—

odpornost in proaktivnost: poročilo glede odpornosti zagovarja preobrazbeni pristop predvidevanja, da bi se pripravili tako na znane kot tudi neznane izzive, ki se lahko pojavijo v prihodnosti;

—

strateška avtonomija in konkurenčnost: poudarjen je pomen uravnoteženosti med gospodarsko konkurenčnostjo in strateško avtonomijo, da lahko EU deluje neodvisno, hkrati pa ostane konkurenčna na svetovnem prizorišču;

—

tehnološki in okoljski prehod: poročilo obravnava vse hitrejše tehnološke spremembe in nujno potrebo po okoljski trajnostnosti ter poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri etičnem upravljanju tehnologij z velikim učinkom;

—

socialna kohezija in blaginja: poudarjena je potreba po podpori socialne kohezije in blaginje ter obravnavi demografskih trendov in regionalnih razlik, ki vplivajo na kakovost življenja državljanov;

—

demokracija in temeljne vrednote: v poročilu je poudarjen pomen zaščite demokracije in temeljnih vrednot pred notranjimi in zunanjimi pritiski, vključno z bojem proti dezinformacijam in polarizaciji.

—

strateški poudarek: poročilo v veliki meri ni prelomno. Dobrodošla bi bila bolj kritična analiza sedanjega stanja, da bi oblikovalci politik dobili večjo strateško prednost;

—

temeljitost scenarijev: v prihodnjih poročilih je treba izrecno predstaviti alternativne scenarije – optimistične, pesimistične in zelo disruptivne – in ne zgolj obravnavati aktualnih političnih prednostnih nalog. Prav tako morajo temeljiti na jasni in pregledni metodologiji. Poleg tega bi morali predstavljeni scenariji upoštevati različne možne družbene učinke;

—

stresno testiranje: predlagane ukrepe, kot je tehnološka suverenost, je treba stresno testirati glede na motnje z majhno verjetnostjo in velikim učinkom, kot sta obup zaradi podnebnih sprememb in pojav tehnoloških gigantov.

—

kako so bile opredeljene in preverjene temeljne predpostavke politike;

—

katera posebna orodja so se uporabila za analizo interakcij med trendi in porajajočimi se tveganji in priložnostmi;

—

kako so bili oblikovani glavni scenariji;

—

kako so bile možnosti politike stresno testirane glede na te scenarije.

—

predstavi alternativne scenarije s podrobnim opisom majhnega sklopa različnih scenarijev (npr. en optimističen, en pesimističen in en zelo disruptiven), pripravljenih na podlagi kombiniranja različnih motenj in

—

dokumentira stresno testiranje s podrobnim opisom, kako so predlagana področja ukrepanja, kot sta krepitev tehnološke suverenosti ali podpiranje vključujoče blaginje, prestala stres teh najbolj pesimističnih scenarijev ali scenarijev z velikim učinkom.

—

Družinska ter mala in srednja podjetja: glede na to, da so družinska podjetja ključna za regionalno stabilnost, je treba v predvidevanju analizirati, kako digitalne motnje in načrtovanje nasledstva vplivajo na njihovo dolgoročno sposobnost preživetja.

—

Poenostavitev: EESO svari pred oblikovanjem prestrogih skupnih preverljivih kazalnikov za odpornost na ravni EU, saj bi s tem lahko ustvarili dodatno breme poročanja, kar bi bilo v nasprotju s ciljem poenostavitve upravljanja EU.