EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.6.2025

COM(2025) 287 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o volitvah v Evropski parlament leta 2024

{SWD(2025) 147 final}

1.Uvod 

Volitve so bistvo demokracije, volitve v Evropski parlament pa so eden največjih demokratičnih dogodkov na svetu. Pri njih je treba upoštevati najvišje demokratične standarde.

Evropski državljani so med 6. in 9. junijem 2024 izmed približno 18 400 kandidatov neposredno izvolili 720 poslancev Evropskega parlamenta 1 . Z glasovanjem pomagajo graditi skupno evropsko identiteto, ki jo povezuje naš bogati in raznoliki kulturni mozaik. Ljudje z različnimi kulturami, zapletenimi zgodovinami in različnimi stališči so se zbrali hkrati, da bi izrazili svojo željo po skupni EU s 27 državami. Skoraj 360 milijonov volilnih upravičencev je po vsej EU oddalo približno 180 milijonov glasov 2 .

Udeležba na volitvah (50,74 %) je bila zelo podobna udeležbi leta 2019, kar kaže na stalno živahnost naše demokracije. Državljani EU z uveljavljanjem svoje volilne pravice zagotovijo, da je njihov glas slišan, dobijo pa tudi priložnost, da sooblikujejo politično agendo. Evropejci se zelo dobro zavedajo pomena teh volitev 3 , zaupanje v evropsko parlamentarno demokracijo pa je na doslej najvišji ravni 4 .

Volitve leta 2024 so bile organizirane sredi velikih sprememb, s katerimi se soočajo demokracije v EU in zunaj nje. Volilne kampanje so se znatno preselile na splet, pri tem pa imajo vse pomembnejšo vlogo družbeni mediji. Kot je poudarjeno v akcijskem načrtu Komisije za evropsko demokracijo 5 , je to prineslo nove priložnosti za neposredno interakcijo med političnimi akterji in volivci. Spodbuja lahko demokratično udejstvovanje in je zlasti učinkovito pri vključevanju mladih v demokratično življenje. Hkrati je treba zaradi razširjenosti spletnih kampanj tudi zmanjšati specifična tveganja. Še bolj kot prej je treba obravnavati izzive, kot so kibernetske grožnje, tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (FIMI), dezinformacije ali zloraba tehnologij umetne inteligence. V zvezi s tem so državljani zelo zaskrbljeni zaradi različnih oblik vmešavanja v volitve, tudi z dezinformacijami (78 %), kibernetskimi napadi (72 %) ali prikritim vplivom tujih držav (70 %) 6 .

Za volitve so odgovorne predvsem države članice. Njihova pristojnost in odgovornost je, da določijo posebne pogoje za izvedbo in organizacijo volitev v skladu z nacionalno zakonodajo, mednarodnimi obveznostmi in veljavnim pravom EU, njihovi organi in sodišča pa so primarno odgovorni za izvajanje nadzora in zagotavljanje skladnosti z ustreznimi pravili. Za volitve v Evropski parlament so v pravu EU določena nekatera skupna načela in postopki, vključno z Aktom o volitvah iz leta 1976 7 ter pravili, ki mobilnim državljanom EU omogočajo uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament v državi prebivališča.

Ukrepi EU v podporo svobodnim in pravičnim volitvam zagotavljajo pomembno dodano vrednost. EU od leta 2019 v okviru širših prizadevanj za spodbujanje in krepitev demokracije krepi podporo državam članicam na tem področju. Pobude, kot so tiste v okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo iz leta 2020, svežnja ukrepov za krepitev demokracije in zaščito integritete volitev v EU iz leta 2021 8 ter svežnja za obrambo demokracije iz leta 2023 9 , zagotavljajo nova orodja za krepitev odpornosti demokracij in volitev v EU.

V okviru tega dela priporočilo Komisije iz decembra 2023 o vključujočih in odpornih volitvah (v nadaljnjem besedilu: priporočilo o volitvah iz leta 2023) 10 zagotavlja pomemben načrt za podporo pripravam na volitve in njihovi izvedbi. Naslovljeno je na države članice, evropske in nacionalne politične stranke, politične fundacije in organizatorje kampanj v okviru priprav na volitve v EU, tudi volitve v Evropski parlament leta 2024.

Nabor orodij EU vključuje tudi več zakonodajnih in regulativnih ukrepov, ki so pomembni v volilnem okviru, vključno z aktom o digitalnih storitvah 11 in njegovimi smernicami za zmanjševanje sistemskih tveganj za volilne procese 12 , uredbo o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju 13 ter aktom o umetni inteligenci 14 .

Pri pripravah na volitve v Evropski parlament leta 2024 je bilo sodelovanje med državami članicami, institucijami EU in deležniki brez primere. Belgijsko predsedstvo Sveta je 24. aprila 2024 aktiviralo enotno ureditev za politično odzivanje na krize v načinu izmenjave informacij v zvezi s tujim vmešavanjem v evropske volitve leta 2024 15 , kar je pripomoglo k izmenjavi informacij med državami članicami in institucijami EU.

Evropska mreža za volilno sodelovanje 16 , ki jo podpira Komisija, sestavljajo pa jo nacionalne kontaktne točke, ki jih imenujejo države članice, je ob sodelovanju Evropskega parlamenta organizirala najrazličnejša tematska srečanja o svobodnih, poštenih in odpornih volitvah ter izmenjala najboljše prakse in informacije. Potekalo je sodelovanje med evropsko mrežo za volilno sodelovanje in drugimi mrežami EU, pa tudi s širokim krogom deležnikov, vključno z opazovalci volitev. Poleg tega so začele delovati številne pobude in strukture sodelovanja, vzpostavljene pa so bile tudi nove, da bi obravnavali grožnje, kot so tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, dezinformacije, kibernetske grožnje ali druga vprašanja, ki vplivajo na integriteto volitev. To na primer vključuje ad hoc delovno skupino v Evropskem odboru za digitalne storitve v okviru akta o digitalnih storitvah ali posebno projektno skupino evropske opazovalnice digitalnih medijev in strokovno skupino za volilne zadeve 17 .

Evropski parlament je dejavno podpiral nemoten potek volitev leta 2024 s komunikacijsko strategijo, namenjeno podpiranju in dopolnjevanju ukrepov držav članic ter zagotavljanju evropske perspektive volitev. Sprejel je tudi posebne ukrepe za boj proti dezinformacijam, pri čemer se je osredotočil na proaktivno komuniciranje, krepitev odpornosti, situacijsko zavedanje in hitro odzivanje ter zagotovil varno informacijsko okolje za vse državljane EU.

Svet je v svojih sklepih o demokratični odpornosti in zaščiti volilnih procesov pred vsemi oblikami tujega vmešavanja 18 pozval Komisijo, naj temeljito analizira spoznanja, pridobljena na volitvah v Evropski parlament leta 2024 19 . Junija 2024 je odobril tudi sklepe Sveta o krepitvi in zaščiti svobodne, odprte in informirane demokratične razprave 20 .

Ukrepi, ki so jih sprejele posamezne institucije EU in države članice, ter doslej najobsežnejše sodelovanje med njimi so pripomogli k temu, da so volitve na splošno potekale nemoteno, brez večjih incidentov, kljub izzivom, kot je povečanje dezinformacij, povezanih z EU 21 , ali zaznavanje različnih primerov dejavnosti tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja 22 .

To poročilo zajema pregled izvedbe volitev leta 2024 23 . Temelji na najrazličnejših virih, vključno z anketami Komisije 24 , na katere so odgovorile države članice ter evropske in nacionalne politične stranke, pozivom k predložitvi dokazov 25 , neposrednimi povratnimi informacijami državljanov ter poročili opazovalcev volitev in organizacij civilne družbe. Podrobne ugotovitve in pregled virov so navedeni v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.

2.Udeležba na volitvah v Evropski parlament leta 2024 

2.1.Volilna udeležba 

Na volitvah v Evropski parlament junija 2024 je splošna volilna udeležba ostala stabilna pri 50,74 %, s čimer je bil potrjen pozitivni trend, ki so ga nakazale volitve iz leta 2019 26 . Vendar so bile med državami članicami pri tem precejšnje razlike, saj je udeležba znašala med 89,01 % v Belgiji 27 in 21,35 % na Hrvaškem. Udeležba se je povečala v 15 državah članicah 28 , z dvomestnim povečanjem v primerjavi s podatki za leto 2019 na Cipru, Madžarskem, v Sloveniji in na Slovaškem ter znatnim povečanjem v državah, v katerih je bila volilna udeležba prej nizka, kot so Češka, Nizozemska in Portugalska. Hkrati pa se je zmanjšala v 11 državah članicah 29 , tudi za dvomestno število v Grčiji, Španiji in Litvi. Znatna zmanjšanja so bila zabeležena tudi na Danskem, v Italiji, na Poljskem in Hrvaškem.

Tri mesece pred volitvami je bilo v pomladanski raziskavi Eurobarometer Evropskega parlamenta iz leta 2024 30 ugotovljeno, da je 60 % Evropejcev izrazilo zanimanje za volitve leta 2024. To je pomenilo povečanje za 11 odstotnih točk v primerjavi z raziskavo iz pomladi 2019, tj. pred prejšnjimi volitvami v Evropski parlament. Evropejci so tudi navedli, da se dobro zavedajo pomena volitev v sedanjih geopolitičnih razmerah. Vendar se to splošno povečano zanimanje za volitve v Evropski parlament ni odrazilo v znatno višji volilni udeležbi v primerjavi z letom 2019.

Povolilna raziskava Evropskega parlamenta 31 je pokazala, da so bile glavne teme, ki so državljane EU nazadnje spodbudile k udeležbi na volitvah, naraščajoče cene in življenjski stroški (42 %), sledile pa so splošne gospodarske razmere (41 %). Zdi se tudi, da je glasovanje za mnoge postalo demokratična navada, neudeležbo pa je mogoče pojasniti z razlogi, povezanimi s političnim udejstvovanjem (kot sta pomanjkanje zaupanja ali nezadovoljstvo s politiko). Na volilno udeležbo še naprej vplivajo tudi socialno-ekonomske razmere in stopnja izobrazbe 32 .

2.2.Obveščanje o volitvah, sodelovanje in komuniciranje z državljani ter podpiranje volilnih pravic 

Obveščanje državljanov in sodelovanje z njimi v zvezi z evropsko razsežnostjo volitev, njihovimi volilnimi pravicami in veljavnim volilnim postopkom državljanom omogoča, da sprejemajo ozaveščene volilne odločitve. Nacionalni organi, Evropski parlament in Komisija, druge institucije, organi in agencije EU ter drugi deležniki, vključno z organizacijami civilne družbe, so sprejeli najrazličnejše pobude za obveščanje, sodelovanje in komuniciranje pred volitvami leta 2024.

Cilj kampanje Evropskega parlamenta je bil zagotoviti evropsko perspektivo volitev in prikazati demokracijo v praksi. Glavna in zadnja faza kampanje je bila osredotočena na poziv k ukrepanju: „Uporabi svoj glas, sicer bodo o tvoji prihodnosti odločili drugi.“ Namensko spletišče „vse na enem mestu“ za volitve leta 2024 33 (spletišče EE24) je zagotavljalo izčrpne informacije o organizaciji in postopkih glasovanja v državah članicah. Organizirano je bila v tesnem sodelovanju s Komisijo.

Komisija je volitve leta 2024 obravnavala tudi kot prednostno nalogo na področju komuniciranja. Ob priznavanju skupnega interesa za odporno demokracijo in skupne odgovornosti za demokratično legitimnost EU je dopolnjevala in podpirala prizadevanja Evropskega parlamenta na področju komuniciranja v okviru skupnih medinstitucionalnih prizadevanj.

Komisija je učinkovito komunicirala tako na proaktivni kot na obrambni strani. Obsežno obveščanje o konkretnih rezultatih in koristih njenega dela za državljane v prejšnjem mandatu je podprlo ozaveščenost o tem, kaj je bilo ogroženo. Komisija je ta prizadevanja dopolnila z zagotavljanjem stvarnih informacij državljanom o volitvah, njihovih volilnih pravicah in pomenu glasovanja. V zvezi s tem je aktivirala svoje mreže in različne skupine multiplikatorjev ter prispevala k razvoju skupnosti „skupajsmo.eu za demokracijo“ Evropskega parlamenta. Mladi volivci in volivke, ki volijo prvič, so bili pomembna ciljna skupina za dejavnosti na ravni EU, prav tako pa tudi „mobilni državljani in državljanke EU“ (državljani in državljanke EU, ki so se preselili v drugo državo članico, da bi tam delali, živeli ali študirali). Komisija je prek vseh svojih kanalov podprla in okrepila tudi kampanjo Evropskega parlamenta „Uporabi svoj glas“. Dejavnosti obveščanja Komisije so bile osredotočene tudi na preprečevanje in obravnavo tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, vključno z dezinformacijami, kot je podrobneje pojasnjeno v oddelku 4.2.

Komisija je razpoložljiva sredstva uporabila za podporo nacionalnim organom in organizacijam civilne družbe pri izvajanju projektov za spodbujanje državljanov EU k sodelovanju v demokratičnem procesu, tudi v okviru programa Državljani, enakost, pravice in vrednote. V obdobju 2021–2024 je bilo v okviru dveh sklopov programa Državljani, enakost, pravice in vrednote dodeljenih 26,5 milijona EUR za financiranje 46 projektov, namenjenih spodbujanju evropskih državljanov k sodelovanju v demokratičnem procesu ter spodbujanju in krepitvi uveljavljanja pravic državljanstva EU.

Države članice so sodelovale tudi pri komunikacijskih dejavnostih. V odgovoru na anketo Komisije je večina držav članic poročala, da so sodelovale pri številnih dejavnostih ozaveščanja, in sicer z izvajanjem obsežnih komunikacijskih strategij, razvojem komunikacijskih kompletov ali programov za udejstvovanje javnosti ali podpiranjem udeležbe državljanov z zagotavljanjem telefonskih številk za pomoč 37 .

Zavzetost držav članic ter sodelovanje med institucijami EU in z njimi sta bila ključna za učinek komunikacijske kampanje. Kampanja 2024 je bila povezano vseevropsko prizadevanje, ki je spodbujalo pomen demokracije in glasovanja. Pri spodbujanju volitev je pod vodstvom Evropskega parlamenta sodelovalo 4 487 institucionalnih partnerjev (vključno z evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi organizacijami), kar je brez primere. Ta partnerstva so omogočila izvajanje skupnih digitalnih kampanj in skupnih pobud za obveščanje javnosti ter usklajen pristop k prizadevanjem za mobilizacijo volivcev.

2.3.Sodelovanje posebnih skupin: mladih, žensk, invalidov, mobilnih državljanov EU in drugih skupin

Vključitev vseh skupin je bistven element zdravih demokracij. Vsak državljan bi moral imeti dejanske možnosti, da izbere svoje izvoljene predstavnike. Na splošno so volitve leta 2024 ostale stabilne v smislu vključevalnosti volilne udeležbe in izvoljenih kandidatov.

Mladi

Udeležba mladih se v letu 2024 v primerjavi z letom 2019 na splošno ni izboljšala. V večini držav članic lahko državljani volijo na volitvah v Evropski parlament od 18. leta starosti. Na volitvah leta 2024 je več držav članic znižalo volilno starost in državljanom omogočilo, da volijo od 16. leta starosti (Belgija, Nemčija, Malta in Avstrija) 38 . Ena država (Grčija) daje državljanom volilno pravico od 17. leta starosti 39 . Razlike so tudi v najnižji starosti za kandidiranje 40 .

Pred volitvami leta 2024 so si države članice zlasti prizadevale za povečanje udeležbe mladih v vlogi volivcev in tudi kandidatov. 15 od 25 držav članic, ki so odgovorile na anketo Komisije, je navedlo, da so pri spodbujanju enostavnega dostopa do uveljavljanja volilnih pravic poseben poudarek namenile mladim ali volivcem, ki volijo prvič 41 .

Politične stranke so sprejele tudi ukrepe za podporo volilni udeležbi mladih. Od skoraj 60 nacionalnih političnih strank, ki so odgovorile na anketo, jih je približno 57 % izrecno navedlo, da so nagovorile volivce, ki so volili prvič, in mlade volivce 42 . Mladi so bili tudi posebna ciljna skupina medinstitucionalnih komunikacijskih kampanj.

Kljub tem prizadevanjem in kljub dejstvu, da je pred volitvami več kot 6 od 10 (64 %) mladih državljanov EU (15–30) izrazilo namero, da bodo volili 43 , je na volitvah leta 2024 dejansko glasovalo le 36 % mladih državljanov, starih od 15 do 24 let (če so bili upravičeni), in 46 % mladih državljanov, starih od 25 do 39 let. To pomeni zmanjšanje za 6 odstotnih točk od leta 2019, s čimer se je delno izravnalo povečanje za 14 odstotnih točk med letom 2014 in letom 2019.

Starost ostaja odločilni dejavnik za volilno udeležbo, saj je za starejše še vedno verjetneje, da bodo volili, kot za mlade. Glede na raziskavo o mladih iz februarja 2025 44 sta bila najpogostejša razloga za to, da mladi niso volili na volitvah leta 2024, druge obveznosti (16 %) in pomanjkanje informacij, na podlagi katerih bi se lahko odločili (16 %), sledila pa sta jima neprimeren kandidat ali politična stranka, ki bi zastopala njihova stališča (15 %), ter splošno nezaupanje ali nezadovoljstvo s politiki in politiko (15 %). Od starosti je tudi odvisno, kdaj se državljani EU odločijo voliti, saj se mladi volivci pogosteje le nekaj tednov ali celo dni pred volitvami odločijo, ali bodo volili 45 .

Kar zadeva zastopanost (izvoljeni kandidati), zasedajo mladi (mlajši od 40 let) s 138 poslanci Evropskega parlamenta le 19,17 % sedežev v novem Evropskem parlamentu, kar prav tako predstavlja zmanjšanje v primerjavi z letom 2019, ko so imeli 21 % sedežev.

Ženske

Udeležba žensk kot volivk na evropskih volitvah leta 2024 se je v primerjavi z volitvami leta 2019 nekoliko zmanjšala (za eno odstotno točko). Medtem ko se je zastopanost žensk v Evropskem parlamentu od prvih neposrednih volitev leta 1979 več kot podvojila, se je leta 2024 delež žensk v primerjavi z volitvami leta 2019 zmanjšal za 0,9 odstotne točke 46 . To je prvič, da se je zastopanost žensk v Evropskem parlamentu zmanjšala. Med vsemi poslanci Evropskega parlamenta je le 38,5 % žensk. Poleg tega glede izvoljenih poslank Evropskega parlamenta še vedno obstajajo velike razlike med državami članicami 47 .

Odzivi držav članic in političnih strank na anketo Komisije so razkrili tudi znatne razlike v prizadevanjih za spodbujanje enakosti spolov pri izvedbi volitev leta 2024 v državah članicah. Trenutno je 11 držav članic v nacionalni zakonodaji določilo kvote, nekatere pa gredo še dlje in na sezname kandidatov izmenično uvrščajo ženske in moške (izmenjavanje kandidatov in kandidatk na seznamih) 48 .

Prakse držav članic za spodbujanje udeležbe žensk so vključevale organizacijo posebnih dogodkov in političnih razprav na to temo, povezovanje javnega financiranja s spodbujanjem politične udeležbe žensk in kampanje ozaveščanja. Politične stranke so poročale, da so sprejele različne ukrepe za podporo enakosti spolov, kot je spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov na volilnih seznamih in v upravljavskih organih. Hkrati se mehanizmi za zbiranje, spremljanje in ocenjevanje podatkov med državami članicami zelo razlikujejo.

Obenem je svetovalni odbor Komisije za enake možnosti žensk in moških izrazil pomisleke glede posebnih izzivov, s katerimi se spopadajo ženske, kot je neenaka porazdelitev prostora televizijskih medijev med kandidati in kandidatkami v posameznih državah članicah.

Pred volitvami je bilo opaziti porast spletnih dezinformacij na podlagi spola o voditeljicah in kandidatkah EU. Taki izzivi lahko ženske v celoti izrinejo iz politične sfere, kar vpliva na demokracijo in udeležbo žensk na političnem prizorišču 49 (več informacij o nasilju nad kandidati je na voljo v oddelku 4.7).

Invalidi

Več kot 100 milijonov ljudi v EU ima določeno obliko invalidnosti 50 . Opaziti je bilo nekaj izboljšav pri njihovi udeležbi na volitvah v EU.

Na podlagi strategije Komisije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 51 in priporočila o volitvah iz leta 2023 so bili sprejeti najrazličnejši ukrepi za spodbujanje udeležbe invalidov na volitvah. To je še toliko pomembnejše, ker lahko dostopno volilno okolje izboljša volilno izkušnjo vseh in tako nazadnje koristi celotni družbi.

Večina držav članic je sprejela posebne ukrepe v podporo udeležbi invalidov na volitvah 52 . Ti vključujejo zagotavljanje posebnih orodij volivcem, kot so lupe, veliki izpisi glasovnic ali seznamov kandidatov, otipne oznake, zvočne informacije ali glasovnice z informacijami v Braillovi pisavi. Države članice so zagotovile tudi dostopne informacije o volitvah ali posebno usposabljanje za volilno osebje o dostopnosti volitev. Ta prizadevanja so bila med drugim podprta z namensko razpravo in tesnim sodelovanjem z evropsko mrežo za volilno sodelovanje 53 ter na dogodku na visoki ravni o volitvah oktobra 2023 54 . Komisija je 6. decembra 2023 objavila priročnik o dobrih volilnih praksah v državah članicah v zvezi z udeležbo invalidnih državljanov v volilnem procesu 55 . 20 od 25 držav članic, ki so se odzvale na anketo Komisije, je izrecno navedlo, da so uporabile navedeni priročnik. Na spletišču EE24 je bil poudarek tudi na dostopnosti.

Opazovalci volitev so poročali, da se je udeležba invalidov v letu 2024 izboljšala, na primer zaradi alternativnih ukrepov v zvezi z glasovanjem, boljše dostopnosti volišč in berljivosti glasovnic 56 . Vendar so opozorili, da se med državami članicami še vedno razlikuje. Še vedno obstajajo nekatere ovire za politično udejstvovanje invalidov, tudi zaradi nedostopnosti ali nezadostne dostopnosti 57 . Poleg tega so invalidi še vedno premalo zastopani kot poslanci Evropskega parlamenta 58 .

Mobilni državljani EU

Mobilni državljani EU (državljani EU, ki so se preselili v drugo državo članico zaradi dela, življenja ali študija) imajo v skladu s pravom EU pravico voliti in biti voljeni na volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivanja pod enakimi pogoji kot državljani te države članice 59 .

Države članice so sprejele več ukrepov za spodbujanje volilnih pravic mobilnih državljanov EU (ki jih je 14 milijonov 60 ), vključno s ciljno usmerjenimi informacijskimi kampanjami 61 v več različnih jezikih in v nekaterih primerih s pripravo posebnih letakov ali digitalnih podpor oziroma s partnerstvom s specializiranimi organizacijami. Mobilni državljani EU so predstavljali tudi posebno ciljno skupino medinstitucionalnih komunikacijskih kampanj na ravni EU.

Vendar se kljub tem prizadevanjem zdi, da je udeležba mobilnih državljanov EU ostala nižja od udeležbe državljanov, čeprav se razpoložljivost ustreznih podatkov med državami članicami zelo razlikuje. Podatki, prejeti od držav članic, kažejo, da je vpis mobilnih državljanov EU v volilni imenik v državah članicah prebivanja v EU še vedno nizek, in sicer od 0,28 % vpisov v volilni imenik v Latviji do 22,03 % v Franciji. Obstajajo pa tudi pozitivni znaki. Na primer v Luksemburgu je kljub temu, da je delež mobilnih državljanov EU, ki so bili vpisani v volilni imenik, leta 2024 znašal le približno 17,82 %, to največje število, ki je bilo kdaj koli zabeleženo v Luksemburgu. Ta številka se je od leta 1994, ko je znašala le 7,4 %, stalno povečevala. Večina držav članic ne zbira podatkov o volilni udeležbi mobilnih državljanov EU, ki so vpisani v volilni imenik. Če so podatki na voljo, se udeležba mobilnih državljanov EU giblje od ene tretjine do dveh tretjin mobilnih državljanov EU, ki so vpisani v volilni imenik.

Glede na razpoložljive podatke je svojo pravico do kandidiranja na volitvah uveljavljalo 135 mobilnih državljanov EU. To je približno skladno s 168 kandidati v letu 2019 in 170 kandidati v letu 2014, saj mobilni državljani EU še vedno predstavljajo približno 1 % skupnega števila kandidatov, ki so kandidirali na volitvah 62 . Izvoljena sta bila dva taka poslanca Evropskega parlamenta 63 .

Druge skupine

Nekatere države članice so poročale o ukrepih, ki so jih sprejele za spodbujanje volilnega vključevanja in zastopanosti določenih drugih skupin 64 . Nekatere organizacije civilne družbe so poročale o izzivih, s katerimi se soočajo take skupine, tudi na podlagi demografskega ozadja ali geografske lokacije, kot so pripadniki rasnih ali etničnih manjšin 65 . Čeprav ni uradnih podatkov, organizacije civilne družbe na primer poročajo, da od osmih znanih romskih kandidatov (največja etnična manjšina v Evropi) na volitvah leta 2024 nobeden od njih ni bil izvoljen 66 .

2.4.Ključne ugotovitve in nadaljnji ukrepi

Splošna udeležba in trendi, ugotovljeni za različne posebne skupine, kažejo, kako pomembna so nadaljnja prizadevanja za spodbujanje visoke udeležbe. Še naprej si je treba prizadevati za vključevanje vseh državljanov v evropsko demokracijo in spodbujanje demokratične udeležbe, tudi s podpiranjem učinkovitih informacijskih kampanj, spodbujanjem pobud civilne družbe in poenostavitvijo postopkov. K doseganju teh ciljev bi morali prispevati vsi ustrezni deležniki, vključno z nacionalnimi organi, političnimi strankami, institucijami EU in drugimi akterji, tudi organizacijami civilne družbe.

Sprejeti bi bilo treba ukrepe za zagotovitev, da se veliko in povečano zanimanje za volitve ter dejstvo, da večina državljanov meni, da njihov glas v EU šteje 67 , odrazita v višji volilni udeležbi. Obravnavati bi bilo treba znatne razlike v volilni udeležbi med državami članicami (od 89,01 % do 21,35 %), pri tem pa bi bilo treba prizadevanja osredotočiti na države z vztrajno nizko volilno udeležbo.

Kar zadeva komuniciranje v podporo volilnim pravicam, bi morale države članice nadaljevati svoja prizadevanja. Visoka raven sodelovanja med institucijami, državami članicami in drugimi deležniki bo še naprej bistvena za vodenje učinkovitih informacijskih kampanj, spodbujanje dobrih praks ter krepitev sodelovanja državljanov in njihovega razumevanja volilnega procesa.

Kar zadeva udeležbo posebnih skupin, bi morale države članice in politične stranke še naprej nadaljevati ustrezne ukrepe iz priporočila o volitvah iz leta 2023.

Zlasti za mlade bi bilo treba okrepiti podporo pri uveljavljanju njihovih volilnih pravic v vlogi volivcev in kandidatov. Spodbujati bi bilo treba izobraževanje, digitalno in medijsko pismenost ter kritično razmišljanje, da bi dodatno opolnomočili mlade ter jih spodbudili k sodelovanju v evropski demokraciji in zaupanju, da bo uveljavljanje njihovih volilnih pravic zagotovilo, da bo njihov glas slišan. Kot je opisano v sporočilu o uniji spretnosti 68 in strategiji za unijo pripravljenosti 69 , je pridobivanje spretnosti za življenje bistvenega pomena za zagotavljanje demokratične odpornosti. Komisija bo na podlagi pregleda akcijskega načrta za digitalno izobraževanje predstavila načrt za prihodnost digitalnega izobraževanja in spretnosti do leta 2030 za spodbujanje enakega dostopa do digitalnega izobraževanja za vse 70 .

Za spodbujanje udeležbe mladih državljanov so pomembne tudi dostopne in raznolike možnosti glasovanja. Države članice, politične stranke in drugi subjekti, vključno s šolami, univerzami, mladinskimi združenji in organizacijami civilne družbe, bi lahko še naprej spodbujali tudi mladim prijazne politike in postopke ter mladim kandidatom zagotavljali usposabljanje in vire.

Čim bolje bi bilo treba izkoristiti instrumente EU, namenjene krepitvi demokratičnega udejstvovanja mladih državljanov. V okviru programov EU za mlade, kot sta Evropska solidarnostna enota in Erasmus+, bo vzpostavljena nova prednostna naloga na področju pripravljenosti, ki bo spodbujala pripravljenost, odpornost, udeležbo v demokratičnem življenju in državljansko udejstvovanje.

Kot je bilo napovedano v političnih usmeritvah predsednice Komisije za obdobje 2024–2029 71 , bo ustanovljen predsedniški mladinski svetovalni odbor. Vsi komisarji so v prvih 100 dneh svojega mandata že organizirali prve letne dialoge z mladimi o politikah. Komisar za demokracijo, pravosodje, pravno državo in varstvo potrošnikov Michael McGrath se je na primer že sestal z mladimi, da bi razpravljali predvsem o tem, kako bi lahko izboljšali demokratično udeležbo mladih, tudi na volitvah 72 .

Kar zadeva ženske, je treba storiti več za doseganje enakosti spolov v politiki na ravni EU in tudi nacionalni ravni. Ženske je treba še bolj opolnomočiti za sodelovanje v političnem življenju. Polna udeležba žensk v vseh vidikih političnega procesa je bistvena za izgradnjo močnih, reprezentativnih in odpornih demokracij. Ženske je treba bolje zaščititi pred grožnjami (tudi spletnimi), ki so usmerjene proti njim in lahko omejijo njihovo sodelovanje v vlogi kandidatk. Politične stranke imajo osrednjo vlogo pri doseganju tega cilja in bi morale okrepiti svoja prizadevanja. Na splošno bi bilo treba načrtovati nadaljnje podporne ukrepe na nacionalni ravni. Na ravni EU je Komisija nedavno predstavila načrt za pravice žensk 73 , ki bo v pomoč pri pripravi nove strategije za enakost spolov, s katero bodo posodobljeni ukrepi v zvezi z vsemi vprašanji, ki zadevajo ženske, vključno z njihovo udeležbo v politiki. Okrepiti bi bilo treba podporo za izboljšanje varnosti kandidatov in izvoljenih predstavnikov (glej oddelka 4.7 in 4.8).

Prav tako so pomembna nadaljnja prizadevanja za lažje uveljavljanje volilnih pravic mobilnih državljanov EU, med drugim morajo države članice izvajati bolj ciljno usmerjene informacijske kampanje v več jezikih in zagotoviti poenostavljene postopke vpisa v volilni imenik. Doseganje dogovora o prenovitvi direktive o volilni pravici mobilnih državljanov EU (o kateri se trenutno razpravlja na medinstitucionalni ravni, glej oddelek 5.1) je bistveno za zagotovitev trdnejšega okvira za podporo uveljavljanju volilnih pravic teh državljanov.

Nazadnje, vsi akterji bi morali še naprej sprejemati aktivne ukrepe za izpolnjevanje posebnih potreb določenih skupin, vključno z invalidi. Komisija pripravlja poročilo o napredku, da bi ocenila izvajanje strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, vključno z morebitnimi vrzelmi in ovirami, ki ostajajo za invalide, ter bo po potrebi predlagala nove ukrepe. Med drugim si bo še naprej prizadevala za celovito izvajanje strateškega okvira EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov.

3.Sodelovanje v podporo svobodnim, poštenim in odpornim volitvam

3.1.Vloga evropske mreže za volilno sodelovanje in druga prizadevanja za sodelovanje

Podpora svobodnim, poštenim in odpornim volitvam zahteva vsedružbeni in vsevladni pristop.

V podporo odpornosti volitev leta 2024 je potekalo doslej najobsežnejše sodelovanje. Posebni ukrepi, sprejeti za usklajevanje odzivov na tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje ter dezinformacije, pa tudi na kibernetske napade, zlonamerno uporabo umetne inteligence in druge grožnje, so podrobneje obravnavani v oddelku 4.1.

Komisija je dejavno podpirala organe držav članic z organizacijo rednih srečanj evropske mreže za volilno sodelovanje od začetka leta 2019. Evropsko mrežo za volilno sodelovanje sestavljajo nacionalne kontaktne točke, ki jih imenujejo države članice, da zastopajo njihove nacionalne volilne mreže ter delujejo kot povezovalna točka med nacionalno in evropsko ravnjo usklajevanja. Mreža je od leta 2019 organizirala več kot 25 srečanj.

Razprave evropske mreže za volilno sodelovanje so potekale v tesnem sodelovanju z drugimi strukturami, kot je sistem hitrega obveščanja 74 , v zvezi s tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem ter skupino evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA) v zvezi z vprašanji, ki so v njeni pristojnosti 75 . Evropski odbor za varstvo podatkov je sodeloval tudi na nekaterih srečanjih o vprašanjih, povezanih z uporabo zakonodaje EU o varstvu podatkov v volilnem okviru.

Spodbujalo se je tudi sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot sta Svet Evrope in Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Pred volitvami v Evropski parlament leta 2024 se je delo evropske mreže za volilno sodelovanje okrepilo. Komisija je s članstvom mreže oktobra 2023 organizirala dogodek na visoki ravni o volitvah. Mreža je novembra 2023 sodelovala v skupni simulacijski vaji o kibernetski varnosti volitev (glej oddelek 4.5).

Poleg rednih srečanj je bilo pred volitvami v okviru mreže organiziranih še osem tematskih srečanj, med drugim o vključujoči udeležbi in komuniciranju, boju proti dezinformacijam in zagotavljanju kibernetske varnosti, nemoteni organizaciji glasovanja za različne skupine volivcev in varnosti kandidatov 76 .

Sodelovanje med organi držav članic je bilo med drugim olajšano s sodelovalnim prostorom, opredelitvijo vlog in odgovornosti različnih mrež in organov EU, ki podpirajo organizacijo svobodnih, poštenih in odpornih volitev v Evropski parlament, ter seznami kontaktnih oseb za podporo operativnim izmenjavam med volitvami.

3.2.Ključne ugotovitve in nadaljnji ukrepi

Vključujočih in odpornih volitev ne more doseči noben deležnik sam. Medtem ko so volitve v Evropski parlament organizirane na nacionalni ravni, se postopoma oblikuje vse več skupnih referenc EU o svobodnih, poštenih in odpornih volitvah, ki temeljijo na Pogodbah EU, pravu EU, mehkem pravu, dobrih praksah in okvirih sodelovanja. Te skupne reference obravnavajo digitalno področje in vključujočo demokratično udeležbo. Poleg tega podpirajo tudi pripravljenost.

Okrepljena medsebojna podpora in sodelovanje med državami članicami sta zdaj dobro uveljavljena, osredotočena na posebne strukture sodelovanja, kot je evropska mreža za volilno sodelovanje, ki deluje kot osrednja točka in se opira na strukture EU za spodbujanje informacijske varnosti ter boj proti dezinformacijam in manipuliranju z informacijami, pri čemer sodeluje z drugimi institucijami in subjekti, vključno z Evropskim parlamentom.

Rezultat tega je, da so bili izzivi obravnavani hitreje in bolj usklajeno, kar je prispevalo h kolektivni odpornosti volitev v EU. Okrepljeno sodelovanje za evropske volitve ima lahko tudi pozitiven učinek prelivanja na nacionalne volitve.

Da bi se učinkovito spoprijeli z vse večjim številom spreminjajočih se izzivov, je treba to sodelovanje še nadgraditi in okrepiti. Komisija bo še naprej spodbujala skupni pristop v podporo svobodnim, poštenim in odpornim volitvam ter si postopoma prizadevala za večjo pripravljenost, operativno sodelovanje in krepitev zmogljivosti.

4.Varstvo integritete in odpornosti volilnega procesa

4.1.Pripravljenost, spremljanje in odzivanje

Pred volitvami v Evropski parlament leta 2024 so Komisija in druge institucije EU v tesnem sodelovanju in z usklajevanjem z državami članicami in različnimi subjekti, kot so mediji, preverjevalci dejstev in organizacije civilne družbe, začele izvajati več ključnih ukrepov za okrepitev pripravljenosti in sposobnosti EU za odzivanje na izzive v zvezi z integriteto volilnega procesa. Ta prizadevanja so sodelujočim omogočila izmenjavo spoznanj, izkušenj in dobrih praks ter usklajevanje odzivov na tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje ter dezinformacije, pa tudi kibernetske napade, neustrezno uporabo umetne inteligence in druge grožnje.

Belgijsko predsedstvo EU je 24. aprila 2024 aktiviralo enotno ureditev za politično odzivanje na krize v načinu izmenjave informacij v zvezi s tujim vmešavanjem v volitve v Evropski parlament leta 2024 77 . Ta je pod koordinacijo Komisije olajšala izmenjavo informacij med državami članicami in institucijami EU. Spremljanje in odzivanje sta bila zagotovljena tudi prek mreže Komisije proti dezinformacijam.

Podpredsednica Komisije, pristojna za vrednote in preglednost, je obiskala več držav članic, da bi podprla pripravljenost na volitve leta 2024 v okviru turneje za demokracijo 78 .

Države članice so se še naprej srečevale v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje in razpravljale o praktičnih rešitvah za najrazličnejše grožnje. Eno od operativnih orodij, ki jih je Komisija dala na voljo za podporo organom držav članic pri krepitvi njihovih zmogljivosti za odkrivanje groženj v okviru volitev in ustrezno odzivanje nanje, je skupni mehanizem za odpornost volitev 79 . Ta mehanizem podpira izmenjave med strokovnjaki držav članic, kar je pred volitvami izkoristilo več držav članic 80 .

Tudi Evropski parlament je okrepil svoje dejavnosti na tem področju in utrdil mreže tako na notranji ravni kot z drugimi institucijami EU, organi držav članic in zunanjimi partnerji. Decembra 2023 je na primer gostil srečanje sistema hitrega obveščanja na temo volitev z evropsko mrežo za volilno sodelovanje in Horizontalno delovno skupino Sveta za krepitev odpornosti in preprečevanje hibridnih groženj (ERCHT). Spletišče EE24 je vključevalo razdelek s praktičnimi nasveti, namenjen integriteti.

V okviru izvajanja akta o digitalnih storitvah so bili sprejeti posebni ukrepi za podporo pripravljenosti na volitve 81 . Komisija je v zvezi s tem izdala smernice o priporočenih ukrepih za zmanjšanje tveganja, ki bi jih morali ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov sprejeti za zmanjšanje sistemskih tveganj, povezanih z volitvami 82 . Na podlagi teh smernic je Komisija organizirala stresni test v obliki simulacijske vaje, da bi ponudnike zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov, organizacije civilne družbe, koordinatorje digitalnih storitev iz držav članic in druge deležnike pripravila na scenarije manipuliranja z informacijami ter preizkusila usklajene odzive v okviru akta o digitalnih storitvah.

Komisija je v času volitev v Evropski parlament začela tudi postopke v skladu z aktom o digitalnih storitvah proti družbama Meta in X zaradi zadev, povezanih z manipuliranjem platform, usklajenim neavtentičnim vedenjem in zavajajočimi oglasi, ki se uporabljajo za razširjanje dezinformacijskih kampanj 83 . Imenovanim ponudnikom zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov je poslala tudi več zahtev za informacije o ukrepih za zmanjšanje volilnega tveganja in dezinformacijah 84 .

Na prvem srečanju Evropskega odbora za digitalne storitve je bila 19. februarja 2024 vzpostavljena ad hoc delovna skupina za volitve, da bi zbrala strokovno znanje koordinatorjev digitalnih storitev in pristojnih organov o volilnih vprašanjih na nacionalni ravni, ki spadajo na področje uporabe akta o digitalnih storitvah, ter sodelovala v dialogu in se seznanila z izzivi, značilnimi za posamezne države in okoliščine 85 .

Tudi kodeks ravnanja glede dezinformacij, prvi svetovni okvir na digitalnem področju, ki ga vodi industrija, in vir dobrih praks industrije za omejitev širjenja dezinformacij na spletu, je imel ključno vlogo pri podpiranju pripravljenosti na volitve. V skladu s kodeksom so podpisniki spletnih platform (Meta, TikTok, Google in Microsoft) sprejeli vrsto zavez za boj proti dezinformacijam, tudi v okviru volitev. Podpisniki so izvedli vrsto ukrepov za zagotovitev pripravljenosti v volilnem obdobju, vključno z okrepljenim sodelovanjem z drugimi podpisniki iz civilne družbe in preverjevalci dejstev.

Podpisniki so na podlagi zavez iz kodeksa izvajali tudi sistem hitrega odzivanja (RRS) 86 , ki je neplatformnim podpisnikom omogočil, da hitro poročajo o časovno občutljivih vsebinah, računih ali trendih, za katere menijo, da ogrožajo integriteto volilnega procesa, in o njih razpravljajo s platformami v skladu s svojimi politikami.

Evropska opazovalnica digitalnih medijev, ki je neodvisna mreža preverjevalcev dejstev, raziskovalcev in strokovnjakov za medijsko pismenost ter zajema vse države članice EU, je vzpostavila projektno skupino, namenjeno volitvam v Evropski parlament leta 2024, da bi spremljala evropski informacijski prostor v volilnem obdobju 87 . Projektna skupina je imela pomembno vlogo pri razkrivanju dezinformacij med volitvami. Evropska opazovalnica digitalnih medijev je v volilnem obdobju izdajala dnevna poročila, tedenske vpoglede in zgodnja opozorila ter opravljala ciljno usmerjene preiskave. Izvedla je tudi namensko vseevropsko kampanjo za medijsko pismenost #BeElectionsSmart, da bi povečala ozaveščenost o tveganjih dezinformacij v zvezi z volitvami leta 2024.

Medtem ko bo večina določb nove Uredbe o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju 88 začela veljati 10. oktobra 2025, sta se v okviru področja uporabe te uredbe med volitvami v Evropski parlament že uporabljala člen 3 (Opredelitev pojmov) in člen 5(1) (Opravljanje storitev političnega oglaševanja v Uniji), pri čemer je bilo zlasti zagotovljeno, da storitve političnega oglaševanja ne bi bile omejene na „evropsko politično stranko“ ali politično skupino v Evropskem parlamentu samo na podlagi njenega sedeža.

Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) je sprejela vrsto ukrepov. Sistem hitrega obveščanja, ki ga je usklajevala ESZD, je podprl sodelovanje med državami članicami, tudi med volitvami v Evropski parlament. Evropska mreža za volilno sodelovanje je bila redno obveščena o najnovejših informacijah, kar zagotavlja celovit obseg sodelovanja glede vprašanj, povezanih z volilnimi procesi.

Nazadnje je Svet leta 2022 sprejel strateški kompas za varnost in obrambo 89 , ki vsebuje nabor orodij EU za odzivanje na hibridne grožnje, ta pa združuje vse ustrezne instrumente za obravnavanje hibridnih groženj za volitve, vključno z naborom orodij za preprečevanje tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja 90 .

4.2.Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje ter dezinformacije

Komisija, Parlament in ESZD so pozorno spremljali grožnje tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja ter dezinformacij pred volitvami in med njimi ter usklajevali odzive, pri tem pa so dejavno posredovali v podporo poštenemu volilnemu prostoru. S pomočjo enotne ureditve EU za politično odzivanje na krize so bile zagotovljene hitre posodobitve situacijskega zavedanja.

Čeprav se je povečal obseg manipuliranja z informacijami v zvezi z volitvami 91 , v času volitev ni bil odkrit noben obsežen incident ali kampanja v zvezi z dezinformacijami ali manipuliranjem z informacijami.

Projektna skupina evropske opazovalnice digitalnih medijev je od 8. aprila 2024 izdajala dnevna in tedenska poročila, v katerih je opisovala dezinformacijske diskurze, ki se širijo v EU, s prispevki svojih 14 regionalnih vozlišč (ki pokrivajo celotno EU) 92 .

Ponudniki spletnih platform so v skladu s kodeksom ravnanja glede dezinformacij poročali o ukrepih, sprejetih za zaščito integritete volilnih procesov na podlagi zavez kodeksa, in v skladu s podatkovno zbirko o preglednosti akta o digitalnih storitvah 93 o številu sprejetih odločitev o moderiranju vsebin.

Po ocenah evropske opazovalnice digitalnih medijev so se dezinformacije, povezane z EU, povečale s 5 % januarja na 15 % maja 2024 94 . Namen diskurzov, ki so bili opredeljeni kot problematični, je bil zmanjšati zaupanje v organizacijo glasovnic ali spodkopati verodostojnost rezultatov, obravnavali pa so teme ključnega družbenega interesa (kot so Ukrajina, podnebne spremembe ali migranti). 

ESZD je o poskusih vmešavanja Rusije in njenih posrednikov v volitve redno poročala prek svojega spletišča EUvsDisinfo in računov družbenih medijev 95 . V mesecih pred volitvami je bila objavljena posebna serija člankov 96 in izdelkov družbenih medijev, da bi analizirali, razkrili in vnaprej razkrinkali zavajajoče diskurze ter taktike, tehnike in postopke akterjev, povezanih s Kremljem/Rusijo. Ruska zlonamerna dejavnost se je osredotočala na ustvarjanje ali spodbujanje razkolov in delitev v družbah s širjenjem neresničnih informacij ali preplavljanjem informacijskega prostora z neavtentično vsebino. Druge taktike vključujejo blatenje političnih voditeljev, sejanje nezaupanja in spodkopavanje javnih organov. To delo je pripomoglo k ozaveščanju javnosti, tudi novinarjev, akademskih krogov in civilne družbe 97 .

ESZD je v zvezi s tem razkrila nekaj večjih operacij, povezanih s Kremljem, ki so ostale dejavne v volilnem obdobju. Na primer, kampanje Doppelganger so se izdajale za spletišča zakonitih medijev in ustvarile neavtentične račune v družbenih medijih 98 . Skupno je bilo odkritih 42 incidentov, povezanih z ruskim tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem 99 , ki so se v tednih pred glasovanjem še stopnjevali in dosegli vrhunec med 6. in 9. junijem ter se nadaljevali še dolgo po tem. Uporabljeni vzorec ni bil nov: vzpostavitev infrastrukture za tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje precej vnaprej, napadi na demokratični proces, vmešavanje, ki ga omogoča kibernetski prostor, porast dejavnosti tik pred glasovanjem in povolilna prizadevanja za spodkopavanje zaupanja v rezultate.

Tudi države članice so sprejele različne ukrepe za zaščito informacijskega okolja v zvezi z volitvami leta 2024 pred tujim manipuliranjem z informacijami, vmešavanjem in dezinformacijami. V odgovoru na anketo Komisije je 15 držav članic poročalo, da so sprejele ukrepe za podporo ali olajšanje prenosa hitrih sporočil in odzivov za varstvo informacijskega okolja 100 . 14 držav članic je poročalo, da so zagotovile posebno podporo neodvisnim medijem in organizacijam za preverjanje dejstev 101 , medtem ko jih je 13 razvilo usposabljanje za volilne ali druge ustrezne organe 102 .

V podporo ljudem pri orientaciji v informacijskem prostoru v zvezi z volitvami je bil poseben poudarek namenjen ukrepom za izboljšanje družbene odpornosti in pripravljenosti. To je vključevalo podporo digitalni in medijski pismenosti ter kritičnemu razmišljanju.

4.3.Uporaba umetne inteligence

Volitve leta 2024 so vse bolj v ospredje postavile tudi umetno inteligenco. Umetna inteligenca ima potencial za povečanje učinkovitosti, preglednosti, vključevalnosti in varnosti volilnih procesov. Hkrati vzbuja pomisleke glede morebitnih zlorab, kot so dezinformacijske kampanje, manipulacija volitev in tuje vmešavanje, ki vplivajo na pravičnost demokratične sfere in zaupanje v institucije.

V tednih pred glasovanjem je število preverjenih dezinformacij z vsebinami, ustvarjenimi z umetno inteligenco, ki jih je odkrila evropska opazovalnica digitalnih medijev, ostalo nespremenjeno in je znašalo približno 4 % skupnega števila preverjenih dezinformacij (5 % v predhodnih mesecih) 108 .

Civilna družba, raziskovalci in preverjevalci dejstev so med volilno kampanjo odkrili vsaj 131 primerov neprijavljene vsebine generativne umetne inteligence, zlasti s strani strank na nacionalni ravni (tj. petih različnih političnih strank v Franciji, Belgiji in Italiji) 109 . Z omejenimi izjemami visoko manipulativni „globoki ponaredki“ med volitvami leta 2024 niso izstopali. Pač pa se je umetna inteligenca uporabljala za izdelavo „plitvih ponaredkov“, ki so podnapise zunaj konteksta združevali s podobami politikov ali dogodkov, ter „cenenih ponaredkov“ s precej očitno manipulacijo videoposnetka in slike 110 .

Umetna inteligenca se je do neke mere uporabljala kot orodje za dezinformacije ter tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, pa tudi v domači politični razpravi. Iz ugotovitev organizacij civilne družbe je razvidno, da so nekatere politične stranke za širjenje zavajajočih sporočil uporabljale neoznačeno generativno umetno inteligenco 111 . Poleg tega naj bi se orodja umetne inteligence izkoriščala v operacijah tujega vplivanja, kot so ruske kampanje in globoki ponaredki zvočnih posnetkov, uperjeni proti evropskim političnim voditeljem. 

Evropska unija je vodilna pri zagotavljanju varnejše in bolj zaupanja vredne umetne inteligence, hkrati pa ambiciozno obravnava tveganja, ki jih predstavlja njena zloraba. Pomembna nova zakonodajna orodja v zvezi s tem, vključno z aktom o umetni inteligenci 112 in Uredbo o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju, pa se za volitve leta 2024 še niso v celoti uporabljala.

Hkrati za ponudnike zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov že velja jasna obveznost iz akta o digitalnih storitvah, da ocenijo in zmanjšajo sistemska tveganja v zvezi z volilnimi procesi in državljansko razpravo, tudi kadar so povezana s širjenjem manipuliranih vsebin. V zvezi s tem so bili v smernicah za volitve na podlagi akta o digitalnih storitvah zato priporočeni tudi blažilni ukrepi, povezani z generativno umetno inteligenco, ki bi jih morali sprejeti ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov 113 . Komisija je zaradi volitev poslala zahteve za informacije o tveganjih generativne umetne inteligence šestim zelo velikim spletnim platformam in dvema zelo velikima spletnima iskalnikoma 114 .

Za lažjo opredelitev vprašanj, povezanih z umetno inteligenco, je projektni skupini evropske opazovalnice digitalnih medijev pomagala skupina strokovnjakov za umetno inteligenco, da bi hitro odkrili in razkrili napačne ali zavajajoče vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco.

Poleg tega so bile politične stranke v priporočilu o volitvah iz leta 2023 pozvane, naj sprejmejo zaveze v zvezi s kampanjo in kodekse ravnanja glede integritete volitev, ki bi morali vključevati zlasti zavezo, da se bodo vzdržale manipulativnega ravnanja, zlasti proizvajanja, uporabe ali razširjanja ponarejenih, izmišljenih ali ukradenih podatkov ali gradiva oziroma podatkov ali gradiva, ki razkriva zasebne informacije, vključno z globokimi ponaredki, ki jih ustvarijo sistemi umetne inteligence. Politične stranke bi morale zagotoviti tudi informacije o uporabi sistemov umetne inteligence v volilnih kampanjah. Na podlagi priporočila je bil sprejet skupni kodeks ravnanja za politične stranke (glej oddelek 4.6).

4.4.Varstvo podatkov 

Volilne kampanje spremljajo personalizirana sporočila volivcem, ki temeljijo na obdelavi njihovih osebnih podatkov. Volitve leta 2024 so bile druge evropske volitve, za katere se je uporabljala splošna uredba o varstvu podatkov 115 . Komisija je leta 2018 objavila tudi posebne smernice o uporabi prava EU o varstvu podatkov v volilnem kontekstu, ki so bile pomembne tudi za volitve leta 2024 116 .

Nacionalni organi za varstvo podatkov so kot organi, pristojni za nadzor in izvrševanje splošne uredbe o varstvu podatkov v državah članicah, poročali o različnih ravneh vključenosti v dejavnosti, povezane z volitvami. Medtem ko so bili nekateri organi za varstvo podatkov vključeni v delo nacionalnih volilnih mrež, so drugi poročali, da pri tem delu niso sodelovali.

Nekateri organi za varstvo podatkov so sprejeli proaktivne ukrepe za obravnavanje vprašanj varstva podatkov in zagotavljanje skladnosti s pravili o varstvu podatkov v volilnem procesu, na primer z izdajanjem priporočil, navodil in smernic, sodelovanje s platformami družbenih medijev pa je bilo na splošno omejeno. Več organov za varstvo podatkov je opravilo preiskave v zvezi z uporabo pravil o varstvu podatkov v okviru volitev, in sicer na podlagi informacij o domnevnih primerih neskladnosti, o katerih so bili obveščeni, in pritožb, vloženih v skladu s členom 77 splošne uredbe o varstvu podatkov.

4.5.Zaščita infrastrukture, povezane z volitvami, in zagotavljanje kibernetske odpornosti

Podatkovne zbirke za vpis volivcev v volilni imenik, sistemi za e-glasovanje in drugi informacijski sistemi, ki se uporabljajo za upravljanje volilnih operacij, bi lahko bili izpostavljeni tveganju kibernetskega napada. Zagotoviti je treba tudi fizično varnost volišč in števnih mest ter objektov, sredstev in sistemov za tiskanje, prevoz in shranjevanje glasovnic in drugega ustreznega volilnega gradiva.

Da bi obvladali taka tveganja na volitvah leta 2024, je Komisija sodelovala z organi držav članic, poleg tega je ob podpori Agencije EU za kibernetsko varnost (ENISA) in v sodelovanju z Evropskim parlamentom organizirala simulacijsko vajo o kibernetski varnosti, ki je vključevala članstvo evropske mreže za volilno sodelovanje. Vajo je financirala Komisija prek skupnega mehanizma za odpornost volitev. Namen vaje je bil preskusiti in podpreti pripravljenost držav članic na kibernetske napade in hibridne grožnje, tudi v okviru manipuliranja z informacijami in dezinformacijskih kampanj.

Skupina za sodelovanje na področju varnosti omrežnih in informacijskih sistemov, ki jo podpirajo Komisija, evropska mreža za volilno sodelovanje in Agencija EU za kibernetsko varnost, je na podlagi priporočila o volitvah iz leta 2023 in simulacijske vaje posodobila zbirko o kibernetski varnosti volilne tehnologije. Komisija je decembra 2023 predstavila tudi zbirko praks e-glasovanja ter drugih praks na področju informacijske in komunikacijske tehnologije 117 . Ta zbirka je bila pripravljena v sodelovanju z državami članicami v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje in Svetom Evrope. Evropska mreža za volilno sodelovanje je pri svojem delu pogosto razpravljala tudi o tveganjih za kibernetsko varnost.

Pred volitvami so svoje sodelovanje okrepile tudi skupina za sodelovanje na področju varnosti omrežnih in informacijskih sistemov, mreža skupin za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti in Evropska organizacijska mreža za povezovanje v kibernetski krizi. Organizirane so bile vaje za kibernetsko pripravljenost in ustanovljena je bila medinstitucionalna projektna skupina za kibernetske krize.

Države članice so domnevno sprejele ukrepe za zagotovitev fizične in digitalne volilne infrastrukture. Večina držav članic je izvedla ali posodobila ocene tveganja v zvezi z infrastrukturo in sprejela ukrepe za zagotovitev visoke ravni varnosti. Skoraj vse države članice so poročale, da so izvedle preizkuse kriznega upravljanja in načrte izrednih ukrepov ter ponudile podporo in usposabljanje vsem zadevnim deležnikom.

Več držav članic je poročalo, da so sodelovale z zasebnimi subjekti, da bi zagotovili visoko raven kibernetske varnosti 118 , večina pa je navedla, da je bil organ, pristojen za kibernetsko varnost, vključen v njihovo nacionalno volilno mrežo. Številne države članice so si prizadevale tudi za večjo ozaveščenost o varnosti političnih strank, kandidatov in volilnih uradnikov na spletu 119 .

Prizadevanja političnih strank na področju kibernetske varnosti med volitvami leta 2024 so bila zelo različna. Približno polovica vseh anketiranih nacionalnih političnih strank je poročala, da so sprejele neko vrsto ukrepov za kibernetsko varnost. Od tega jih je skoraj 30 % sprejelo naprednejše prakse, kot so ocene tveganja, usposabljanje in penetracijsko testiranje. Približno 83 % anketiranih evropskih političnih strank je izvedlo napredne ukrepe za kibernetsko varnost.

V volilnem obdobju so bili zabeleženi manjši kibernetski incidenti, večinoma v obliki porazdeljenih napadov za zavrnitev storitve, ki so jih vodile proruske skupine hekerjev-aktivistov 120 .

4.6.Poštene kampanje in financiranje volilne kampanje

Poštene kampanje

V priporočilu o volitvah iz leta 2023 so bili evropske in nacionalne politične stranke in organizatorji kampanj pozvani k oblikovanju in spoštovanju prostovoljnih kodeksov ravnanja ali zavez glede kampanj, ki podpirajo svobodne, poštene in odporne volitve. Na podlagi tega priporočila so vse evropske politične stranke na slovesnosti, ki jo je gostila Komisija, podpisale kodeks ravnanja za volitve v Evropski parlament leta 2024 121 . Kodeks je podpisalo tudi manjše število nacionalnih političnih strank. Kodeks ravnanja spodbuja temeljne vrednote, kot so preglednost, pravičnost in resnicoljubnost v komunikaciji, hkrati pa se dejavno bori proti dezinformacijam in manipulacijam, ki temeljijo na umetni inteligenci.

Nacionalne in evropske politične stranke so pokazale različne ravni spoštovanja kodeksa ravnanja, pri čemer so bile nekatere proaktivne in so uvedle dodatne zaveze, izvajale preglede po volitvah in spodbujale preglednost pri financiranju kampanj.

Države članice so v okviru priprav na volitve sprejele različne pristope za podporo integriteti volitev in poštenim kampanjam. Nekatere države članice so poročale, da imajo stroge zakonodajne določbe za zagotavljanje integritete volitev, druge pa so se zanašale na zaveze glede integritete in prostovoljne etične kodekse 122 .

Financiranje volilne kampanje

Integriteta volitev je odvisna od številnih dejavnikov, vključno s preglednostjo financiranja strank, kar prispeva k ohranjanju zaupanja, preprečevanju neprimernega vpliva in zagotavljanju odgovornosti, zlasti v zvezi z donacijami iz tretjih držav ali nerazkritih virov.

Pravila in okviri za politično financiranje se med državami članicami precej razlikujejo. Več držav članic je sprejelo ukrepe ali razmišlja o ukrepih za povečanje preglednosti in nadzora nad financiranjem političnih strank, tudi zato, da bi podprle demokratično odgovornost in preprečile tuje vmešavanje 123 .

Nekatere države članice so poročale, da dovoljujejo donacije fizičnih oseb iz tretjih držav, v nekaterih primerih z omejitvami, druge države članice pa dovoljujejo financiranje iz tretjih držav pod posebnimi pogoji. Več držav članic določa pragove za donacije iz tretjih držav, druge pa dovoljujejo nekatere ozke izjeme za prispevke, ki so v skladu z nacionalnimi pravili, ali prispevke točno določenih subjektov. Več drugih je uvedlo popolno prepoved financiranja iz tretjih držav ali o njej razmišlja.

Pravila, ki se uporabljajo za evropske politične stranke in z njimi povezane fundacije, so določena v Uredbi (EU) št. 1141/2014, ki je trenutno v postopku revizije, zlasti da bi se pojasnile določbe o financiranju (glej oddelek 5.2) 124 .

4.7.Varnost: zaščita kandidatov in izvoljenih predstavnikov

Politiki in politični kandidati se lahko soočajo z neprimernimi pritiski in grožnjami za svojo varnost, kar ima negativen učinek na vključujoče demokratično zastopanje. Zagotavljanje njihove varnosti je postalo tema razprave na teh volitvah.

Več evropskih in nacionalnih političnih strank je v odgovorih na anketo Komisije poročalo, da so bile seznanjene s primeri nadlegovanja in nasilja, tako na spletu kot zunaj njega, pri čemer so bile kandidatke in manjšine sorazmerno pogosteje tarča napadov. Približno 41 % anketiranih nacionalnih strank je sprejelo ukrepe za preprečevanje spletnega nasilja ali groženj kandidatom.

Tudi v poročilih opazovalcev volitev 125 so poudarjeni skrb vzbujajoči primeri nasilja, nadlegovanja in ustrahovanja v več državah članicah. Še zlasti so ogrožene posebne skupine, vključno z ženskami.

4.8.Ključne ugotovitve in nadaljnji ukrepi

Volitve leta 2024 so potekale sredi znatnih in globokih sprememb v informacijskem ekosistemu. Pritisk na volilni proces se je povečal tako na spletu kot zunaj njega, sovražni poskusi vmešavanja in dezinformacij se krepijo, metode manipuliranja pa so vse bolj raznolike in izpopolnjene.

Hkrati kljub težavnemu informacijskemu okolju to, da ni bilo večjih incidentov, ki bi lahko ovirali volitve v Evropski parlament leta 2024, kaže na pripravljenost EU za zaščito volilnih procesov ter zagotavljanje svobodnih, poštenih in odpornih volitev.

K okrepljeni pripravljenosti, lažji izmenjavi informacij ter hitremu odkrivanju incidentov in ukrepanju na podlagi njih so prispevali najrazličnejši ukrepi za pripravljenost, kot so aktivacija enotne ureditve za politično odzivanje na krize, smernice za volitve za ponudnike zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov, razprave v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje, različne simulacijske vaje in uporaba sistema hitrega odzivanja v skladu s kodeksom ravnanja glede dezinformacij. Strukture za doslej najobsežnejšo pripravljenost in sodelovanje, podprte z najrazličnejšimi komunikacijskimi ukrepi za povečanje družbene odpornosti, so se izkazale za bistvene pri obravnavanju tveganj tujega manipuliranja z informacijami, vmešavanja in dezinformacij med volitvami. Proaktivni ukrepi organov za varstvo podatkov so pripomogli k reševanju vprašanj varstva podatkov in zagotavljanju skladnosti s pravili o varstvu podatkov v volilnem procesu. Zagotovljena je bila visoka raven kibernetske varnosti in podprte so bile poštene kampanje.

Kljub temu je potreben stalen nadzor. Grožnje se še naprej zelo hitro razvijajo, kar kaže, da je treba okrepiti prizadevanja in operativno zmogljivost v smislu situacijskega zavedanja in odzivanja na podlagi medsektorskega sodelovanja deležnikov.

V prihodnje bosta bistvena izvajanje ustrezne nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU ter strog nadzor, ki bo temeljil na sodelovanju med različnimi organi, vključenimi v volilni proces.

Izmenjava izkušenj o volitvah, vključno z oceno incidentov in nepričakovanih dogodkov, ki vplivajo na nemoten potek volitev, bo še naprej pomembna.

Komisija je v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje podprla razvoj operativnega kontrolnega seznama o integriteti volitev in matrike za obvladovanje tveganja, ki bosta služila kot dostopni referenčni točki za nacionalno pripravljenost. Prav tako pregleduje veljavne okvire v zvezi z enakimi možnostmi za politične kandidate.

Spletne platforme, ki zagotavljajo storitve v EU, bi morale upoštevati ustrezno zakonodajo in podpirati pravičen demokratični prostor EU, tudi v smislu enakih možnosti za kandidate. Tudi drugi akterji, vključno s civilno družbo, opazovalci volitev in mediji, imajo ključno vlogo pri podpiranju pravičnega demokratičnega prostora.

Orodja, kot so tista, ki jih zagotavlja akt o digitalnih storitvah, so pokazala svojo dodano vrednost v okviru volitev v Evropski parlament leta 2024 in so zagotovila, da so bila sistemska tveganja za državljanski diskurz in volilne procese na zelo velikih spletnih platformah in iskalnikih ustrezno obravnavana in ublažena. Komisija bo še naprej spremljala razmere in ukrepala v okviru svoje odgovornosti na podlagi akta o digitalnih storitvah, kadar bo to upravičeno. Odkar je bil v regulativni okvir akta o digitalnih storitvah februarja 2025 vključen prostovoljni kodeks ravnanja glede dezinformacij, se lahko Komisija na ta kodeks opre kot na referenčno merilo za ukrepe, ki jih lahko platforme uporabijo za obravnavanje sistemskih tveganj, povezanih z dezinformacijami.

Ko se bo akt o umetni inteligenci v celoti izvajal 126 , bodo morali biti globoki ponaredki jasno označeni, označene pa bodo morale biti tudi vse vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, s čimer bodo lahko uporabniki družbenih medijev enostavno zaznali take vsebine. Za modele umetne inteligence za splošne namene, ki predstavljajo sistemska tveganja, bodo morali veljati tudi ukrepi za obravnavanje in zmanjšanje tveganj za demokracije in volitve. V skladu z aktom o umetni inteligenci so prepovedane nekatere nesprejemljive manipulativne prakse umetne inteligence (npr. ustvarjanje subliminalnih sporočil). Visokotvegani sistemi umetne inteligence, vključno s sistemi, ki naj bi vplivali na izid volitev ali referenduma, bodo morali izpolnjevati stroge zahteve, preden bodo dani na trg, in se bodo redno ocenjevali.

Oktobra 2025 se bo v celoti začela uporabljati nova Uredba o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju, kar bo dodatno obogatilo nabor orodij ob polnem spoštovanju svobode izražanja, saj bodo zagotovljeni skupni standardi preglednosti, določeno pa bo tudi ciljanje in prikazovanje političnega oglaševanja. Navedena uredba, ki se med volitvami leta 2024 še ni v celoti uporabljala, določa skupne standarde EU za obravnavanje nekaterih problematičnih praks pri razširjanju političnega oglaševanja v EU, s tem pa prispeva k pošteni demokratični razpravi. Z Uredbo bodo uvedene tudi posebne zahteve na področju tehnik ciljanja in prikazovanja oglasov, ki vključujejo osebne podatke, tudi pri uporabi umetne inteligence. Komisija podpira skorajšnji začetek uporabe Uredbe v celoti s pripravo smernic in izvedbenih aktov o oznakah in obvestilih. Nacionalni organi bodo morali imeti potrebna sredstva za ustrezen nadzor skladnosti z navedeno uredbo.

Poleg tega bo podpiranje dosledne skladnosti z varstvom podatkov ob hkratnem obravnavanju novih izzivov, kot je obdelava osebnih podatkov v okviru družbenih medijev in umetne inteligence, še naprej bistvenega pomena za zaščito integritete volilnega procesa.

Pomembno je, da ostanemo pozorni na tveganje kibernetskih napadov z uporabo vse bolj izpopolnjene tehnologije. Več bi bilo treba storiti tudi na ravni nacionalnih političnih strank, na primer s povečanjem pripravljenosti, ozaveščenosti, usklajevanja in podpore, da se odpravijo razlike v zaščitnih ukrepih za kibernetsko varnost ter se zagotovi dosledna zaščita, ki zajema infrastrukturo, povezano z volitvami, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni.

Podpis kodeksa ravnanja s strani evropskih političnih strank je bil pozitiven korak naprej v smislu podpiranja poštenih kampanj, nadaljnja zavezanost političnih strank, vključno z nacionalnimi strankami, kodeksom in zavezam ter njihovemu spoštovanju pa bi pripomogla k večji integriteti kampanj, tudi s povečanjem preglednosti financiranja strank. K obravnavanju tveganj, povezanih s financiranjem, bo prispeval tudi dogovor o reviziji Uredbe (EU) št. 1141/2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, ki trenutno poteka s sozakonodajalcema.

Spodbujati je treba pozitivno in varno okolje, da bodo lahko politični kandidati in izvoljeni predstavniki izvajali svoje politične odgovornosti brez strahu. Koristno bi bilo izboljšati zbiranje podatkov, da bi bolje razumeli okrepljene grožnje kandidatom in izvoljenim predstavnikom. Komisija si bo v okviru priprav evropskega ščita za demokracijo prizadevala za boljšo zaščito političnih kandidatov in izvoljenih predstavnikov.

Nadaljnja krepitev operativnih okvirov za integriteto volitev, spodbujanje sodelovanja med državami članicami na tem področju, izboljšanje usklajenosti in doslednosti med ukrepi, sprejetimi na drugih področjih, ter vključevanje celotne družbe bodo prav tako pomembni za vzpostavitev „celovite pripravljenosti“ za celotno EU, kot je med drugim poudarjeno v Niinistöjevem poročilu 127 .

5.Evropska razsežnost in uveljavljanje volilnih pravic EU

5.1.Evropska razsežnost

Izid volitev v Evropski parlament ima neposredne posledice za državljane. Vpliva na primer na to, kako se oblikujejo politike ter katera zakonodaja se sprejema na evropski ravni in izvaja po vsej EU. Državljani morajo vedeti, za kaj gre na evropski ravni, če želijo sprejemati ozaveščene odločitve. Vendar so v politični razpravi in kampanji za volitve leta 2024 v državah članicah še vedno prevladovala nacionalna in lokalna vprašanja, povezava z evropsko ravnjo pa je bila slabše obravnavana in razumljena.

Evropski parlament je dejavno spodbujal evropsko razsežnost volitev z organizacijo volilnega večera, pri čemer je medijem v realnem času zagotavljal najnovejše informacije o volilni udeležbi in sestavi Parlamenta.

Spodbujanje evropske razsežnosti volitev krepi povezavo med državljani in evropskimi institucijami ter s tem demokratično legitimnost odločanja na evropski ravni.

Z Uredbo (EU) št. 1141/2014 se vzpostavlja poseben pravni, finančni in regulativni sistem za evropske politične stranke in evropske politične fundacije. Komisija je leta 2021 predlagala prenovitev navedene uredbe s spremembami, da bi se pojasnile določbe o financiranju, olajšala interakcija evropskih političnih strank z njihovimi nacionalnimi strankami članicami in čezmejno, povečala preglednost, zlasti v zvezi s političnimi oglasi in donacijami, zmanjšalo pretirano upravno breme ter povečala finančna vzdržnost evropskih političnih strank in fundacij. Pogajanja o tem predlogu še potekajo.

Države članice uporabljajo različne časovne okvire za objavo kandidatov in časovnice kampanj za volitve v Evropski parlament. V Nemčiji, na Portugalskem in Švedskem se lahko na primer kampanje začnejo več kot devet mesecev pred dnevom volitev, kar omogoča daljša obdobja političnega udejstvovanja. Na Finskem se kampanje začnejo šest do devet mesecev pred volitvami, v državah, kot so Belgija, Češka, Litva, Latvija in Slovaška, pa se običajno začnejo tri do šest mesecev pred tem. V večini držav sta bila napoved kandidatov in začetek kampanje dovoljena šele v treh mesecih pred volitvami.

Več držav članic je sprejelo ukrepe za povečanje preglednosti v zvezi s povezavami med nacionalnimi in evropskimi političnimi strankami. Italija na primer omogoča javni dostop do teh informacij prek svojega osrednjega direktorata za volilne storitve, pri tem pa objavlja podrobna navodila, ki se sklicujejo na pravila EU, in zagotavlja, da so povezave navedene na glasovnicah. Podobno Litva opozarja na te povezave na glasovnicah in spodbuja ozaveščanje javnosti. V številnih drugih državah se pristojni organi pri razširjanju podrobnosti zanašajo na institucionalna spletišča.

Nacionalne politične stranke postopno uvajajo večjo preglednost glede svojih povezav z evropskimi političnimi strankami. V raziskavi Komisije so številne stranke iz vseh delov političnega spektra poročale, da so pred začetkom evropske volilne kampanje javno razglasile svoje povezave z evropsko politično stranko. Nekatere so pomembne evropske politične osebnosti povabile tudi na namenske kongrese in usposabljanja o volitvah, katerih cilj je bil povečati volilno udeležbo.

5.2.Spremljanje in uveljavljanje volilnih pravic EU in volilne zakonodaje

Volitve v Evropski parlament so edinstvene. Vsaka od držav članic s svojo nacionalno kampanjo, nacionalnim seznamom ter posebnimi pravili in tradicijami prispeva k skupnemu rezultatu, tako da izvoljeni poslanci Evropskega parlamenta zastopajo vse državljane EU.

V pravu EU so določena nekatera skupna načela in postopki, vključno z Aktom o volitvah iz leta 1976, ter pravila, ki mobilnim državljanom EU omogočajo uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament v državi prebivališča.

Akt o volitvah

Evropski parlament je leta 2015 sprejel resolucijo o reformi volilne zakonodaje EU, v kateri je predlagal nekatere ciljno usmerjene spremembe za okrepitev demokratične razsežnosti evropskih volitev in legitimnosti postopka odločanja EU. Svet je 7. junija 2018 odobril osnutek sklepa o spremembi akta o volitvah (Sklep Sveta 2018/994). Ratifikacija tega sklepa je napredovala, vendar še ni zaključena.

Evropski parlament je 3. maja 2022 sprejel predlog nove uredbe Sveta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, s katero naj bi bil razveljavljen obstoječi akt o volitvah 128 . Predlagana je celovita reforma in razširitev volilnih pravil, ki so na ravni EU določena za organizacijo volitev v Evropski parlament, vključno z evropskim volilnim okrožjem, da se omogoči izvolitev dodatnih 28 poslancev Evropskega parlamenta z vseevropskih seznamov (poleg nacionalnih seznamov) 129 . Razprave o tem predlogu v Svetu niso napredovale.

Čeprav Komisija v tem procesu nima uradne vloge, se je zavezala, da bo podprla Evropski parlament pri doseganju dogovora o tem predlogu.

Volilne pravice

Sveženj ukrepov za krepitev demokracije in zaščito integritete volitev iz leta 2021, ki ga je sprejela Komisija, je vključeval dva zakonodajna predloga za prenovitev direktiv o aktivni in pasivni volilni pravici na volitvah v Evropski parlament in lokalnih volitvah za državljane EU, ki prebivajo v državi članici, ki ni njihova matična država 130 . Cilj teh pobud je posodobiti, pojasniti in okrepiti obstoječa pravila, da bi odpravili težave, s katerimi se srečujejo mobilni državljani EU, zagotovili široko in vključujočo udeležbo na volitvah v Evropski parlament, podprli mobilne državljane EU pri uveljavljanju njihovih pravic in zaščitili integriteto volitev.

Evropski parlament je mnenji o navedenih predlogih sprejel 14. februarja 2023. Razprave v Svetu so v zvezi z obema zadevama znatno napredovale 131 . Svet je aprila 2024 dosegel dogovor o direktivi o volitvah v Evropski parlament, besedilo pa je trenutno v postopku posvetovanja z Evropskim parlamentom 132 .

Preprečevanje večkratnega glasovanja

Komisija je s tehničnimi posodobitvami izboljšala kriptografsko orodje in varno platformo za šifriranje podatkov mobilnih državljanov EU, ki glasujejo ali kandidirajo, s čimer je podprla izmenjave med državami članicami, namenjene preprečevanju večkratnega glasovanja. V okviru strokovne skupine za volilne zadeve 133 je organizirala tudi testiranje ter zagotovila posodobljene smernice o kriptografskem orodju in varni platformi za podporo državam članicam pri učinkoviti uporabi teh orodij. To je olajšalo varno izmenjavo podatkov med državami članicami, da bi preprečili večkratno glasovanje in dvojne kandidature mobilnih državljanov EU.

Na tej podlagi so države članice med januarjem in junijem 2024 šifrirale več kot 1 600 datotek s seznami volivcev in kandidatov ter izmenjale podatke o približno 1 milijonu volivcev in 135 kandidatih. Na podlagi te izmenjave je bilo identificiranih več kot 300 000 večkratnih vpisov državljanov v volilni imenik.

Poročila opazovalcev volitev, kot je OVSE/OIDHR, poudarjajo znatna prizadevanja Komisije in držav članic za omejitev večkratnega glasovanja in navajajo, da se zdi, da praksa večkratnega glasovanja ni razširjena. Hkrati opazovalci priporočajo okrepitev postopka izmenjave podatkov, da bi se povečala splošna učinkovitost preprečevanja večkratnega glasovanja.

Preostali izzivi v smislu preprečevanja dvojnega glasovanja so povezani predvsem z razlikami v nacionalnih zakonodajah in postopkih, zlasti glede rokov za vpis v volilne imenike, kar vpliva na obdobje izmenjave podatkov 134 .

Države članice so poročale, da so v okviru svojih prizadevanj za zagotavljanje informacij mobilnim državljanom EU povečale ozaveščenost o prepovedi večkratnega glasovanja in s tem povezanih sankcijah.

Z začetkom uporabe Sklepa Sveta 2018/994 o spremembi volilne zakonodaje in sprejetjem prenovitve Direktive 93/109/ES bi se okrepila orodja, ki so državam članicam na voljo za obravnavanje dvojnega glasovanja.

Nadzor Komisije in razvoj ustrezne sodne prakse EU

Pristojni nacionalni organi in sodišča so v prvi vrsti odgovorni za zagotavljanje skladnosti z nacionalno zakonodajo, pravom EU in ustreznimi mednarodnimi standardi, ki se uporabljajo za izvedbo in organizacijo volitev.

Komisija je kot varuhinja Pogodb sprejela različne ukrepe za zagotovitev izvajanja prava EU in odstranitev morebitnih ovir pri uveljavljanju volilnih pravic državljanov EU. Izvaja redni dialog z državami članicami in zagotavlja podporo državljanom.

Sodišče EU je 13. novembra 2024 v zadevi, ki jo je Komisija sprožila proti Češki in Poljski v zvezi z omejitvami pridruževanja domačim političnim strankam za mobilne državljane EU 135 , razsodilo, da je treba za učinkovito uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice na lokalnih in evropskih volitvah mobilnim državljanom EU zagotoviti enak dostop do sredstev, ki so za uresničevanje te pravice na voljo državljanom te države članice. Glede na to, da članstvo v politični stranki znatno prispeva k uveljavljanju volilnih pravic, ki jih podeljuje pravo EU, je Sodišče EU ugotovilo, da sta Češka in Poljska kršili pravo EU, ker sta mobilnim državljanom EU odrekli pravico do članstva v politični stranki 136 .

Komisija je prejela več dopisov državljanov EU, v katerih je bilo opozorjeno na specifična vprašanja v različnih državah članicah, vključno z roki za vpis kandidatov v volilni imenik, glasovanjem oseb z dvojnim državljanstvom, razpoložljivimi pravnimi sredstvi, volilnimi pravicami posebnih skupin ali glasovanjem iz tretje države.

Države članice in opazovalci volitev so poročali o nekaterih težavah pri udeležbi mobilnih državljanov EU:

·vračanje državljanov (državljanov, ki so se vrnili v matično državo iz drugih držav članic), ki niso vedeli, da morajo poskrbeti za svoj izbris iz volilnega imenika države članice prejšnjega prebivališča, ali po določenem roku niso mogli zaprositi za izbris iz volilnega imenika;

·državljani, ki niso vedeli, da imajo na podlagi državljanstva EU pravico, da glasujejo za kandidate države članice prebivanja namesto matične države članice;

·državljani, ki niso bili seznanjeni s formalnostmi in roki za vložitev vlog za vpis v volilni imenik v državi članici prebivanja in za glasovanje po pošti;

·državljani, ki niso bili seznanjeni s svojim statusom vpisa v volilni imenik (ali so vpisani v volilni imenik v matični državi članici ali v državi članici prebivanja);

·jezikovne ovire in zapleteni ali nejasni postopki za vpis v volilni imenik v državi članici prebivanja.

Kontaktni center Europe Direct je deloval kot telefonska linija za pomoč državljanom za volitve leta 2024 na ravni EU, med septembrom 2023 in junijem 2024 pa je odgovoril na 2 797 vprašanj v zvezi z volitvami. Približno 60 % vprašanj je bilo povezanih z volilnimi pravicami in formalnostmi 137 . Večina ljudi se je na kontaktni center Europe Direct obrnila z vprašanji o praktičnih vidikih, na primer o lokacijah in odpiralnih časih volišč ter o tem, katere dokumente morajo imeti s seboj. Približno 20 % vprašanj je bilo povezanih z domnevnimi manjkajočimi informacijami iz držav članic in domnevnimi ovirami ali incidenti, ki so ljudem preprečili glasovanje na dan volitev 138 . 

5.3.Ključne ugotovitve in nadaljnji ukrepi

Krepitev evropske razsežnosti volitev v Evropski parlament s povečanjem preglednosti, ozaveščanjem javnosti o povezavah med nacionalnimi in evropskimi političnimi strankami ter zagotavljanjem enakih možnosti za kampanjo za vse bo še naprej ključni cilj pred naslednjim volilnim obdobjem.

V zvezi s tem bo Komisija še naprej podpirala Evropski parlament pri doseganju dogovora o njegovem predlogu novega akta o volitvah ter sozakonodajalca pri zaključku pogajanj o reviziji Uredbe (EU) št. 1141/2014 o statutu ter financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij.

Doseganje dogovora o prenovitvi direktive o volilni pravici mobilnih državljanov EU na volitvah v Evropski parlament je bistveno za zagotovitev trdnejšega okvira v podporo uveljavljanju volilnih pravic mobilnih državljanov EU, vključno s preprečevanjem večkratnega glasovanja. Direktiva bo določala skupne predloge, ki jih bodo lahko države članice uporabile v svojih postopkih vpisa volivcev in kandidatov v volilni imenik. Prispevala bo k uskladitvi postopkov vpisa volivcev in kandidatov v volilni imenik v državah članicah ter povečala verjetnost, da bo matična država članica pravilno identificirala mobilne državljane EU, s čimer se bo zagotovilo, da ne bodo dvakrat volili ali kandidirali na istih volitvah. To je skladno s posebnimi ukrepi za zagotovitev enostavnega vpisa v volilni imenik iz priporočila o volitvah iz leta 2023.

Ključnega pomena je tesno sodelovanje med institucijami EU pri obveščanju in vključevanju državljanov, tudi z zagotavljanjem telefonske številke za pomoč pri volitvah, ki državljanom EU prek kontaktnega centra Europe Direct omogoča enostaven stik z institucijami EU glede njihovih volilnih pravic.

Komisija bo še naprej sprejemala ukrepe za zagotovitev izvajanja prava EU in odpravo morebitnih ovir za uveljavljanje volilnih pravic državljanov EU, vključno z mobilnimi državljani.

6.Opazovanje volitev

Opazovanje volitev podpira integriteto volilnih procesov. Komisija je dejavno sodelovala z opazovalci volitev v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi svojega priporočila o volitvah iz leta 2023 ter poziva državam članicam, naj spodbujajo in lajšajo neodvisno opazovanje volitev. O ukrepih za spodbujanje opazovanja volitev se je razpravljalo v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje, opazovalci volitev pa so se udeležili različnih srečanj.

V odgovoru na anketo Komisije je skoraj 70 % držav članic potrdilo, da so sprejele posebne ukrepe, da bi državljanom in mednarodnim organizacijam olajšale opazovanje volitev leta 2024. Številne države članice so opazovanje volitev podprle z nacionalnimi okviri, programi usposabljanja ter partnerstvi z mednarodnimi organizacijami, kot je OVSE/ODIHR, in organizacijami civilne družbe, kot je organizacija Election-Watch.EU.

Približno 40 % od skoraj 60 nacionalnih političnih strank, ki so odgovorile na anketo Komisije, je poročalo o neki obliki sodelovanja z opazovalci volitev. V zvezi s tem je več strank poročalo, da so sodelovale pri opazovalnem delu OVSE/ODIHR.

Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) je napotil posebno misijo za oceno volitev, ki jo je sestavljala ožja skupina sedmih mednarodnih strokovnjakov s sedežem v Bruslju in deset regionalnih analitikov, napotenih v države članice EU. Končno poročilo OVSE/ODIHR kaže, da so bile volitve resnično konkurenčne, strokovno organizirane in vključujoče. Nekatera področja, ki bi jim bilo treba nameniti več pozornosti, so zadevala dostopnost za invalide, nedoslednosti v volilnih predpisih ter potrebo po obravnavanju groženj in ustrahovanja, tudi novinarjev.

Organizacija civilne družbe Election-Watch.EU je svojo drugo misijo za oceno volitev v Evropski parlament izvedla v vseh 27 državah članicah EU, v njej pa je sodelovalo 77 volilnih strokovnjakov in opazovalcev ter deset podobno mislečih organizacij državljanov, ki so opazovale volitve.

Dodatno bi bilo treba podpreti olajšanje dostopa za opazovanje volitev, tudi kadar tako opazovanje izvajajo državljani. Komisija bo okrepila svoja prizadevanja za podporo izmenjavi dobrih praks pri opazovanju volitev, tudi v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje.

7.Sklepne ugotovitve

„Prihodnost Evrope v razdrobljenem svetu bo odvisna od zagotavljanja močne demokracije in zaščite vrednot, ki nam dajejo svoboščine in pravice, ki jih tako cenimo 139 .“

Svobodne, poštene in odporne volitve so bistvo demokracije EU in zaupanja v institucije EU. Volitve v Evropski parlament leta 2024 so prinesle stabilno volilno udeležbo in širok nabor komunikacijskih dejavnosti v podporo temu. EU se je odzvala na izziv zagotavljanja odpornosti in integritete volitev leta 2024. Zaradi temeljite pripravljenosti in okrepljenega sodelovanja na vseh ravneh so volitve potekale brez večjih motenj. Na volitvah leta 2024 je bila dosežena doslej najvišja raven sodelovanja med institucijami, državami članicami in različnimi drugimi deležniki.

Hkrati podatki v tem poročilu kažejo, da so potrebne nadaljnje izboljšave vključevalnosti volilne udeležbe in udejstvovanja državljanov. Podpora visoki volilni udeležbi in vključujoči udeležbi v evropski demokraciji, tudi mladih, zato ostaja bistvena. Prav tako je treba še naprej podpirati prizadevanja za okrepitev evropske razsežnosti volitev in dobrih praks pri opazovanju volitev. Nadaljevati bi bilo treba prizadevanja za zaščito pravic državljanov EU in vrednot EU. Pri doseganju teh ciljev imajo pomembno vlogo najrazličnejši akterji v okviru vsedružbenega pristopa. Ključno vlogo imajo tudi države članice, saj so za izvedbo in organizacijo volitev odgovorne predvsem same.

Vse od volitev v Evropski parlament razvoj dogodkov v zvezi z nacionalnimi volitvami v državah članicah EU, državah kandidatkah in evropskem sosedstvu kaže, kako pomembno je okrepiti situacijsko zavedanje ter druga prizadevanja za spremljanje, odkrivanje, analiziranje in obravnavanje izzivov in groženj za volilne procese.

Okolje, v katerem se pojavljajo izzivi in grožnje za volitve, se hitro razvija, prav tako pa tudi uporabljene taktike in tehnike. Dezinformacijske kampanje in druge manipulacije z informacijami, ki jih izvajajo različni sovražni akterji zunaj in znotraj EU, so pogosti pojavi, katerih namen je zmanjšati motivacijo državljanov za glasovanje, to pa vpliva na zaupanje v demokratične institucije. Manipulativne tehnike temeljijo na nenehno razvijajoči se tehnologiji, vključno z uporabo umetne inteligence. Nepregledni sistemi financiranja v novih digitalnih ekosistemih predstavljajo izziv za nadzorne mehanizme. Tradicionalni okviri, razviti za zagotavljanje enakih možnosti za politične stranke in kandidate na volitvah (npr. v zvezi z medijsko pokritostjo), morda ne bodo zadostovali za obravnavanje realnosti novih digitalnih ekosistemov.

Odpornost volitev na nacionalni ravni in ravni EU se vzajemno krepi. Še naprej je treba podpirati integriteto volilnega okolja, med drugim z odpravo vrzeli v regulativnem okolju ter zagotavljanjem močnega in usklajenega nadzora s strani pristojnih organov. V podporo takemu skladnemu nadzoru bi bilo pomembno zagotoviti tesnejše sodelovanje med nacionalnimi organi, pomembnimi za volilne procese, tudi prek nacionalnih volilnih mrež.

Ključnega pomena so tudi izboljšanje pripravljenosti, zmanjševanje tveganja in podpora med državami članicami. Ker je delo evropske mreže za volilno sodelovanje pokazalo svojo dodano vrednost s povezovanjem kontaktnih točk nacionalnih mrež, bi bilo treba spodbujati njeno delo, tako da bi ta mreža imela vlogo osrednje točke za sodelovanje na področju volitev v EU.

Da bi zaščitili svobodne in poštene volitve, bi bilo treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju, da volitve potekajo v okolju, v katerem lahko neodvisni in pluralistični mediji ter organizacije civilne družbe opravljajo svojo demokratično vlogo. Še naprej bi bilo treba podpirati neodvisno opazovanje volitev.

Komisija bo na podlagi akcijskega načrta za evropsko demokracijo in svežnja za obrambo demokracije ter spoznanj, pridobljenih z evropskimi volitvami leta 2024, ki so opisana v tem poročilu, predstavila strateški okvir za nadaljnjo zaščito in krepitev demokracije v EU v okviru prihodnjega evropskega ščita za demokracijo.

(1)

Po poročanju organizacije civilne družbe in mreže za opazovanje volitev Election-Watch.EU.

(2)

Eurostat, Persons eligible to vote in the 2024 European Parliament elections by category of voters (Osebe, ki lahko volijo na volitvah v Evropski parlament leta 2024, po kategorijah volivcev), nazadnje posodobljeno 2. avgusta 2024. Povezani metapodatki: https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/demo_popep_esms.htm .

(3)

  EP Spring 2024 Survey:  Use your vote - Countdown to the European elections (Raziskava Evropskega parlamenta, pomlad 2024: uporabi svoj glas – odštevanje do evropskih volitev): več kot 26 000 anketirancev v vseh državah članicah EU. Ugotovitve te raziskave kažejo, da se državljani EU dobro zavedajo pomena volitev v sedanjih geopolitičnih razmerah, saj se jih več kot osem od desetih (81 %) strinja, da je zaradi tega glasovanje še pomembnejše.

(4)

EU Post-electoral survey 2024 (Povolilna raziskava EU 2024). Ugotovitve te raziskave kažejo, da je zaupanje v evropsko parlamentarno demokracijo na začetku desetega parlamentarnega obdobja Evropskega parlamenta še posebno veliko: 42 % državljanov ima pozitivno mnenje o Evropskem parlamentu, kar je najvišji zabeleženi rezultat, odkar je bilo vprašanje prvič zastavljeno.

(5)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo (COM(2020) 790 final z dne 3. decembra 2020).

(6)

Raziskava Eurobarometer o državljanstvu in demokraciji iz leta 2023. Za več podrobnosti glej delovni dokument služb Komisije.

(7)

  Act concerning the election of the representatives of the Assembly by direct universal suffrage (Akt o volitvah predstavnikov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami) (UL L 218, 8.10.1976).

(8)

Evropska komisija, Evropska demokracija: Komisija predlagala novo zakonodajo o političnem oglaševanju, volilni pravici in financiranju strank , 25. november 2021.

(9)

Evropska komisija, Obramba demokracije – Komisija predlaga razkrivanje prikritega tujega vplivanja , 12. december 2023.

(10)

  Priporočilo Komisije (EU) 2023/2829 z dne 12. decembra 2023 o vključujočih in odpornih volilnih procesih v Uniji ter krepitvi evropskega značaja in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament, predstavljeno kot del svežnja za obrambo demokracije (UL L, 2023/2829, 20.12.2023).

(11)

  Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022).

(12)

Evropska komisija, Smernice za ponudnike zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov o zmanjševanju sistemskih tveganj za volilne procese , 26. april 2024.

(13)

  Uredba (EU) 2024/900 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju (UL L, 2024/900, 20.3.2024).

(14)

  Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci) (UL L, 2024/1689, 12.7.2024). 

(15)

Svet Evropske unije, Tuje vmešavanje: predsedstvo okrepilo izmenjavo informacij pred evropskimi volitvami junija 2024 , 24. april 2024.

(16)

Evropska komisija, European cooperation network on elections website (spletišče evropske mreže za volilno sodelovanje).

(17)

Register strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih subjektov, Expert group on electoral matters - Right to vote and to stand as a candidate in elections for the EP and in municipal elections (E00617) (Strokovna skupina za volilne zadeve – Pravica voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament in na lokalnih volitvah (E00617).

(18)

Svet Evropske unije, Demokratična odpornost: sklepi Sveta o zaščiti volilnih procesov pred tujim vmešavanjem , 21. maj 2024.

(19)

Svet je Komisijo tudi pozval, naj „Svetu predstavi[...] celovite povratne informacije o učinkovitosti ustreznih mehanizmov, mrež, orodij in ukrepov ter poroča[...] o vseh vprašanjih in vrzelih, ugotovljenih pri razpoložljivih orodjih, da bi jih bilo mogoče odpraviti“.

(20)

Svet Evropske unije, Sklepi Sveta o krepitvi in zaščiti svobodne, odprte in informirane demokratične razprave , 14. junij 2024.

(21)

Evropska opazovalnica digitalnih medijev, EDMO Task Force on EU elections 2024 (Projektna skupina evropske opazovalnice digitalnih medijev za evropske volitve 2024), 26. julij 2024.

(22)

ESZD, 3rd EEAS Report on Foreign Information Manipulation and Interference Threats, Exposing the architecture of FIMI operations (3. poročilo ESZD o grožnjah tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, ki razkriva strukturo operacij tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja), marec 2025.

(23)

  Začetno oceno znanih operacij vmešavanja med volitvami v Evropski parlament junija 2024 je že oktobra 2024 predstavila podpredsednica za vrednote in preglednost Věra Jourová.

(24)

Komisija je odgovore na posebne ankete prejela od 25 držav članic, šestih evropskih političnih strank in skoraj 60 nacionalnih političnih strank.

(25)

  Poziv k predložitvi dokazov je bil na spletu objavljen od 6. novembra do 4. decembra 2024.

(26)

Leta 2019 je volilna udeležba znašala 50,66 % volilnih upravičencev.

(27)

V Belgiji je glasovanje obvezno. Glasovanje je obvezno tudi v Bolgariji, Grčiji in Luksemburgu. Več informacij o možnih razlogih za višjo ali nižjo volilno udeležbo je na voljo v delovnem dokumentu služb Komisije.

(28)

Na volitvah v Evropski parlament leta 2024 se je volilna udeležba v primerjavi s prejšnjimi volitvami leta 2019 povečala v Belgiji, Bolgariji, na Češkem, v Nemčiji, na Irskem, v Franciji, na Cipru, v Latviji, na Madžarskem, Malti, Nizozemskem, Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji in na Slovaškem. V Estoniji je volilna udeležba ostala stabilna.

(29)

Na volitvah v Evropski parlament leta 2024 se je volilna udeležba v primerjavi s prejšnjimi volitvami leta 2019 zmanjšala na Danskem, v Grčiji, Španiji, na Hrvaškem, v Italiji, Litvi, Luksemburgu, Avstriji, na Poljskem, Finskem in Švedskem.

(30)

  EP Spring 2024 Survey:  Use your vote - Countdown to the European elections: (Raziskava Evropskega parlamenta, pomlad 2024: uporabi svoj glas – odštevanje do evropskih volitev:) več kot 26 000 anketirancev v vseh državah članicah EU.

(31)

EU Post-electoral survey 2024 (Povolilna raziskava EU 2024).

(32)

EU Post-electoral survey 2024 (Povolilna raziskava EU 2024); za več podrobnosti glej tudi delovni dokument služb Komisije.

(33)

Evropski parlament, Evropske volitve, 6.–9. junij 2024 , dostop 12. marca 2025.

(34)

Glej tudi delovni dokument služb Komisije.

(35)

Evropski parlament, Uporabi svoj glas, sicer bodo o tvoji prihodnosti odločili drugi , dostop 18. februarja 2025.

(36)

Evropska komisija, Guide to EU citizenship (Vodnik po državljanstvu EU), 6. december 2023. Osem držav članic je izrecno poročalo, da so vodnik uporabljale v svojih nacionalnih komunikacijskih prizadevanjih.

(37)

Za več podrobnosti glej delovni dokument služb Komisije.

(38)

Na volitvah v Evropski parlament leta 2019 to še ni veljalo za Belgijo in Nemčijo.

(39)

Tudi Ciper je januarja 2025 odobril zakon o podelitvi volilnih pravic 17-letnikom, uporabljal pa se bo od naslednjih nacionalnih parlamentarnih volitev maja 2026.

(40)

Večina držav članic zahteva, da so kandidati stari 18 let. V nekaterih drugih državah je starostna meja 21 let (Bolgarija, Češka, Estonija, Irska, Ciper, Latvija, Litva, Poljska in Slovaška), 23 let (Romunija) ali 25 let (Grčija in Italija). Glej tudi informativno poročilo Parlamenta o evropskih volitvah leta 2024, vključno s pregledom pravnega okvira za volitve, februar 2024.

(41)

Belgija, Bolgarija, Nemčija, Irska, Grčija, Francija, Hrvaška, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Finska.

(42)

Na primer z ustvarjanjem glasbenih in video vsebin, ki so privlačne za mlado občinstvo, organizacijo posebnih dogodkov in ciljno usmerjenih kampanj ter sodelovanjem z vplivneži.

(43)

Eurobarometer, Youth and democracy (Mladi in demokracija), maj 2024.

(44)

Eurobarometer, Youth survey 2024 (Raziskava o mladih za leto 2024), februar 2025.

(45)

Eurobarometer, EU post-electoral survey 2024 (Povolilna raziskava EU za leto 2024), oktober 2024.

(46)

Po volitvah leta 2019 je bilo med poslanci Evropskega parlamenta 39,4 % žensk. Ta številka ustreza uravnoteženi zastopanosti spolov med poslanci Evropskega parlamenta po prerazporeditvi sedežev po brexitu (2020).

(47)

Delež izvoljenih poslank Evropskega parlamenta se giblje od 62 % na Švedskem do 0 % na Cipru, pri tem pa je povprečje EU 39 %.

(48)

Belgija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Poljska in Slovenija.

(49)

Global Disinformation Index, Gendered Disinformation in the European Parliamentary Elections (Dezinformacije na podlagi spola v okviru volitev v Evropski parlament), 10. junij 2024.

(50)

Svet Evropske unije, Invalidnost v EU: dejstva in številke , nazadnje posodobljeno 18. februarja 2025.

(51)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021) 101 final z dne 3. marca 2021).

(52)

V delovnem dokumentu služb Komisije so poudarjene najrazličnejše nacionalne dobre prakse.

(53)

Seje 16. januarja, 29. marca in 27. septembra 2023.

(54)

Evropska komisija, High-level event on Elections (Dogodek na visoki ravni o volitvah), 23. oktober 2023.

(55)

Evropska komisija, Priročnik o dobrih volilnih praksah v državah članicah v zvezi z udeležbo invalidnih državljanov v volilnem procesu , 6. december 2023.

(56)

Glej delovni dokument služb Komisije.

(57)

V priporočilu o volitvah so bile države članice pozvane, naj podprejo volilno udeležbo invalidov v vlogi volivcev in kandidatov ter preprečujejo nastajanje ovir, s katerimi se invalidi srečujejo pri udeležbi na volitvah, vključno s splošnim odvzemom volilnih pravic osebam z motnjami v duševnem razvoju in psihosocialnimi motnjami brez individualne ocene in možnosti sodnega nadzora, in te ovire odpravljajo.

(58)

Čeprav uradni podatki niso na voljo, se ocenjuje, da so v novem parlamentu trije invalidni poslanci Evropskega parlamenta v primerjavi s sedmimi v prejšnjem Parlamentu, kot je navedla podpredsednica Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve Katrin Langensiepen.

(59)

Ta pravica, določena v členu 22(2) PDEU in členu 39(1) Listine EU o temeljnih pravicah, se izvaja z Direktivo Sveta 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani (UL L 329, 30.12.1993, str. 34). Mobilni državljani EU lahko glasujejo na seznamih svojih matičnih držav v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo (npr. glasovanje po pošti, glasovanje na konzularnih predstavništvih itd.).

(60)

1. januarja 2024 je bilo mobilnih državljanov EU 13 974 500. EU population diversity by citizenship and country of birth - Statistics Explained (Raznolikost prebivalstva EU po državljanstvu in državi rojstva – pojasnjena statistika).

(61)

20 držav članic (Bolgarija, Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Hrvaška, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Romunija, Slovenija, Finska, Švedska) je izvedlo ciljno usmerjene informacijske kampanje za povečanje ozaveščenosti mobilnih državljanov EU o volilnih pravicah in obveznostih.

(62)

Opazna sprememba v primerjavi z letom 2019 je zmanjšanje števila držav članic, v katerih so kandidirali mobilni državljani EU, in sicer z 21 držav članic leta 2019 na 15 držav članic leta 2024.

(63)

To se zdi skladno v primerjavi z letom 2019, ko so bili v Franciji izvoljeni trije poslanci Evropskega parlamenta, v Združenem kraljestvu pa dva.

(64)

Glej delovni dokument služb Komisije.

(65)

V akcijskem načrtu za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 je poudarjeno, da namerava Komisija sodelovati z evropskimi političnimi strankami, evropsko mrežo za volilno sodelovanje in civilno družbo, da bi izboljšali udeležbo skupin, dovzetnih za marginalizacijo, kot so ljudje z rasnim ali etničnim poreklom. V priporočilu o volitvah iz leta 2023 je nadalje navedeno, da „[je treba] [p]odpreti [...] udeležbo vseh skupin državljanov na volitvah v vlogi volivcev in kandidatov, pri tem pa je treba upoštevati njihove posebne potrebe in izzive, s katerimi se soočajo“. Glej tudi delovni dokument služb Komisije.

(66)

Glej delovni dokument služb Komisije.

(67)

Kot je prikazano v pomladanski raziskavi Eurobarometer Evropskega parlamenta iz leta 2024.

(68)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Unija spretnosti (COM(2025) 90 final z dne 5. marca 2025).

(69)

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropski strategiji za unijo pripravljenosti (JOIN(2025) 130 final z dne 26. marca 2025).

(70)

Pobuda o umetni inteligenci v izobraževanju in usposabljanju bo določila tudi okvir za pismenost na področju umetne inteligence in podprla vključevanje umetne inteligence v zagotavljanje izobraževanja in usposabljanja. Učitelji bodo imeli dostop do virov in priložnosti za poklicni razvoj na evropski platformi za šolsko izobraževanje.

(71)

Ursula Von Der Leyen, Politične usmeritve naslednje Evropske komisije 2024–2029 , 18. julij 2024.

(72)

  Youth Policy Dialogue (Dialog z mladimi o politikah) s komisarjem Michaelom McGrathom o demokratičnem opolnomočenju, 10. marec 2025.

(73)

Evropska komisija, Načrt EU za pravice žensk , 7. marec 2025.

(74)

Med institucijami EU in državami članicami je vzpostavljen sistem hitrega obveščanja za lažjo izmenjavo spoznanj v zvezi z dezinformacijskimi kampanjami in usklajevanje odzivov. Sestavljata ga namenska digitalna platforma in mreža 28 nacionalnih kontaktnih točk.

(75)

Ustanovljen je bil nov neodvisen Evropski odbor za medijske storitve, ki ga sestavljajo predstavniki nacionalnih medijskih organov ali teles in mu pomaga sekretariat Komisije, delovati pa je začel februarja 2025. Odbor nadomešča skupino evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA), ki je bila ustanovljena na podlagi Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

(76)

Delovni dokument služb Komisije zajema podroben pregled srečanj, ki so bila organizirana.

(77)

Svet Evropske unije, Tuje vmešavanje: predsedstvo okrepilo izmenjavo informacij pred evropskimi volitvami junija 2024 , 24. april 2024.

(78)

Po volitvah je podpredsednica predstavila začetno oceno znanih operacij vmešavanja med volitvami v Evropski parlament junija 2024, ki je bila predstavljena evropski mreži za volilno sodelovanje.

(79)

Evropska komisija, European cooperation network on elections (Evropska mreža za volilno sodelovanje), dostop 18. februarja 2025.

(80)

Za več podrobnosti glej delovni dokument služb Komisije.

(81)

Evropski odbor koordinatorjev digitalnih storitev je pripravil poročilo o volitvah leta 2024, v katerem so navedeni ukrepi, sprejeti v okviru akta o digitalnih storitvah in kodeksa ravnanja ter s strani evropske opazovalnice digitalnih medijev. Evropski odbor za digitalne storitve objavil povolilno poročilo o volitvah v EU , 29. julij 2024.

(82)

Evropska komisija, Smernice za ponudnike zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov o zmanjševanju sistemskih tveganj za volilne procese , 26. april 2024.

(83)

Evropska komisija, obvestilo Vere Jourove, Known information interference operations during the June 2024 elections for the European Parliament (Znane operacije vmešavanja v informacije med volitvami v Evropski parlament junija 2024), oktober 2024.

(84)

  Supervision of the designated very large online platforms and search engines under DSA | Shaping Europe’s digital future (Nadzor nad določenimi zelo velikimi spletnimi platformami in iskalniki na podlagi akta o digitalnih storitvah | Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope).

(85)

 Ad hoc delovna skupina je od takrat vključena v eno od stalnih delovnih skupin Evropskega odbora za digitalne storitve, in sicer delovno skupino 4 – Integriteta informacijskega prostora. Glej Working Group 4 of the European Board for Digital Services – Integrity of the information space | Shaping Europe’s digital future (Nadzor nad določenimi zelo velikimi spletnimi platformami in iskalniki na podlagi akta o digitalnih storitvah | Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope).

(86)

Center za preglednost, Code of Practice Signatories implement the Code’s commitment for a Rapid Response System ahead of EP elections (Podpisniki kodeksa ravnanja izvajajo zavezo kodeksa glede sistema hitrega odzivanja pred volitvami v Evropski parlament).

(87)

Evropska opazovalnica digitalnih medijev, EDMO Taskforce on 2024 European Elections (Projektna skupina evropske opazovalnice digitalnih medijev za evropske volitve leta 2024).

(88)

  Uredba (EU) 2024/900 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju (UL L, 2024/900, 20.3.2024). 

(89)

Svet EU, Strateški kompas za okrepljeno varnost in obrambo EU v naslednjem desetletju , 21. marec 2022.

(90)

ESZD, Tackling Disinformation, Foreign Information Manipulation & Interference (Boj proti dezinformacijam, tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju), 14. november 2024.

(91)

Kot je potrdila aktivacija enotne ureditve EU za politično odzivanje na krize za obravnavanje tujega vmešavanja. Svet Evropske unije, Tuje vmešavanje: predsedstvo okrepilo izmenjavo informacij pred evropskimi volitvami junija 2024 , 24. april 2024; glej tudi Evropska komisija, obvestilo Vere Jourove, Known information interference operations during the June 2024 elections for the European Parliament (Znane operacije vmešavanja v informacije med volitvami v Evropski parlament junija 2024), oktober 2024.

(92)

Evropska opazovalnica digitalnih medijev, EU election Disinfo Bulletin (Bilten o dezinformacijah v okviru volitev EU).

(93)

Evropska komisija, Podatkovna zbirka o preglednosti akta o digitalnih storitvah .

(94)

Evropska opazovalnica digitalnih medijev, EDMO Task Force on EU elections 2024 (Projektna skupina evropske opazovalnice digitalnih medijev za evropske volitve 2024), 26. julij 2024.

(95)

  EUvsDisinfo .

(96)

  https://euvsdisinfo.eu/european-elections/ .

(97)

Gradivo v zvezi z izdelkom je bilo zelo dobro sprejeto, kar je v skladu s trendom povečane rasti uporabnikov gradiva EUvsDisinfo (prim. vsaj 38 milijonov uporabnikov leta 2024 v primerjavi s približno 25 milijoni leta 2023).

(98)

Za več podrobnosti glej delovni dokument služb Komisije.

(99)

ESZD, 3rd EEAS Report on Foreign Information Manipulation and Interference Threats, Exposing the architecture of FIMI operations (3. poročilo ESZD o grožnjah tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, ki razkriva strukturo operacij tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja), marec 2025.

(100)

Belgija, Češka, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Latvija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Finska in Švedska.

(101)

Belgija, Češka, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Latvija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Švedska.

(102)

Belgija, Češka, Estonija, Irska, Grčija, Francija, Latvija, Malta, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Švedska.

(103)

  https://audiovisual.ec.europa.eu/en/video/I-256994 .

(104)

  https://learning-corner.learning.europa.eu/learning-materials/spot-and-fight-disinformation_sl .

(105)

  https://commission.europa.eu/topics/strategic-communication-and-tackling-disinformation_sl .

(106)

Eurostat, Eurostat launches data and fact-checking service for the European elections (Eurostat vzpostavil službo za preverjanje podatkov in dejstev v zvezi z evropskimi volitvami), 10. maj 2024.

(107)

Evropska komisija, European elections: EU institutions prepared to counter disinformation (Evropske volitve: institucije EU pripravljene na boj proti dezinformacijam), 5. junij 2024.

(108)

Evropska opazovalnica za digitalne medije, Final Report – Outputs and outcomes of a community-wide effort (Končno poročilo – izhodišča in rezultati prizadevanj na ravni celotne skupnosti), 24. julij 2024.

(109)

Glej delovni dokument služb Komisije.

(110)

Evropska komisija, Known information interference operations during the June 2024 elections for the European Parliament (Znane operacije vmešavanja v informacije med volitvami v Evropski parlament junija 2024), oktober 2024.

(111)

V okviru domačega političnega komuniciranja je bilo v preiskavah DFRLab, Alliance4 Europe in AI Forensics zbranih 131 primerov neoznačenih vsebin generativne umetne inteligence, ki so jih evropske in nacionalne politične stranke delile na platformah, kot so Instagram, X, Facebook, Vkontakte in Telegram.

(112)

  Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci) (UL L, 2024/1689, 12.7.2024).

(113)

  Sporočilo Komisije – Smernice Komisije za ponudnike zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov o zmanjševanju sistemskih tveganj za volilne procese v skladu s členom 35(3) Uredbe (EU) 2022/2065 (UL C, C/2024/3014, 26.4.2024).

(114)

Evropska komisija, Commission sends requests for information on generative AI risks to six Very Large Online Platforms and two Very Large Online Search Engines under the Digital Services Act (Komisija poslala zahtevke za informacije o tveganjih generativne umetne inteligence šestim zelo velikim spletnim platformam in dvema zelo velikima spletnima iskalnikoma v skladu z aktom o digitalnih storitvah), 14. marec 2024.

(115)

  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016).

(116)

  Smernice Komisije o uporabi prava Unije o varstvu podatkov v volilnem kontekstu – Prispevek Evropske komisije k srečanju voditeljev v Salzburgu 19. in 20. septembra 2018 (COM(2018) 638 final z dne 12. septembra 2018).

(117)

Evropska komisija, Compendium of e-voting and other ICT practices (Zbirka praks e-glasovanja ter drugih praks na področju informacijske in komunikacijske tehnologije), 6. december 2023.

(118)

Belgija, Danska, Estonija, Grčija, Španija, Hrvaška, Italija, Avstrija, Romunija, Slovenija, Finska in Švedska.

(119)

Belgija, Bolgarija, Danska, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Hrvaška, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Slovenija.

(120)

Evropska komisija, Known information interference operations during the June 2024 elections for the European Parliament (Znane operacije vmešavanja v informacije med volitvami v Evropski parlament junija 2024), oktober 2024.

(121)

International IDEA, KODEKS RAVNANJA ZA VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT LETA 2024 , 4. april 2024.

(122)

Glej delovni dokument služb Komisije.

(123)

Evropska komisija, Poročilo o stanju pravne države za leto 2024 , 24. julij 2024.

(124)

Po sodbi Splošnega sodišča z dne 25. novembra 2020 v zadevi T-107/19, ACRE/Parlament.

(125)

OVSE/ODIHR, Special Election Assessment Mission, European Parliament Elections 6-9 June 2024 (Posebna misija za oceno volitev, volitve v Evropski parlament od 6. do 9. junija 2024), 27. november 2024, Election-Watch.EU, Election Assessment Mission, Final Report, European Parliament Elections 6-9 June 2024 (Misija za oceno volitev, končno poročilo, volitve v Evropski parlament od 6. do 9. junija 2024), september 2024.

(126)

Akt o umetni inteligenci je začel veljati 1. avgusta 2024 in se bo začel v celoti uporabljati dve leti pozneje, tj. 2. avgusta 2026, z nekaterimi izjemami: prepovedi in obveznosti glede pismenosti na področju umetne inteligence so se začele uporabljati 2. februarja 2025, pravila o upravljanju in obveznosti za modele umetne inteligence za splošne namene se bodo začeli uporabljati 2. avgusta 2025, za pravila za visokotvegane sisteme umetne inteligence, vgrajene v regulirane proizvode, pa velja podaljšano prehodno obdobje do 2. avgusta 2027.

(127)

Evropska komisija, Strengthening Europe’s civil and military preparedness and readiness: Report by Special Adviser Niinistö (Krepitev evropske civilne in vojaške pripravljenosti: poročilo posebnega svetovalca Saulija Niinistöja), 30. oktober 2024.

(128)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2022 o predlogu uredbe Sveta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, razveljavitvi Sklepa Sveta (76/787/ESPJ, EGS, Euratom) in Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, priloženega navedenemu sklepu, ( 2020/2220(INL)  –  2022/0902(APP) ).

(129)

Predlog vključuje tudi določbe o skupnih pravilih za kampanje, upravnih rokih, enotnem volilnem dnevu 9. maja, skupnih obdobjih glasovanja in kandidiranja, obveznem dostopu do glasovanja po pošti in podpori drugim metodam ter določbe za okrepitev udeležbe invalidnih državljanov in spodbujanje enakosti spolov pri kandidatih, ki kandidirajo na volitvah.

(130)

  Predlog direktive Sveta o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani (prenovitev) (COM(2021) 732 final), Predlog direktive Sveta o določitvi podrobne ureditve za uresničevanje volilne pravice in pravice do kandidiranja na lokalnih volitvah državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, v kateri nimajo državljanstva (prenovitev) (COM(2021) 733 final).

(131)

Razprave o direktivi o lokalnih volitvah še potekajo.

(132)

Besedilo je predmet posebnega zakonodajnega postopka s soglasjem v Svetu in posvetovanjem z Evropskim parlamentom.

(133)

Register strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih subjektov, Expert group on electoral matters - Right to vote and to stand as a candidate in elections for the EP and in municipal elections (E00617) (Strokovna skupina za volilne zadeve – Pravica voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament in na lokalnih volitvah (E00617).

(134)

Ker države članice običajno ne vedo, kateri od njihovih državljanov ima tudi državljanstvo druge države članice, se osebe z dvojnim državljanstvom lahko vpišejo v volilni imenik v dveh državah članicah. Z aktom o volitvah iz leta 1976 je prepovedano glasovati več kot enkrat. Večina držav članic ima vzpostavljene sankcije proti dvojnemu glasovanju. Večina držav članic, ki so odgovorile na anketo Komisije, je poročala tudi, da so v svojih kampanjah ozaveščanja zagotovile informacije o prepovedi večkratnega glasovanja in veljavnih sankcijah.

(135)

Evropska komisija – sporočilo za javnost, EU citizens' electoral rights: Commission decides to refer CZECHIA and POLAND to the Court of Justice  (Volilne pravice državljanov EU: Komisija začenja postopek pred Sodiščem proti ČEŠKI in POLJSKI), 9. junij 2021.

(136)

Zadevi C-808/21 in C-814/21.

(137)

Za več podrobnosti glej priloženi delovni dokument služb Komisije.

(138)

Za več podrobnosti glej priloženi delovni dokument služb Komisije.

(139)

Ursula Von Der Leyen, Politične usmeritve naslednje Evropske komisije 2024–2029 , 18. julij 2024.