbe.“

V skladu s členom 19 poročilo vključuje tudi:

„(a) zbrane podatke, prejete od držav članic, o gotovini, povezani s kriminalnimi dejavnostmi, ki negativno vplivajo na finančne interese Unije, in

(b) podatke o izmenjavi podatkov s tretjimi državami.“

To poročilo zajema obdobje od začetka uporabe Uredbe 3. junija 2021 do vključno 2. junija 2024.

To poročilo ne zajema Izvedbenega sklepa Komisije C(2022) 1801 o določitvi skupnih meril in standardov tveganja pri prenosih gotovine, saj gre za občutljiv netajni dokument, ki ni objavljen v Uradnem listu Evropske unije, kot je navedeno zgoraj.

2.4 Sredstva, uporabljena pri pripravi poročila

To poročilo temelji na:

—odgovorih držav članic na anketo EU, ki je zajemala vse vidike izvajanja uredbe o kontroli gotovine,

—podatkih, ki so jih predložili carinski organi držav članic med izmenjavami s Komisijo, med drugim na sestankih strokovne skupine za kontrolo gotovine,

—podatkih, ki so jih predložile službe Komisije,

—statističnih podatkih, ki so na voljo v modulu carinskega informacijskega sistema (CIS) za gotovino ( 8 ),

—podatkih, ki so jih predložile finančnoobveščevalne enote ( 9 ).

3. KLJUČNI ELEMENTI UREDBE O KONTROLI GOTOVINE

3.1 Opredelitev gotovine

„Gotovina“ je opredeljena kot sestavljena iz štirih kategorij ( 10 ):

—valute (bankovci in kovanci),

—prenosljivih instrumentov, ki se glasijo na prinosnika (npr. potovalni čeki, čeki, zadolžnice ali denarna nakazila),

—blaga, ki se uporablja kot visoko likviden hranilec vrednosti, kot je navedeno v točki 1 Priloge I k uredbi o kontroli gotovine (tj. kovanci z vsebnostjo zlata najmanj 90 % in naložbeno zlato, na primer v obliki palic, zrn ali kep, z vsebnostjo zlata najmanj 99,5 %),

—predplačniških kartic, ki so neimenske kartice, na katerih so shranjeni denarna vrednost ali sredstva oziroma ki omogočajo dostop do take vrednosti ali sredstev ( 11 ).

3.2 Obveznost prijave gotovine (prijava gotovine)

Obveznost prijave velja za fizične osebe, ki vstopajo v EU ali izstopajo iz nje ( 12 ) in na sebi, v svoji prtljagi ali v svojem prevoznem sredstvu prenašajo gotovino v vrednosti 10 000 EUR ali več. Njena raven je bila določena tako, da ne omejuje neupravičeno prostega pretoka ali preobremenjuje državljanov in organov z upravnimi formalnostmi.

Zadevni prenašalci morajo gotovino dati na razpolago pristojnim organom v pregled. Predložiti morajo naslednje podatke, bodisi v pisni ali elektronski obliki:

—popolne osebne podatke, kot so ime, državljanstvo in datum rojstva prenašalca, lastnika in nameravanega prejemnika gotovine,

—vrednost in vrsto gotovine, njen izvor, nameravano uporabo in način prevoza.

Opredelitev „prenašalca“ izključuje prevoznike, ki poklicno opravljajo prevoz blaga ali ljudi ( 13 ).

3.3 Obveznost prijave gotovine brez spremstva (prijava o razkritju)

Za prenose gotovine brez spremstva (tj. gotovine, ki se vnaša v EU ali iznaša iz nje v poštnih pošiljkah, prevozniških pošiljkah, prtljagi brez spremstva ali tovoru v zabojnikih) lahko pristojni organi od pošiljatelja ali prejemnika ali njunega zastopnika zahtevajo, da poda prijavo o razkritju, sistematično ali od primera do primera, v skladu z nacionalnimi postopki. Za obveznost razkritja gotovine brez spremstva velja mejna vrednost 10 000 EUR, enaka tisti, ki se uporablja za osebe, ki prenašajo gotovino.

3.4 Zneski, nižji od mejne vrednosti

Uredba o kontroli gotovine določa tudi evidentiranje podatkov o prenosih gotovine pod določeno mejno vrednostjo, če pri teh prenosih obstajajo znaki kriminalne dejavnosti ( 14 ). Ti podatki se posredujejo zadevni FIU in pristojnim organom v drugih državah članicah.

3.5 Pristojnost za zaseg gotovine za nadaljnje preiskave

Pristojni organi imajo v določenih okoliščinah pravico zaseči gotovino ( 15 ), in sicer v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu:

—prvič, kadar obveznost prijave ali razkritja gotovine ni izpolnjena, in

—drugič, kadar obstajajo znaki kriminalne dejavnosti, ne glede na znesek gotovine oziroma ne glede na to, ali je gotovina s spremstvom ali brez spremstva.

Obdobje zasega je omejeno na najkrajši možni čas, ki ga drugi pristojni organi potrebujejo za ugotovitev, ali obstajajo razlogi za nadaljnje ukrepe, kot so preiskave ali zaseg gotovine na podlagi drugih pravnih instrumentov. To obdobje je določeno z uredbo o kontroli gotovine in ne sme biti daljše od 30 dni. V posebnih in ustrezno ocenjenih primerih se lahko podaljša na največ 90 dni.

3.6 Izmenjava podatkov med pristojnimi organi in s Komisijo

Za zagotovitev učinkovitega sodelovanja uredba o kontroli gotovine določa, da si pristojni organi držav članic izmenjajo naslednje podatke: (i) prijave po uradni dolžnosti ( 16 ); (ii) primere zneskov, nižjih od mejne vrednosti; (iii) prijave in prijave o razkritju, če obstajajo znaki, da je gotovina povezana s kriminalno dejavnostjo, in (iv) anonimizirane podatke o tveganju in rezultate analize tveganja.

Poleg tega je treba, kadar obstajajo znaki, da je gotovina povezana s kriminalno dejavnostjo, ki bi lahko negativno vplivala na finančne interese EU, ustrezne podatke posredovati tudi Komisiji, Evropskemu javnemu tožilstvu in Europolu, kadar so pristojni za ukrepanje.

V okviru CIS je bil razvit poseben modul za izvajanje uredbe o kontroli gotovine in omogočanje izmenjave podatkov. Modul upravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

3.7 Podatki, ki jih je treba poslati finančnoobveščevalni enoti (FIU)

Pristojni organi, ki zbirajo podatke v skladu z uredbo o kontroli gotovine, morajo te podatke pravočasno poslati nacionalni FIU, da se omogoči nadaljnja analiza in primerjava podatkov z drugimi podatki, kot je določeno v Direktivi (EU) 2015/849 ( 17 ).

3.8 Kazni

Za spodbujanje izpolnjevanja obveznosti in odvračanje od izogibanja obveznostim člen 14 Uredbe (EU) 2018/1672 od držav članic zahteva, da uvedejo kazni za neizpolnjevanje obveznosti prijave ali razkritja gotovine. Pri teh kaznih se ne bi smela upoštevati morebitna kriminalna dejavnost, povezana z gotovino, ki je lahko predmet nadaljnje preiskave in ukrepov, ki ne spadajo na področje uporabe navedene uredbe ( 18 ).

Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter ne bi smele presegati tistega, kar je potrebno za spodbujanje izpolnjevanja obveznosti. Kazni, ki jih uvedejo države članice, bi morale imeti enakovreden odvračilni učinek po vsej EU za kršitve uredbe o kontroli gotovine.

3.9 Harmoniziran obrazec za prijavo

Za zagotovitev, da pristojni organi enotno izvajajo kontrolo ter učinkovito obdelujejo, posredujejo in analizirajo prijave, Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/776 določa predloge za:

—prijavo gotovine in ustrezni dodatni list,

—prijavo o razkritju gotovine in ustrezni dodatni list,

—obrazec za uradno rabo (ki ga je treba izpolniti in priložiti prijavam po uradni dolžnosti v skladu s členom 5(3)), evidenco podatkov iz člena 6(1) in (2) ter prijave, pridobljene v skladu s členoma 3 in 4, če obstajajo znaki kaznivega dejanja,

—posredovanje anonimiziranih podatkov o tveganju in rezultatov analize tveganja.

3.10 Kampanje obveščanja

Za ozaveščanje o obveznostih iz uredbe o kontroli gotovine morajo države članice v sodelovanju s Komisijo pripraviti ustrezno informativno gradivo o obveznosti prijave ali razkritja gotovine ( 19 ).

3.11 Glavne novosti, določene v Uredbi (EU) 2018/1672

Glavne novosti v uredbi o kontroli gotovine so:

·razširjena opredelitev gotovine, da bi se zajeli tudi blago, ki se uporablja kot visoko likviden hranilec vrednosti (zlato), in predplačniške kartice za gotovino s spremstvom in brez njega (v tovornih in poštnih pošiljkah),

·povečanje izmenjave podatkov med pristojnimi organi ter med pristojnimi organi in FIU,

·predviden informacijski sistem za uporabo pri takih izmenjavah,

·pooblastila, podeljena pristojnim organom za ukrepanje v zvezi z nižjimi zneski gotovine, če sumijo, da so povezani s kriminalnimi dejavnostmi,

·pooblastila, podeljena pristojnim organom, da od pošiljatelja ali prejemnika (ali njunega zastopnika) zahtevajo, da poda prijavo o razkritju gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje v poštnih pošiljkah, prevozniških pošiljkah, prtljagi brez spremstva ali tovoru v zabojnikih (prenosi gotovine brez spremstva).

4. OCENA IZVAJANJA UREDBE O KONTROLI GOTOVINE V DRŽAVAH ČLANICAH

4.1 Kampanje obveščanja

Komisija je v sodelovanju z državami članicami organizirala obsežno kampanjo obveščanja po vsej Evropski uniji, da bi podprla izvajanje uredbe o kontroli gotovine ter javnost v EU in potnike, namenjene v EU, seznanila z njihovimi obveznostmi.

Vsem državam članicam je dala na voljo namensko gradivo za kampanjo, vključno z informativnimi pregledi, infografikami, plakati in kratkimi filmi, podnaslovljenimi v ustreznem jeziku. Celotno gradivo je bilo prevedeno v 30 jezikov ( 20 ), da bi se zagotovila široka pokritost ( 21 ).

4.2 Gotovina s spremstvom

V obdobju, ki ga zajema to poročilo, je bilo vloženih 310 042 prijav gotovine. V modulu CIS+ Cash je bilo sporočenih 23 097 primerov s kršitvami (tj. primerov, v katerih prijava ni bila podana ali so bili predloženi podatki nepopolni ali nepravilni ali pa so obstajali znaki, da je gotovina povezana s kriminalno dejavnostjo).

Postopek prijave gotovine s spremstvom so v skladu s statističnimi rezultati, predstavljenimi v grafu 2 v Prilogi A, izvajale vse države članice. V obdobju 2022–2023 so Poljska, Nemčija in Francija predstavljale 57 % sporočenih primerov gotovine s spremstvom.

Glede na rezultate ankete države članice menijo, da je postopek prijave gotovine učinkovit in ga ocenjujejo pozitivno (65 % držav članic ga je ocenilo kot zelo dobrega, 30 % kot dobrega in 5 % kot zadovoljivega).

Večina anketiranih držav se je strinjala z naslednjimi točkami:

·uredba o kontroli gotovine daje carinskim organom pooblastilo, da ustavijo in zasežejo gotovino, kadar obstajajo znaki, da je ta gotovina povezana s kriminalnimi dejavnostmi,

·postopek prijave je zanesljiv pri odkrivanju čezmejnih prenosov gotovine,

·postopek prijave carinskim organom omogoča zbiranje podatkov za odkrivanje nedovoljenih prenosov gotovine. Širok nabor zbranih podatkov je zlasti koristen za poznejše preiskave.

Vendar sta dve državi članici pripomnili, da bi bilo mogoče postopek izboljšati, pri čemer je ena omenila zlasti slabo kakovost podatkov, ki jih prenašalci navedejo v svojih prijavah gotovine.

4.3 Gotovina brez spremstva

V obdobju, ki ga zajema to poročilo, je bilo vloženih 6 532 prijav o razkritju gotovine, v modulu CIS+ Cash pa sta bili sporočeni 102 kršitvi, povezani s tem postopkom. Šest držav članic ni evidentiralo nobenih prijav o razkritju gotovine za obdobje 2022–2023 (Belgija, Irska, Malta, Slovenija, Finska, Švedska).

Večina držav članic, ki so odgovorile na anketo, je imela nevtralno do pozitivno mnenje o postopku razkritja gotovine brez spremstva (šest jih je ocenilo, da je dober, enajst, da je zadovoljiv, tri pa, da je slab). Menijo, da omogoča boljšo kontrolo prenosov gotovine in da je učinkovit. Nekatere države članice so izrazile mnenje, da je postopek učinkovit, ker temelji na analizi tveganja in ne na obvezni predložitvi prijave o razkritju gotovine.

Kljub temu so države članice izrazile naslednje tri pridržke:

—postopek razkritja gotovine brez spremstva je upravno zapleten,

—30-dnevni rok za predložitev prijave o razkritju na zahtevo carinskih organov je predolg,

—analizo tveganja je treba izpopolniti, da bo učinkovita.

Ena država članica je pripomnila, da dejstvo, da je razkritje gotovine brez spremstva le na zahtevo in ni obvezno v vseh primerih, otežuje carinske kontrole. Ta država članica je dodala tudi, da po njenem mnenju podatki iz mednarodnih ukrepov kažejo, da je tveganje prevoza gotovine brez spremstva v poštnih, paketnih in prevozniških pošiljkah manjše, kot se je prvotno domnevalo.

4.4 Uporaba modula CIS za gotovino pri pristojnih organih

Pristojni organi ustrezne podatke, ki jih je treba evidentirati v CIS, pošljejo na naslednji način:

(a) ročno prek spletnega uporabniškega vmesnika CIS ali

(b) z izvozom podatkov iz svojih nacionalnih sistemov in njihovim uvozom v CIS z uporabo formata podatkov CIS XML ali

(c) z neposredno povezavo svojih nacionalnih sistemov s CIS prek vmesnika za sisteme, ki je na voljo v CIS.

11 carinskih uprav držav članic je svoje nacionalne sisteme povezalo neposredno s CIS prek vmesnika za sisteme, ki je na voljo v CIS (Belgija, Bolgarija, Estonija, Grčija, Francija, Latvija, Malta, Avstrija, Poljska, Portugalska, Švedska). Dve državi članici (Češka in Nemčija) sistema še ne uporabljata, čeprav jima je bil odobren dostop prek tega vmesnika za sisteme. Nemčija je namreč navedla, da trenutno uporablja Excelovo datoteko, razvito na zvezni ravni za sporočanje podatkov o gotovini. Kljub temu Nemčija trenutno razvija samodejni dostop. Češka je odgovorila, da povezava med njenim nacionalnim sistemom in CIS v času ankete še ni bila na voljo.

Kar zadeva izmenjavo podatkov prek CIS, so države članice, ki so sodelovale v anketi, navedle na splošno pozitivne izkušnje z izmenjavo podatkov (glej graf 4 v Prilogi B). Menijo, da je modul CIS+ Cash „enostaven za uporabo“, kar omogoča nemoteno obdelavo podatkov. Ena država članica je navedla, da je modul CIS+ Cash pomemben vir podatkov za ugotavljanje in analizo domnevnih primerov pranja denarja.

Kljub temu so nekatere države članice navedle, da so se pri prenosu podatkov iz svojih nacionalnih sistemov v CIS srečevale s težavami. Dve državi članici sta poudarili, da je treba v primeru kršitev podatke ročno vnesti dvakrat, namesto da bi se samodejno prenesli iz modula CIS+ Cash v modul CIS+ Fraud. Komisija se zaveda te težave, ki ovira uresničevanje koncepta „en zaseg/eno poročilo“. Težava izhaja iz dejstva, da modula temeljita na različnih pravnih podlagah. Prizadevanja za njeno rešitev so v teku.

Poleg tega imajo tri države članice (Španija, Italija in Slovenija) zaradi notranjih tehničnih težav še vedno težave pri neposrednem pošiljanju specifičnih podatkov v modul CIS+ Cash. Vse tri so poročale, da si prizadevajo najti rešitev.

4.5 Dostop FIU do podatkov

Anketa je pokazala, da čeprav uredba o kontroli gotovine jasno določa, da je treba podatke nacionalnih FIU posredovati prek modula CIS+ Cash ( 22 ), vse FIU držav članic do njega še nimajo dostopa. V času ankete je namreč imelo dostop le 20 držav članic.

Od držav članic, katerih FIU nimajo dostopa do modula CIS+ Cash:

—so tri države članice pojasnile, da trenutno vzpostavljajo povezavo z modulom CIS+ Cash,

—ena država članica je pojasnila, da v skladu z nacionalno zakonodajo njena carinska uprava podatke s FIU v skladu z uredbo o kontroli gotovine izmenjuje prek nacionalnega orodja,

—ena država članica je pojasnila, da nacionalna FIU zaradi tehničnih težav ne more dostopati do podatkov CIS.

4.6 Kazni

Države članice morajo jasno razlikovati med kaznimi, naloženimi izključno zaradi opustitve prijave ali razkritja gotovine v skladu z uredbo o kontroli gotovine, in kaznimi, ki jih lahko naložijo zaradi kriminalnih dejavnosti. Vse države članice so uvedle kazni za neizpolnjevanje obveznosti prijave gotovine s spremstvom ali obveznosti razkritja gotovine brez spremstva.

V skladu z različnimi nacionalnimi zakonodajami so bile uvedene različne kazni. Nekatere države članice (Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Avstrija, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska) so določile le upravne sankcije, brez kazenskih sankcij (glej preglednico 1 v Prilogi B). Upravne sankcije so sestavljene iz:

—zneska, ki se zaseže, z določeno najnižjo in najvišjo mejo

in/ali

—denarne kazni z določeno najnižjo in najvišjo ravnjo

in/ali

—določenega odstotka zneska nad 10 000 EUR, ki se zaseže, pod posebnimi pogoji iz uredbe o kontroli gotovine

in/ali

—denarne kazni, katere znesek je odvisen od pravne kategorije ali statusa osebe.

Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Nizozemska in Portugalska nalagajo tako kazenske kot upravne sankcije. Dve državi članici (Irska in Ciper) nalagata le kazenske sankcije.

4.7 Izmenjava podatkov s tretjimi državami

Države članice oziroma Komisija lahko v okviru medsebojne upravne pomoči tretji državi posredujejo naslednje podatke, če to v pisni obliki dovoli pristojni organ, ki je podatke prvotno pridobil ter če je tako posredovanje v skladu z ustreznim nacionalnim pravom in pravom EU o prenosu osebnih podatkov v tretje države:

(a) prijave po uradni dolžnosti, sestavljene na podlagi člena 5(3);

(b) podatke, pridobljene na podlagi člena 6;

(c) prijave, pridobljene na podlagi člena 3 ali 4, če obstajajo znaki, da je gotovina povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma.

Poleg tega morajo države članice o vsakem takem posredovanju podatkov uradno obvestiti Komisijo.

Glede na anketo je sedem držav članic od začetka uporabe uredbe o kontroli gotovine opravilo skupno 85 izmenjav podatkov s tretjimi državami. Več kot 90 % izmenjav je bilo izvedenih z Ukrajino in Združenim kraljestvom. Manjše število izmenjav je potekalo s Kazahstanom, Turčijo in Združenimi državami Amerike – glej graf 5 v Prilogi B.

4.8 Gotovina, povezana s kriminalnimi dejavnostmi, ki negativno vplivajo na finančne interese EU

Kadar obstajajo znaki, da je gotovina povezana s kriminalno dejavnostjo, ki bi lahko negativno vplivala na finančne interese EU, se v skladu z uredbo o kontroli gotovine podatki, ki jih evidentirajo pristojni organi, poleg tega, da se dajo na voljo pristojnim organom drugih držav članic, dajo na voljo tudi Komisiji, Evropskemu javnemu tožilstvu oziroma Europolu, kadar so pristojni za ukrepanje. Finančni interesi EU pomenijo „vse prihodke, odhodke in sredstva, ki so zajeti v proračunu Unije in proračunih institucij, organov, uradov in agencij, ustanovljenih na podlagi Pogodb, ter proračunih, ki jih te institucije, organi, uradi in agencije upravljajo in spremljajo, ali vse prihodke, odhodke in sredstva, ki so z navedenimi proračuni pridobljeni ali jim dolgovani“ ( 23 ).

V obdobju poročanja je 14 držav članic Komisiji poročalo o 23 takih primerih. Vsi primeri se nanašajo na gotovino s spremstvom in so skoraj enakomerno razdeljeni na primere, ko se gotovina vnaša v EU (11 primerov), in primere, ko se gotovina iznaša iz EU (12 primerov).

4.9 Potrebne izboljšave pri izvajanju nekaterih ukrepov v državah članicah

·FIU nekaterih držav članic še vedno nimajo dostopa do modula CIS+ Cash ali ga ne uporabljajo za posredovanje ustreznih podatkov. Ta položaj vzbuja nekaj skrbi, saj pomeni neskladnost z zakonodajo in njenim ciljem glede na to, da izmenjava podatkov poteka zunaj predvidenega zakonodajnega okvira. Komisija je države članice večkrat opozorila na zahtevo po skladnosti s členom 9 Uredbe (EU) 2018/1672.

·Kar zadeva sankcije, je iz najnovejših poročil FATF o medsebojnem ocenjevanju razvidno, da sankcije nekaterih držav članic niso dovolj odvračilne. V zvezi s tem je Sodišče Evropske unije preučilo nacionalne mehanizme sankcioniranja, sprejete za izvajanje člena 9 Uredbe (ES) št. 1889/2005. Nasprotna težava, in sicer pretirane sankcije, je prav tako skrb vzbujajoča. V skladu s sodbo v zadevi C-255/14 ( 24 ) je Sodišče menilo, da se denarna kazen v višini 60 % zneska neprijavljene gotovine nad 50 000 EUR ne zdi sorazmerna, saj takšna denarna kazen presega tisto, kar je potrebno za zagotovitev skladnosti s to obveznostjo in izpolnitev ciljev navedene uredbe. Države članice bi morale upoštevati to sodno prakso in poročila FATF o medsebojnem ocenjevanju.

·Države članice so Komisijo o izmenjavi podatkov s tretjimi državami uradno obvestile šele pred kratkim, in sicer na posebno zahtevo Komisije. Komisija je države članice večkrat opozorila na njihovo obveznost, da jo nemudoma uradno obvestijo o vsaki izmenjavi podatkov s tretjo državo. Komisija je za olajšanje uradnih obvestil držav članic pripravila in delila skupno predlogo, ki se lahko uporablja prostovoljno; nekatere države članice jo že uporabljajo.

·Kar zadeva obvezno poročanje o primerih, ki bi lahko negativno vplivali na finančne interese Unije, so bili podatki, ki so jih sporočile države članice, napačni ali nepopolni. Poročanje držav članic o teh primerih je treba izboljšati.

5. OCENA POTREBE PO SPREMEMBI UREDBE O KONTROLI GOTOVINE

5.1 Področje uporabe: analiza drugih sredstev, ki bi se lahko vključila

5.1.1 Rezultati ankete o opredelitvi gotovine

Na Komisijo je bilo preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo Priloge I. Razloga za to sta dva, in sicer: (i) hitro prilagajanje prihodnjim spremembam mednarodnih standardov FATF ter (ii) preprečevanje izogibanja uredbi o kontroli gotovine z uporabo blaga, ki se uporablja kot visoko likviden hranilec vrednosti, ali predplačniških kartic. Države članice so bile v okviru ankete vprašane o prednostih vključitve drugih sredstev v področje uporabe uredbe. 14 od 20 držav članic, ki so izpolnile anketo, je odgovorilo, da seznam sredstev, ki jih trenutno zajema opredelitev, zadostuje. Vendar so nekatere države članice predlagale spremembe seznama (glej graf 6 v Prilogi B). Predlagane spremembe so navedene v petih alineah v nadaljevanju.

—Štiri države članice so predlagale, naj se dodajo predplačniške kartice.

—Šest držav članic je predlagalo, naj se doda drugo blago, ki se uporablja kot visoko likviden hranilec vrednosti, kot so dragi kamni, plemenite kovine in zlitine, ter „luksuzno blago“ visoke vrednosti, kot so ročne ure, nakit ali plemenite kovine (npr. platina) in dragi kamni (npr. diamanti).

—Ena država članica je predlagala, naj se dodajo kriptovalute ( 25 ).

—Ena država članica je predlagala vključitev srebra/brona pod enakimi pogoji, kot trenutno veljajo za vsebnost zlata.

—Dve državi članici sta predlagali, naj se odpravi pogoj, ki uporabo uredbe omejuje na kovance in naložbeno zlato z vsebnostjo zlata nad določenim odstotkom, in naj se namesto tega kot edini ustrezni pogoj uporablja vrednost zlata (enaka ali višja kot 10 000 EUR).

Ena država članica je navedla, da bi se z vključitvijo predplačniških kartic lahko pripomoglo k prepoznavanju trendov tihotapljenja in boju proti njim. Vendar bi bilo treba po mnenju te države članice tak dodatek k Prilogi I vključiti šele po ustreznem posvetovanju med 27 državami članicami in po oblikovanju jasnih smernic na ravni EU.

V zvezi s predmeti visoke vrednosti je ena država članica navedla, da taki predmeti olajšujejo tudi čezmejni prenos nezakonitih finančnih sredstev, saj se lahko uporabljajo kot nadomestek za valuto. Kljub temu ni bila izvedena nobena namenska študija ali analiza potencialne ustreznosti carinskih kontrol v skladu z uredbo o kontroli gotovine za to vrsto goljufij.

5.1.2 Analiza predplačniških kartic in blaga, ki se uporablja kot visoko likviden hranilec vrednosti

(a) Analiza Komisije in Europola

Stališče Komisije je, da ni jasnih dokazov, da je treba opredelitev gotovine spremeniti. To stališče temelji na delu, opravljenem v okviru nadnacionalne ocene tveganja v zvezi s tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na enotni trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi.

Po podatkih Europola se predplačniške kartice uporabljajo za različna gospodarska in finančna kazniva dejanja, vključno s financiranjem terorizma. Grožnja večinoma izhaja iz predplačniških kartic z „odprto zanko“, ki se prodajajo na spletu, v poštnih uradih in lokalnih trgovinah ter se lahko uporabljajo kot običajne debetne ali kreditne kartice. Europol meni, da so predplačniške kartice produkti z visokim tveganjem, saj se lahko anonimno uporabljajo na spletu ali v offshore jurisdikcijah za plačevanje v EU. Poleg tega ni zakonskih omejitev glede števila kartic, ki jih lahko oseba kupi, ali glede tega, kdo je upravičen do nakupa kartice.

V evropski oceni ogroženosti zaradi finančnega in gospodarskega kriminala za leto 2023 ( 26 ) sta navedena dva primera uporabe predplačniških kartic za nedovoljene namene.

V prvem primeru se predplačniške kartice uporabljajo za ljubezensko prevaro. V drugem primeru se predplačniške kartice skupaj s kripto kuponi uporabljajo za usmerjanje sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, na platforme za igre na srečo v kriptovalutah, ki gostujejo v jurisdikcijah zunaj EU, kjer je transakcije težko izslediti.

Čeprav so predplačniške kartice znane kot način plačila z visokim tveganjem v okviru pranja denarja, Komisija in Europol nista poročala o nobenem primeru nedovoljene uporabe predplačniških kartic, ki bi vključevala čezmejno fizično gibanje oseb ali prevoz s prevozniki ali paketi.

(b) Analiza, ki so jo opravile FIU držav članic

FIU držav članic so bile tudi vprašane, ali obstajajo dokazi, da se predplačniške kartice ali blago, ki se uporablja kot visoko likviden hranilec vrednosti (razen kovancev z vsaj 90 % zlata in naložbenega zlata z vsaj 99,5 % zlata), v veliki meri uporabljajo za pranje denarja. Če so FIU dejansko menile, da takšni dokazi obstajajo, so morale odgovoriti na vprašanje, kakšne dokaze so našle ter za katere vrste predplačniških kartic in blaga.

Odgovore je predložilo devet FIU držav članic. Na podlagi njihovih odgovorov ni jasnih dokazov, da se predplačniške kartice v veliki meri uporabljajo za pranje denarja, zlasti v zvezi z osebami, ki vstopajo v EU ali izstopajo iz nje. Poleg tega so navedle, da je v praksi težko razlikovati med predplačniško kartico in drugimi vrstami debetnih ali kreditnih kartic.

V zvezi z blagom, ki se uporablja kot visoko likviden hranilec vrednosti, so FIU navedle, da potniki, namenjeni v EU, včasih ne prijavijo predmetov visoke vrednosti, kot so luksuzne ročne ure, nakit, diamanti in denarnice s kriptovalutami. To storijo, da bi se izognili plačilu dajatev in davka na dodano vrednost pri uvozu, kar predstavlja davčno utajo, ki se razlikuje od pranja denarja.

Zato bi bilo treba temeljito oceniti prednosti vključitve teh vrst sredstev v Prilogo I, ob upoštevanju zmogljivosti carinskih kontrol.

5.2 Mejna vrednost za gotovino brez spremstva

V anketi so bile države članice vprašane tudi, ali menijo, da je finančna mejna vrednost 10 000 EUR za gotovino brez spremstva ustrezna (glej graf 7 v Prilogi B).

Od 20 držav članic, ki so sodelovale v anketi, jih je na to vprašanje odgovorilo le 14. 95 % jih je menilo, da je mejna vrednost ustrezna in je zato ni treba pregledati.

Navedle so tudi, da je mejna vrednost dobro znana vsem partnerjem, in poudarile, da uredba o kontroli gotovine za zneske gotovine pod mejno vrednostjo vsebuje potrebne določbe za evidentiranje ustreznih podatkov in zaseg gotovine za nadaljnjo preiskavo, če se pojavijo znaki kriminalne dejavnosti.

Obstajalo je torej splošno soglasje, da se sedanja mejna vrednost ohrani.

6. ZAKLJUČEK

Na podlagi rezultatov ankete ter drugih informacij, ki so jih predložile države članice in službe Komisije, uredba o kontroli gotovine učinkovito dosega svoje cilje.

Države članice jo dojemajo kot pomemben pravni instrument za nadzor fizičnega prenosa gotovine na zunanjih mejah EU in boj proti pranju denarja.

Pretok podatkov poteka prek modula CIS+ Cash, primerljivi podatki pa se pravočasno neposredno izmenjujejo med pristojnimi organi in s FIU. Kljub temu so v nekaterih državah članicah še vedno možne izboljšave v zvezi z uporabo sistema CIS.

Na novo uvedeni postopek razkritja gotovine brez spremstva deluje dovolj dobro.

Trenutno ni potrebe po reviziji mejne vrednosti ali vključitvi drugih sredstev v Prilogo I k uredbi o kontroli gotovine. Komisija pozorno spremlja nove trende na področju pranja denarja in financiranja terorizma ter morebitno uporabo drugega blaga, ki se uporablja kot visoko likviden hranilec vrednosti, in predplačniških kartic kot sredstva za izogibanje obveznosti prijave. Ta prva ocena ne kaže, da bi bilo treba sedanji okvir spremeniti.

PRILOGA A – LETNI STATISTIČNI PODATKI O PRIMERIH GOTOVINE S SPREMSTVOM IN BREZ SPREMSTVA

Naslednji grafi o kontroli gotovine temeljijo na:

— podatkih, pridobljenih iz modula CIS+ Cash v času ankete,

— podatkih, ki so jih sporočile države članice, ki imajo zaradi notranjih tehničnih težav še vedno težave pri neposrednem pošiljanju specifičnih podatkov v modul CIS+ Cash.

Grafi zajemajo obdobje od 1. januarja 2022 do vključno 31. decembra 2023.

Graf 1 prikazuje skupno število primerov gotovine, ki se je obravnavala na mejah EU. Za referenčno obdobje (od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2023) so pristojni organi, pooblaščeni za izvajanje uredbe o kontroli gotovine, ugotovili 226 796 primerov. To vključuje primere s kršitvami in brez njih.

Grafa 2 in 3 prikazujeta skupno število primerov na državo članico za gotovino s spremstvom (graf 2) in gotovino brez spremstva (graf 3) za referenčno obdobje (od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2023).

Obstaja velika razlika med skupnim številom primerov gotovine s spremstvom (221 836, vključno s primeri s kršitvami) in skupnim številom primerov gotovine brez spremstva (4 960, vključno s primeri s kršitvami).

Komisija vsako leto objavi statistične podatke v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2018/1672 o kontroli gotovine, ki se vnaša v EU ali iznaša iz nje. Ta poročila so na voljo na spletnem mestu TAXUD, kjer so na voljo tudi splošne informacije o kontroli gotovine: Kontrola gotovine – Evropska komisija (europa.eu) .

PRILOGA B – ODGOVORI NA ANKETO

Spodnji grafi predstavljajo izbor odgovorov držav članic.

V grafu 4 so prikazani rezultati ocene, ki so jo opravile države članice, ki so sodelovale pri anketi. Ocena kaže, kako so države članice videle izvajanje členov 9 in 10 uredbe o kontroli gotovine. Na splošno so imele države članice pozitivne izkušnje z izmenjavo podatkov prek modula CIS+ Cash. Le nekaj jih je specifične vidike svojih izkušenj z modulom CIS+ Cash ocenilo kot slabe ali zelo slabe.

V grafu 5 je prikazano število izmenjav podatkov s tretjimi državami o primerih, povezanih z gotovino. Večina izmenjav podatkov med državami članicami in tretjimi državami na podlagi člena 11 je potekala z Združenim kraljestvom, Ukrajino in Rusijo. Nekaj izmenjav je bilo tudi s Turčijo, Združenimi državami Amerike, Združenimi arabskimi emirati in Kazahstanom (le 8,23 % vseh izmenjav s tretjimi državami).

V preglednici 1 so povzeti različni sistemi kazni, ki so jih države članice vzpostavile za izpolnjevanje člena 14 uredbe o kontroli gotovine. Večina držav članic uporablja upravne sankcije.

Preglednica 1: Sistemi kazni držav članic v skladu z uredbo o kontroli gotovine

Graf 6 povzema predloge držav članic o potrebi po spremembi Priloge I k uredbi o kontroli gotovine. Med 14 državami članicami, ki so izpolnile anketo, jih 43 % podpira predlog, naj se doda drugo blago, ki se uporablja kot visoko likviden hranilec vrednosti, 29 % pa jih podpira predlog, naj se dodajo predplačniške kartice.

V grafu 7 so prikazani odgovori držav članic na anketo glede mejne vrednosti 10 000 EUR, določene v uredbi o kontroli gotovine. Obstaja splošno soglasje, da je sedanja mejna vrednost učinkovita in bi morala ostati enaka (95 % pozitivnih odgovorov).

(1) ()    Za opredelitev gotovine glej oddelek 3.1 tega poročila.

(2) ()    Uredba (EU) 2018/1672 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1889/2005 (UL L 284, 12.11.2018, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1672/oj).

(3) ()    Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2015/849/2024-07-09).

(4) ()    Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava (UL L 284, 12.11.2018, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2018/1673/oj).

(5) ()    Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje (UL L 309, 25.11.2005, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2005/1889/oj).

(6) ()    UL L 167, 12.5.2021, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2021/776/oj.

(7) ()    Finančnoobveščevalnimi enotami.

(8) ()    CIS vključuje tudi podatke o zadevah, povezanih z Združenim kraljestvom v zvezi s Severno Irsko, saj se uredba o kontroli gotovine v Združenem kraljestvu še naprej uporablja v skladu s členom 5 in Prilogo 2 Protokola o Irski/Severni Irski Windsorskega okvira.

(9) ()    Direktiva Sveta 91/308/EGS določa obveznost poročanja finančnoobveščevalnim enotam (FIU) o vseh sumljivih transakcijah. FIU so bile vzpostavljene kot središča za oceno teh transakcij, sodelovanje s FIU iz drugih držav in, če je to potrebno, vzpostavitev stika s pravosodnimi organi.

(10) ()    Člen 2(1), točka (a), Uredbe (EU) 2018/1672.

(11) ()    Čeprav so predplačniške kartice vključene v opredelitev gotovine iz uredbe o kontroli gotovine, zanje trenutno ne veljajo pravila o kontroli prenosa gotovine, ker je v ustrezni točki v Prilogi I k uredbi o kontroli gotovine navedeno: pro memoria.

(12) ()    Člen 3 Uredbe (EU) 2018/1672.

(13) ()    Člen 2(1)(h) Uredbe (EU) 2018/1672.

(14) ()    Člen 6 Uredbe (EU) 2018/1672.

(15) ()    Člen 7 Uredbe (EU) 2018/1672.

(16) ()    Tj. če obveznost prijave gotovine s spremstvom iz člena 3 ali obveznost razkritja gotovine brez spremstva iz člena 4 ni izpolnjena, pristojni organi v pisni ali elektronski obliki sestavijo izjavo po uradni dolžnosti, ki vsebuje čim več potrebnih podrobnosti.

(17) ()    Člen 9 Uredbe (EU) 2018/1672.

(18) ()    Uvodna izjava 35 Uredbe (EU) 2018/1672.

(19) ()    Člen 8 Uredbe (EU) 2018/1672.

(20) ()    AR, BG, CH, CS, DA, DE, EL, EN, ES, ET, FI, FR, GA, HI, HR, HU, IT, JP, LT, LV, MT, NL, PL, PT, RO, RU, SE, SK, SL, TR.

(21) ()    Glej na primer informativni pregled Bodite na tekočem z najnovejšimi pravili o nadzoru gotovine! .

(22) ()    Člen 9 Uredbe (EU) 2018/1672 določa, da morajo pristojni organi FIU prek modula za gotovino, ki je na voljo v CIS, poslati podatke o prijavah gotovine, prijavah o razkritju, prijavah po uradni dolžnosti in zneskih, nižjih od mejne vrednosti, za katere se sumi, da so povezani s kriminalno dejavnostjo.

(23) ()    Člen 2(3) Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017).

(24) ()    Sodba Sodišča z dne 16. julija 2015, Robert Michal Chmielewski/Nemzeti Adó- és Vámhivatal Dél-alföldi Regionális Vám- és Pénzügyőri Főigazgatósága, C-255/14, ECLI:EU:C:2015:475.

(25) ()    Uvodna izjava 13 Uredbe (EU) 2018/1672: „Kljub visoki stopnji tveganja, ki ga predstavljajo virtualne valute, kot je razvidno iz poročila Komisije z dne 26. junija 2017 o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi, carinski organi nimajo pristojnosti za njihovo spremljanje“.

(26) ()    Glej The Other Side of the Coin: An Analysis of Financial and Economic Crime (Druga stran kovanca: analiza finančnega in gospodarskega kriminala) | Europol .