Poročevalka:

Milena ANGELOVA

Svetovalec	Tellervo KYLÄ-HARAKKA-RUONALA (za poročevalko)
Zakonodajni postopek	EU Law Tracker
Zaprosilo	Evropski parlament, 12. 11. 2025
	Svet Evropske unije, 22. 9. 2025
Pravna podlaga	členi 43(2), 168(5), 172, 173(3), 175, 182(4), 188, 192(1) in 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Dokumenti Evropske komisije	COM(2025) 555 final – 2025/0555 (COD) Evropski sklad za konkurenčnost
Ustrezni cilji trajnostnega razvoja	cilj 8 – dostojno delo in gospodarska rast cilj 9 – industrija, inovacije in infrastruktura cilj 12 – odgovorna poraba in proizvodnja cilj 13 – podnebni ukrepi
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	14. 11. 2025
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	3. 12. 2025
Plenarno zasedanje št.	601
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	197/0/2

1.   PRIPOROČILA

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO)

1.1

pozdravlja predlagano uvedbo Evropskega sklada za konkurenčnost (v nadaljnjem besedilu: ESK) kot dela novega večletnega finančnega okvira in poudarja njegov pomen, saj bo omogočil uresničevanje mnogih ciljev EU, ki jih krepijo sinergije z drugimi skladi; predlaga, naj se ESK preimenuje v Sklad za konkurenčnost in varnost (v najširšem pomenu besede), saj je velik delež sredstev namenjen varnosti, poleg tega pa so konkurenčnost in različne razsežnosti varnosti na veliko načinov povezane;

1.2

ceni v rezultate usmerjen, celostni pristop, temelječ na združitvi več sedanjih programov v štiri sklope politike, ki zajemajo glavne skupne izzive, vendar poziva k resničnemu priznanju povezav in ravnovesja med temi sklopi, da se bo mogoče odzivati na večplastne krize, dolgoročne spremembe in hitro nastajajoče izzive;

1.3

poziva k opredelitvi preglednih splošnih meril za dodelitev, ki bi veljala za vse sklope. Izhajati bi morala iz cilja glede konkurenčnosti in kot glavne značilnosti poudarjati odličnost, usmerjenost v prihodnost in gospodarski potencial, dopolnjevati pa bi jih morala posebna merila za posamezne sklope glede na pričakovane rezultate na posameznih tematskih področjih. Hkrati je treba spoštovati model socialnega tržnega gospodarstva EU in trajnostnost na splošno, kamor sodi tudi popolna skladnost s sedanjo socialno in okoljsko zakonodajo;

1.4

meni, da bi bilo koristno poskrbeti za posebno in usmerjeno financiranje dejavnosti in akterjev, ki imajo ključno vlogo pri povečevanju konkurenčnosti in odpornosti, vendar zaradi preglednosti in zdrave konkurence poziva k jasnim merilom za njihov izbor ter opozarja, da se je treba izogibati izkrivljanju trga z izbiranjem najboljših ponudnikov tehnologij, podjetij in vrednostnih verig ali poglabljanju razlik med državami članicami; poziva, naj se ustrezno podprejo tudi projekti lokalnega in regionalnega pomena, zlasti za odziv na varnostne grožnje, s katerimi se soočajo države ob meji EU (države, ki imajo kopensko in morsko mejo z Rusijo in Belorusijo ter Grčija in Ciper); poziva k namenskemu financiranju za obravnavanje izzivov, povezanih z vodo, za kar se je zavzel že v svojem pozivu k modremu dogovoru. (1) Strateške naložbe v odpornost v zvezi z vodo bodo povečale pripravljenost in konkurenčnost;

1.5

meni, da je treba potrebe v vseh naložbenih fazah, od raziskav in inovacij do širitve poslovanja, obravnavati celostno ter dodeliti posebno financiranje za naložbe v kvalifikacije in usposabljanje delavcev ter spodbujanje dostojnega dela; se zavzema za spodbujanje čezmejnih inovacijskih in poslovnih ekosistemov ter za enak dostop do enotnega trga in evropskih vrednostnih verig povsod v EU;

1.6

podpira cilj ESK, da je treba okrepiti učinek z mobilizacijo naložb zasebnih in institucionalnih vlagateljev ter da je treba orodja financiranja uporabljati prožneje in bolj povezano, a hkrati spodbuja uvajanje več načinov za mobilizacijo kapitala (na primer s „tržnimi referendumi“), pri čemer morajo biti podporni ukrepi predvidljivi in ustrezni z vidika upravičencev;

1.7

pozdravlja pozornost, namenjeno splošnim finančnim in svetovalnim potrebam malih in srednjih podjetij (MSP) ter malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pa tudi posebnim izzivom zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi pri dostopanju do lastniškega in tveganega kapitala, vendar poziva k vzpostavitvi mreže „varuhov za finance in financiranje“ ter k natančnejšemu segmentiranju MSP v tesnem sodelovanju z mrežami in organizacijami teh podjetij, da bi bolje obravnavali potrebe vsakega segmenta (2); predlaga, naj bodo programi podpore za MSP strukturirani na ravni držav članic;

1.8

poudarja, da je treba vsem upravičencem omogočiti enake koristi od poenostavitve ter da je treba to upoštevati v vseh elementih ESK, od splošne strukture do delovnih programov, uporabe in postopkov dodeljevanja, vključno z jasno povezavo med zahtevki za sredstva ter lestvico ocen in točkovanjem na podlagi trdnih digitalnih sistemov in infrastrukture;

1.9

meni, da je treba s komuniciranjem, krepitvijo zmogljivosti, sodelovanjem in skupnimi ukrepi socialnih partnerjev ter racionaliziranim okvirom spremljanja olajšati uporabo ESK, pri tem pa poudarjati skladnost s pravili glede trajnostnosti; poziva k jasnim opredelitvam ključnih konceptov ter jasnim in preglednim opisom postopkov, da bi lahko tako potencialni upravičenci kot nosilci odločitev učinkovito delovali;

1.10

poziva k jasnemu upravljanju in ustreznemu vključevanju socialnih partnerjev ter drugih akterjev civilne družbe na ravni EU ter nacionalni, sektorski in regionalni ravni v pripravo, izvajanje in spremljanje ESK, pa tudi k temu, naj se mu dodeli ustrezno članstvo v strateškem svetu deležnikov ESK.

2.   OBRAZLOŽITEV

Splošna utemeljitev

2.1

Splošni pristop ESK – prizadevanja za blaginjo s krepitvijo konkurenčnosti, uspešnimi in trajnostnimi podjetji ter močnim in odpornim gospodarstvom – je izredno hvalevreden, saj EU omogoča odzivanje na skupne izzive. Financiranje je zato upravičeno usmerjeno v krepitev inovacij, spretnosti, tehnoloških zmogljivosti in splošne produktivnosti, pa tudi v dostop do virov, uvajanje na trg in rast podjetij, a bi moralo biti osredotočeno tudi na vrednostne verige čiste tehnologije, kjer lahko EU razvije primerjalne prednosti. V zvezi s tem EESO poudarja, da je nujno ciljno financiranje za krepitev odpornosti, zanesljivost oskrbe in zmanjšanje zunanje odvisnosti od kritičnih surovin, ki so ključne za industrijsko in gospodarsko varnost Evrope. Ta poudarek je treba pri dodeljevanju sredstev v okviru ESK strogo in dosledno ohraniti, poleg tega pa ESK dopolniti z zasebnim financiranjem in okvirnimi pogoji, ki spodbujajo inovacije, naložbe in trgovanje.

2.2

Konkurenčnost je treba razvijati trajnostno, tj. s povezovanjem gospodarskih, socialnih in okoljskih vidikov. Enrico Letta v svojem poročilu upravičeno navaja, da sta učinkovitost in sprejemljivost instrumentov državne pomoči odvisni od strateške uporabe javnih sredstev za doseganje skupnih ciljev politike.

2.3

Ker je enotni trg temelj konkurenčnosti in gospodarske varnosti EU in ker je ESK podporni instrument naslednje generacije, ki je zasnovan za tekoč in delujoč enotni trg, bo treba za njegovo nemoteno uporabo v sodelovanju s socialnimi partnerji opredeliti in odpraviti nepotrebne tržne ovire, ki še obstajajo (3).

2.4

Sodelovanje s tujimi partnerji je dejavnik gospodarske in tudi splošne varnosti. Vendar je pri odprtju ESK za podjetja in naložbene projekte tretjih držav potrebna pozornost. Takšen dostop mora biti izrecno vključen v partnerske sporazume in sorazmeren s prispevki tretjih držav, da se zaščitijo interesi EU. Iz istega razloga je dobrodošla tudi zahteva, da upravičenci svojih dejavnosti ne selijo v tujino (člen 10 – Prednostna obravnava EU). Poleg tega se ESK ne bi smel uporabljati za financiranje morebitnih protekcionističnih ukrepov drugih gospodarstev (4).

Utemeljitev priporočila 1.1 (ESK)

2.5

Predlagana vzpostavitev ESK za povečanje konkurenčnosti je zelo dobrodošla glede na to, da konkurenčnost prispeva k doseganju mnogih drugih ciljev, kot so ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, nudenje storitev splošnega pomena (zlasti trajnostne in cenovno dostopne energije, vode in stanovanj), navzgor usmerjeni konvergenca in kohezija ter splošna trajnostna rast v EU. Zato je treba pri dodeljevanju sredstev novega večletnega finančnega okvira priznati osrednji pomen ESK.

2.6

Sredstva ESK bi znašala približno petino celotnega proračuna večletnega finančnega okvira in približno polovico novega sklada za nacionalna in regionalna partnerstva, namenjenega koheziji in kmetijstvu (5). Poleg tega bi bil precejšen del ESK namenjen varnosti, zato bi ga bilo upravičeno preimenovati v Sklad za konkurenčnost in varnost. EESO poudarja, da celovita varnost zajema več razsežnosti, ne le obrambno sposobnost, temveč tudi civilno, industrijsko in družbeno pripravljenost, mnoge vidike gospodarske varnosti ter socialno, zdravstveno, prehransko in okoljsko varnost.

2.7

Pomembno je tudi povečati skladnost politik in spodbuditi sinergije med različnimi skladi. Nacionalna in regionalna partnerstva za infrastrukturo so na primer bistvena za konkurenčnost in tudi za varnost; enako velja za mednarodna gospodarska partnerstva. Predlog EESO o skladu za modri prehod (6) bi lahko ravno tako pomagal uresničiti ta cilj, saj bi ponudil enotno tematsko točko dostopa do različnih vrst financiranja za gospodarstvo, ki je odporno v zvezi z vodo, kar zajema znanje in spretnosti, raziskave in uvajanje tehnologij za učinkovito rabo vode, da se spodbudi varnost in konkurenčnost Evrope na področju vode. To bi prispevalo k razvoju gospodarstva, ki pametno ravna z vodo, v vsej Evropi, v kateri industrijska moč, varstvo okolja in socialna blaginja temeljijo na trajnostni rabi vode, inovacijah in naložbah.

Utemeljitev priporočila 1.2 (sklopi politike)

2.8

Predlagana vključujoča arhitektura, usmerjena v rezultate, je skupaj s poenostavitvijo koristen pristop k zmanjšanju razdrobljenosti in povečanju učinkovitosti. Štiri prednostna področja ali „sklopi“, ki združujejo več sedanjih programov, so dobro strukturirani in obravnavajo aktualne skupne izzive, od čistega in digitalnega prehoda, zdravja in biogospodarstva do vesolja in obrambnih vprašanj.

2.9

Vendar se zdi, da se sklopi obravnavajo predvsem kot ločena področja, s podrobnimi opisi dejavnosti, ki naj bi se jih podpiralo v okviru posameznega sklopa, s čimer pa se lahko spregleda splošen gospodarski potencial globokih tehnologij in infrastrukture, tehnologij in proizvodov za dvojno rabo. Potreben je celostni pristop, ki bo vključeval vse sklope, da se ohrani glavni poudarek in je upravičencem zajamčena predvidljivost. Tako se bodo lahko odzivali na večplastne krize, dolgoročne izzive, ki jih prinaša preobrazba, ter hitro spreminjajoče se razmere in potrebe.

Utemeljitev priporočila 1.3 (merila za dodelitev)

2.10

Predlog o ESK na več mestih pri različnih temah sicer omenja merila za dodelitev, vendar bi bilo treba zaradi skladnosti odločitev o financiranju opredeliti tudi splošna merila za dodeljevanje sredstev na vseh tematskih področjih. Splošna merila za dodelitev bi morala temeljiti na cilju ESK, da je treba povečati konkurenco, in zato izpostavljati odličnost, usmerjenost v prihodnost in gospodarski potencial kot vodilna merila. Merila za posamezne sklope pa bi se lahko nanašala na pričakovane rezultate na tematskem področju sklopa. Hkrati je treba dosledno upoštevati, čemu je konkurenčnost namenjena, saj je njen končni cilj izboljšanje kakovosti življenja.

2.11

Poleg tega bi moral predlog vključevati metodološke smernice za ocenjevanje prispevka k splošni konkurenčnosti EU. Jasna in ustrezna merila za dodelitev so – skupaj z dobro opredeljeno metodologijo ocenjevanja in točkovanja – temelj predvidljivosti in preglednosti, ki sta za potencialne upravičence ključni.

Utemeljitev priporočila 1.4 (posebno in usmerjeno financiranje)

2.12

Poleg tega, da ni splošnih meril za dodelitev, so v predlogu na več mestih dvoumno opisani posebni cilji podpore. Brez jasnih meril lahko pride do samovoljnih odločitev in koristi za lobiste. Po drugi strani se je treba izogibati izbiranju zmagovalcev in razvrščanju podjetij ter sektorjev na način, ki povzroči izkrivljanje konkurence in trga. Zato bi moral ESK temeljiti na načelu, da si je treba prizadevati za čim bolj enake konkurenčne pogoje po vsej EU in med gospodarskimi akterji.

2.13

Čeprav so predlogi o graditeljih vrednostnih verig enotnega trga (člen 16) in o vodilnih tehnoloških podjetjih EU (člen 17) dobrodošli, pa ni jasno, kako naj bi se ti graditelji in podjetja izbirali in kako se bodo pri njihovem financiranju uporabljala pravila o državni pomoči. Tudi postopek za izbiro ukrepov za povečanje obsega proizvodnje (člen 18), ki bodo prejeli podporo, ni jasen, kakor tudi ne, kako se bodo v vseh državah članicah zagotavljale enake možnosti za podporo. Mehanizem pospešenih in usmerjenih ukrepov za konkurenčnost (člen 20) bi lahko privedel do pristranskih in tveganih odločitev, saj ni jasne metodologije ocenjevanja.

2.14

Dodatna sredstva za pomembne projekte skupnega evropskega interesa (člen 19) so dober način za izenačenje možnosti držav članic za sodelovanje ter za spodbujanje sodelovanja in sinergij med njimi (7). S tem bi se tudi izognili slabšanju položaja nekaterih držav članic, kar se dogaja pri nekaterih sedanjih programih EU (8). Dodatna sredstva bi se lahko povezala z zahtevo „tržnega referenduma“, tj. obveznostjo prosilca, da za upravičenost do teh sredstev EU na finančnih oziroma kapitalskih trgih mobilizira določen delež zasebnega financiranja.

2.15

Bistveno je upoštevati regionalne razlike in spodbujati skladnost s podpiranjem projektov lokalnega in regionalnega pomena, ne le velikih, centraliziranih pobud. Dodatno financiranje bi bilo treba izrecno nameniti državam ob meji EU, ki se soočajo z vojaškimi in nevojaškimi grožnjami, da bi lahko povečale svojo gospodarsko in družbeno odpornost ter odpornost na področju varnosti.

2.16

Glede udeležbe tretjih strani in tretjih držav je ključno doseči soglasje o merilih za izbor in vzpostaviti skupen mehanizem za ocenjevanje tveganj, da se preprečijo napake in izgube ter ohrani jasen poudarek na spodbujanju evropske konkurenčnosti.

2.17

EESO znova poziva k ukrepom, s katerimi bi na podlagi modrega dogovora okrepili odpornost v zvezi z vodo, ki je ključen dejavnik konkurenčnosti. Po njegovem mnenju je voda strateška prednostna naloga (9) pri financiranju, to pa je treba upoštevati v skladu za konkurenčnost.

Utemeljitev priporočila 1.5 (naložbene faze)

2.18

„Naložbena pot ne poteka linearno, saj se vse faze medsebojno dopolnjujejo“ (10), zato je nujno sprejeti celostni pristop, pri katerem se upoštevajo potrebe v vseh naložbenih fazah, od raziskav in inovacij do poslovanja v polnem obsegu. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti „fazam posredovanja“, kot so vzpostavitev tehnološke infrastrukture za lažje preizkušanje in pilotno uporabo novih tehnologij ter za – v poznejši fazi – lažjo mobilizacijo kapitala, potrebnega za širitev podjetja.

2.19

Naložbe v razvoj spretnosti in kompetenc morajo biti ustrezno prilagojene, od spodbujanja največjih talentov do ciljne podpore za izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev ter za spodbujanje poklicnega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja. Pri tem je treba upoštevati tudi prihodnje potrebe trga dela, ne le sedanje. To je ključno za odziv na potrebe trga dela, ki se spreminjajo, in za obvladovanje obsežnih sprememb. Namenski znesek sredstev ESK bi bilo treba dodeliti socialnim naložbam, kot so preusposabljanje in izpopolnjevanje delavcev ter prilagajanje njihovih kompetenc, pod pogojem, da te instrumente skupaj upravljajo socialni partnerji.

2.20

Posebna pozornost, namenjena sodelovanju „med malimi in veliki podjetji, univerzami, raziskovalnimi ustanovami [in] ponudniki infrastrukture“, je dobrodošla (11). Da bi se v celoti izkoristil potencial EU, bi moral ESK spodbujati vzpostavljanje čezmejnih partnerstev za inovacije, evropskih poslovnih ekosistemov in vrednostnih verig, ki bi vključevali različna podjetja na različnih krajih. Poleg naložb v kakovostno infrastrukturo za inovacije so v ta namen potrebni tudi naložbe v fizično infrastrukturo in enak dostop do enotnega trga, tudi na oddaljenih območjih, kar je mogoče doseči med drugim s ciljno podporo za dodatne stroške prevoza in bonusnimi točkami pri ocenjevanju, da bi se vrednostne verige vrnile v EU.

Utemeljitev priporočila 1.6 (orodja financiranja)

2.21

Učinek ESK naj bi se okrepil z mobilizacijo zasebnega in institucionalnega kapitala. To je ključnega pomena glede na ogromne naložbene potrebe na vseh tematskih področjih ESK. S tega vidika bi bilo koristno uvesti različne načine za mobilizacijo kapitala, vključno s povezavo financiranja iz ESK s sredstvi, ki jih prosilec sam zbere na finančnih oziroma kapitalskih trgih („tržni referendum“). Mobilizacija zasebnih in institucionalnih kapitalskih tokov tudi prispeva k povezovanju kapitalskih trgov ter oblikovanju unije prihrankov in naložb. Združenja podjetij imajo pomembno vlogo pri spodbujanju tega procesa.

2.22

ESK vključuje velik spekter orodij financiranja, njegov cilj pa je z združevanjem virov in večjo prožnostjo omogočiti najustreznejše financiranje za vsak posamezen primer. Večja prožnost pri uporabi orodij financiranja je sicer dobrodošla, toda upravičenci bi morali imeti več besede pri izbiranju končne možnosti financiranja, da bi resnično ustrezala njihovim dejanskih potrebam. To zahteva bolj prožne, interaktivne in odprte postopke odločanja. Nujne so tudi nemotene povezane, sinergije in razmejitev med ESK ter z njim povezanimi samostojnimi skladi.

Utemeljitev priporočila 1.7 (MSP)

2.23

Čeprav predlagani ESK ne bi vključeval posebne postavke za financiranje MSP, se vsi sklopi in instrument InvestEU ESK nanašajo na MSP, zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, ESK pa zajema tudi storitve za MSP. Kako dobro bodo potrebe teh podjetij izpolnjene, pa bo odvisno od izvajanja. Zato je pomembno sheme za spodbujanje MSP umestiti na raven držav članic.

2.24

Posebna pozornost, ki se namenja MSP (12), in vključitev tudi malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo sta na splošno pozitivni. Vendar je potrebna boljša in natančnejša segmentacija teh podjetij, da bi se lahko odzvali na posebne potrebe vsakega segmenta MSP (13).

2.25

Dinamiko in hitro rast zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi spremlja več izzivov, povezanih z dostopom do virov, tudi do lastniškega in tveganega kapitala. Posebni ukrepi za spodbujanje teh podjetij, da ostanejo v EU in se tukaj širijo, so pomembni za splošen razvoj produktivnosti in za rast.

2.26

Da bi se bolje zaščitili interesi MSP pri dostopu do financiranja, bi bilo treba v državah članicah vzpostaviti mrežo „varuhov za finance in financiranje“, ki bi jo spremljalo usklajevanje na ravni EU. Projektno svetovanje (člen 26) je treba oblikovati v tesnem sodelovanju z mrežo odposlancev za MSP in predstavniškimi organizacijami teh podjetij na ravni EU in nacionalni ravni. V zvezi s tem ni jasno, kakšno dodano vrednost naj bi zgoraj omenjenim akterjem prinesla nova „mreža EU za podjetja“

Utemeljitev priporočila 1.8 (poenostavitev)

2.27

Čeprav združevanje več programov prispeva k poenostavitvi postopkov financiranja, pa je pomembno tudi, da se poenostavitev kot glavno načelo upošteva pri oblikovanju vseh elementov ESK. Poenostavitev bi na primer morala pomeniti, da je vsebina delovnih programov popolnoma jasna ter da so postopki in dokumenti racionalizirani v vseh fazah financiranja, od zahtevka do dodelitve sredstev. Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti jasno povezavo med zahtevki za sredstva in lestvico ocen, vključno z možnostjo izračuna rezultatov. V podporo prizadevanjem za poenostavitev in za omilitev jezikovnih razlik so potrebni trdni digitalni sistemi ter infrastruktura.

2.28

Uvedba enotnih pravil bistveno zmanjšuje breme prosilcev, vendar tudi prinaša tveganje za množenje napak, če pravila niso ustrezno oblikovana v skladu z različnimi potrebami in situacijo potencialnih upravičencev. Zato bi jih bilo treba pripraviti v tesnem sodelovanju in ob posvetovanju z ustreznimi deležniki ter predstavniki MSP in drugih združenj podjetij na ravni EU in nacionalni ravni.

2.29

Namesto da „bi moral ESK tudi poenostaviti in pospešiti izvajanje podpore Unije za nekatere pomembne projekte“ (14), bi morala poenostavitev veljati za vse upravičene projekte, s čimer bi preprečili neenako obravnavo upravičencev.

Utemeljitev priporočila 1.9 (lažja uporaba)

2.30

Da bi se ESK lahko nemoteno, učinkovito in vključujoče uporabljal, ga je treba podpreti z ozaveščanjem in komuniciranjem o možnostih, ki jih ponuja, ter o uporabljenih merilih, pa tudi s krepitvijo zmogljivosti držav članic in deležnikov, da bi lahko krmilili skozi postopke financiranja. EESO tudi pozdravlja, da je v uredbi o Evropskem skladu za konkurenčnost navedeno, da morajo prejemniki sredstev zajamčiti ohranitev delovnih mest in kraja dejavnosti, tako da v petih letih vseh ali nekaterih dejavnosti ne prenesejo v tretje države. Dostop do sredstev iz tega sklada bi moral biti pogojen z inovacijami, a tudi s socialnimi in okoljskimi cilji ter spodbudami za podjetja, da bi spoštovala kolektivne pogodbe, ki jih sklenejo najbolj reprezentativni socialni partnerji na podlagi nacionalnega delovnega prava in prakse, ter ustrezne delovne in socialne predpise.

2.31

Čeprav je pomembno spremljati in ocenjevati učinkovitost ter učinek ESK, je treba tudi poskrbeti, da kazalniki in postopki ostanejo racionalizirani, ter jih uskladiti s sedanjimi okviri za spremljanje in poročanje, da bi dosegli dobre rezultate na socialnem področju. Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti in z njo povezani evropski standardi poročanja o trajnostnosti so ustrezen okvir za to, da bo splošna uspešnost podjetij pregledna.

2.32

Za razvoj, uporabo in ocenjevanje ESK so ključne tudi pravilne opredelitve. Toda v predlogu manjkajo opredelitve za mnoge ključne koncepte, opredelitve v predlogu (člen 2) pa niso popolnoma jasne in dopuščajo subjektivno razlago. To na primer velja za „nujen javni interes“ in „naložbeno pot“.

2.33

Poleg tega, da je treba pojasniti ključne koncepte, je treba tudi razložiti, kako se bodo uporabljali v postopkih financiranja. ESK naj bi nudil podporo „določenim ukrepom strateškega in gospodarskega pomena“ (15), vendar je treba bolje pojasniti, kako se bo ugotavljalo, kateri ukrepi sodijo mednje, glede na dolg seznam aktov, ki jih je treba upoštevati pri sprejemanju takšnih odločitev. Enaki pomisleki veljajo tudi v primerih, kadar „bi bilo treba zaradi nujnosti nekatere preglede opraviti šele po zagotovitvi financiranja“ (16), in v zvezi z mehanizmom „pospešene intervencije“ (17).

Utemeljitev priporočila 1.10 (upravljanje)

2.34

Zadevni deležniki, kot so socialni partnerji, MSP, združenja podjetij in inovacijska združenja ter nevladne organizacije, bi morali biti pravilno vključeni v razvoj in uporabo ESK na vseh ravneh. To je ključno, da bi se lahko odzivali na resnične potrebe, poleg tega pa lahko tesni in stalni stiki ter posvetovanja s temi deležniki pomagajo predvideti prihodnje spremembe in pripraviti čim boljše odzive. Spremljanje bi moralo zagotoviti popolno preglednost pri uporabi javnih sredstev.

2.35

EESO zastopa različne dele organizirane civilne družbe iz vse EU in je pripravljen biti proaktiven ter podporen partner pri razvoju ESK, zato bi moral dobiti ustrezno članstvo v strateškem svetu deležnikov ESK. Tudi socialni partnerji in organizacije civilne družbe bi morali biti ustrezno zastopani v skladu z načelom partnerstva in dobro prakso.

2.36

Za večjo jasnost pri sprejemanju odločitev je treba natančno opredeliti vloge in mehanizme sodelovanja med Komisijo in državami članicami, tako pri razvoju kot uporabi ESK. To je pomembno za vse strani, tudi možne upravičence. Delegirani ali izvedbeni akti so koristen način za pospešitev odločanja, vendar morajo biti strogo omejeni na praktične detajle ali druga nepolitična vprašanja.

2.37

Bolje je treba pojasniti pomen in uporabo orodja za usklajevanje konkurenčnosti v okviru ESK. V postopek usklajevanja je treba vključiti tudi socialne partnerje, tudi kadar se sprejemajo odločitve o javno-zasebnih partnerstvih. Poleg tega je treba za različne odbore in svetovalna telesa oblikovati jasno vlogo ter zasnovati mehanizme izbora njihovih članov.

2.38

Da bi čim bolje izkoristili novi pristop, ki ga zaznamuje prožna in v prihodnost usmerjena arhitektura ESK, je potrebna tudi sprememba mišljenja v upravi. To bo – poleg ustreznega vključevanja deležnikov – odločilen dejavnik uspešne uporabe ESK.

3.   PREDLOGI SPREMEMB ZAKONODAJNEGA PREDLOGA EVROPSKE KOMISIJE

Predlog spremembe 1

(povezano s priporočilom 1.1)

Na vseh ustreznih mestih v predlogu, od naslova dalje:

Predlog Komisije	Predlog spremembe EESO
Evropski sklad za konkurenčnost (ESK)	Evropski sklad za konkurenčnost in varnost (ESK V )

Obrazložitev

Glej točki 1.1 in 2.5.

Predlog spremembe 2

(povezano s priporočilom 1.2)

V členu 4 se za točko 2 doda nov odstavek:

Predlog Komisije	Predlog spremembe EESO
	3. Okvirna razdelitev sredstev ESK se izvede ob upoštevanju potreb, povezanih s pobudami, ki zajemajo več sklopov, in drugih povezav med sklopi ter hitro spreminjajočih se razmer.

Obrazložitev

Glej točko 2.8.

Predlog spremembe 3

(povezano s priporočilom 1.3)

Za členom 7 se doda nov člen:

Predlog Komisije	Predlog spremembe EESO
	Člen 8
	Splošna merila za dodelitev
	Za podporo splošnih ciljev ESK (člen 3(1)) se kot vodilna pri vseh sklopih obravnavajo naslednja merila, povezana s splošno konkurenčnostjo EU: 1) odličnost, 2) usmerjenost v prihodnost, 3) gospodarski potencial. Splošna merila dopolnjujejo specifična merila za posamezne sklope, ki temeljijo na ciljih sklopa (člen 3(2)).

Obrazložitev

Glej točki 2.1 in 2.9.

Predlog spremembe 4

(povezano s priporočilom 1.4)

Za členom 8 se doda nov člen (ki s predlogom spremembe 3 postane člen 9):

Predlog Komisije	Predlog spremembe EESO
	Člen 10
	Enaki konkurenčni pogoji
	Odločitve o financiranju posebnih ciljnih ukrepov (členi 16–20) temeljijo na načelu enakih konkurenčnih pogojev po vsej EU in med gospodarskimi akterji.

Obrazložitev

Glej točke 2.11, 2.17 in 2.26.

Predlog spremembe 5

Člen 10(2) – doda se nova alineja (e):

Predlog Komisije	Predlog spremembe EESO
Člen 10	Člen 10
Prednostna obravnava EU	Prednostna obravnava EU
1.   Podpora ESK je namenjena razvoju, proizvodnji in uporabi strateških tehnologij in sektorjev v Uniji v skladu s pravom Unije in mednarodnimi zavezami. V postopkih dodeljevanja se lahko uporabi kateri koli pogoj iz odstavka 2 za zaščito strateških in gospodarskih varnostnih interesov Unije ter varnostnih in kritičnih sredstev in storitev, ki jih zagotavljajo.	1.   Podpora ESK je namenjena razvoju, proizvodnji in uporabi strateških tehnologij in sektorjev v Uniji v skladu s pravom Unije in mednarodnimi zavezami. V postopkih dodeljevanja se lahko uporabi kateri koli pogoj iz odstavka 2 za zaščito strateških in gospodarskih varnostnih interesov Unije ter varnostnih in kritičnih sredstev in storitev, ki jih zagotavljajo.
2.   V delovnem programu, naložbenih smernicah ali dokumentih, povezanih s postopkom dodeljevanja, se lahko določijo pogoji za upravičenost, da se zagotovi konkurenčnost Unije, vključno z zaščito gospodarskih interesov in avtonomije Unije, kadar je to potrebno in ustrezno, tudi s preferencialnimi pogoji, kot so omejitve ali spodbude za subjekte Unije, pri čemer se omeji izkrivljanje enotnega trga. Ti pogoji za upravičenost so lahko v obliki:	2.   V delovnem programu, naložbenih smernicah ali dokumentih, povezanih s postopkom dodeljevanja, se lahko določijo pogoji za upravičenost, da se zagotovi konkurenčnost Unije, vključno z zaščito gospodarskih interesov in avtonomije Unije, kadar je to potrebno in ustrezno, tudi s preferencialnimi pogoji, kot so omejitve ali spodbude za subjekte Unije, pri čemer se omeji izkrivljanje enotnega trga. Ti pogoji za upravičenost so lahko v obliki:
[…]	[…]
(d) omejitev nadzora, ki od prejemnikov financiranja ESK zahtevajo, da pridobijo in/ali imajo možnost, da brez omejitev, ki jih naložijo neupravičeni subjekti, odločajo o ustvarjanju in uporabi rezultatov, vključno s pravnim pooblastilom in dejansko zmožnostjo za spremembo, nadomestitev ali odstranitev sestavnih delov rezultatov, za katere veljajo omejitve, ki jih naložijo neupravičeni subjekti ali tretje države. V delovnem programu ali dokumentih, povezanih s postopkom dodeljevanja, so lahko določene dodatne podrobnosti o uporabi teh omejitev glede organa za načrtovanje.	(d) omejitev nadzora, ki od prejemnikov financiranja ESK zahtevajo, da pridobijo in/ali imajo možnost, da brez omejitev, ki jih naložijo neupravičeni subjekti, odločajo o ustvarjanju in uporabi rezultatov, vključno s pravnim pooblastilom in dejansko zmožnostjo za spremembo, nadomestitev ali odstranitev sestavnih delov rezultatov, za katere veljajo omejitve, ki jih naložijo neupravičeni subjekti ali tretje države. V delovnem programu ali dokumentih, povezanih s postopkom dodeljevanja, so lahko določene dodatne podrobnosti o uporabi teh omejitev glede organa za načrtovanje ;
	(e) zahteve za spoštovanje pravice do kolektivnih pogajanj in upoštevanje ustreznih delovnih in socialnih predpisov ter veljavnih kolektivnih pogodb, ki jih sklenejo najbolj reprezentativni socialni partnerji na podlagi nacionalnega delovnega prava in prakse.

---

(1)  Načelo 12 iz poziva EESO k modremu dogovoru (oktober 2023).

(2)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – MSP, podjetja socialne ekonomije, obrtniki in svobodni poklici – Pripravljeni na 55 (mnenje na lastno pobudo) (UL C 486, 21.12.2022, str. 1), točki 1.1 in 2.12; Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Strategija naslednje generacije za MSP – učinkovitejše in hitrejše izvajanje (mnenje na lastno pobudo) (UL C 194, 12.5.2022, str. 7), točka 4.5; Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020) 103 final) (UL C 429, 11.12.2020, str. 210), točka 2.2; Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Kako nefunkcionalnost enotnega trga prispeva k naraščajočim življenjskim stroškom (mnenje na lastno pobudo) (UL C, C/2025/3189, 2.7.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/3189/oj); Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/43/ES, 2013/34/EU, (EU) 2022/2464 in (EU) 2024/1760 v zvezi z določenimi zahtevami glede poročanja podjetij o trajnostnosti in skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti (UL C, C/2025/4212, 20.8.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/4212/oj), točka 3.2.1.

(3)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Enotni trg: naš evropski domači trg v negotovem svetu – Strategija za enostaven, brezhibno delujoč in močan enotni trg (COM(2025) 500 final) (UL C, C/2026/871, 27.2.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026871/oj); Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Krepitev izvrševanja pravil enotnega trga: revizija sedanjih orodij in okvira (mnenje na lastno pobudo) (UL C, C/2026/7, 16.1.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/7/oj); Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Ocena poročil Enrica Lette in Maria Draghija o delovanju in konkurenčnosti enotnega trga EU (mnenje na lastno pobudo) (UL C, C/2025/2004, 30.4.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/2004/oj).

(4)  Na primer za izpolnitev zavez za nakup utekočinjenega zemeljskega plina in čipov iz ZDA.

(5)   https://commission.europa.eu/topics/budget/eu-budget-2028-2034-explained_sl, https://commission.europa.eu/publications/multiannual-financial-framework_en.

(6)  Ukrepa 14 in 15 iz poziva EESO k modremu dogovoru (oktober 2023).

(7)  COM(2025) 555 final – 2025/0555 (COD), uvodne izjave (70), (73) in (77).

(8)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Rezultati in izkušnje s prizadevanji za odpravo inovacijske vrzeli v EU ob upoštevanju programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa (raziskovalno mnenje) (UL C, C/2024/6874, 28.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6874/oj); Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – (a) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov (COM(2018) 435 final – 2018/0224 (COD)) – (b) Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (COM(2018) 436 final – 2018/0225 (COD)) (UL C 62, 15.2.2019, str. 33), Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o vmesnem pregledu programa Obzorje 2020 (raziskovalno mnenje) (UL C 34, 2.2.2017, str. 66).

(9)  Načelo 12 iz poziva EESO k modremu dogovoru (oktober 2023) in pobuda za odpornost v zvezi z vodo (september 2025).

(10)   COM(2025) 555 final – 2025/0555 (COD), uvodna izjava (4).

(11)   COM(2025) 555 final – 2025/0555 (COD), uvodna izjava (5).

(12)   COM(2025) 555 final – 2025/0555 (COD), uvodne izjave (78)–(82).

(13)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – MSP, podjetja socialne ekonomije, obrtniki in svobodni poklici – Pripravljeni na 55 (mnenje na lastno pobudo) (UL C 486, 21.12.2022, str. 1), točki 1.1 in 2.12; Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Strategija naslednje generacije za MSP – učinkovitejše in hitrejše izvajanje (mnenje na lastno pobudo) (UL C 194, 12.5.2022, str. 7), točka 4.5; Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020) 103 final) (UL C 429, 11.12.2020, str. 210), točka 2.2; Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Kako nefunkcionalnost enotnega trga prispeva k naraščajočim življenjskim stroškom (mnenje na lastno pobudo) (UL C, C/2025/3189, 2.7.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/3189/oj); Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/43/ES, 2013/34/EU, (EU) 2022/2464 in (EU) 2024/1760 v zvezi z določenimi zahtevami glede poročanja podjetij o trajnostnosti in skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti (UL C, C/2025/4212, 20.8.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/4212/oj), točka 3.2.1.

(14)   COM(2025) 555 final – 2025/0555 (COD), uvodna izjava (66).

(15)   COM(2025) 555 final – 2025/0555 (COD), uvodna izjava (62).

(16)   COM(2025) 555 final – 2025/0555 (COD), uvodna izjava (63).

(17)   COM(2025) 555 final – 2025/0555 (COD), uvodna izjava (64).