This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52025AE1394
Opinion of the European Economic and Social Committee – How can an active and inclusive prevention approach contribute to better health and safety at the workplace – 0 deaths goal? (exploratory opinion requested by the Danish Presidency)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Kako z aktivnim in vključujočim pristopom k preprečevanju izboljšati zdravje in varnost pri delu ter preprečiti vse smrtne primere (raziskovalno mnenje na zaprosilo danskega predsedstva)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Kako z aktivnim in vključujočim pristopom k preprečevanju izboljšati zdravje in varnost pri delu ter preprečiti vse smrtne primere (raziskovalno mnenje na zaprosilo danskega predsedstva)
EESC 2025/01394
UL C, C/2026/22, 16.1.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/22/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2026/22 |
16.1.2026 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Kako z aktivnim in vključujočim pristopom k preprečevanju izboljšati zdravje in varnost pri delu ter preprečiti vse smrtne primere
(raziskovalno mnenje na zaprosilo danskega predsedstva)
(C/2026/22)
Poročevalka:
Nicoletta MERLO|
Svetovalca |
Kris De Meester (za I. skupino) Károly György (za poročevalko) |
|
Zaprosilo danskega predsedstva Sveta |
dopis z dne 7. 2. 2025 |
|
Pravna podlaga |
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije raziskovalno mnenje |
|
Pristojnost |
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo |
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine |
3. 9. 2025 |
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju |
18. 9. 2025 |
|
Plenarno zasedanje št. |
599 |
|
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani) |
178/2/4 |
1. Sklepi in priporočila
|
1.1 |
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) priporoča, naj EU in države članice zagotovijo, da bosta zaščita glede varnosti in zdravja pri delu ter preprečevanje tveganj za varnost in zdravje pri delu veljala za vse delavce v skladu z okvirno direktivo o varnosti in zdravju pri delu, ne glede na njihovo pogodbo o zaposlitvi, naziv delovnega mesta ali izobrazbo. Ta zaščita vključuje minimalen in celovit standard telesnega, duševnega in socialnega dobrega počutja na delovnem mestu. Za učinkovitost in ustreznost je treba te standarde dopolniti s ciljno usmerjenimi in prilagodljivimi pristopi, kot so kolektivne pogodbe na ravni sektorjev ali podjetij, kodeksi ravnanja in dvostranski dogovori med socialnimi partnerji, pri katerih se upoštevajo specifična tveganja, strukture in operativne razmere v različnih sektorjih in pri oblikah dela, da bi lahko delavci in njihovi predstavniki sodelovali v skladu z veljavnimi predpisi. Poleg tega bi morali preventivni ukrepi upoštevati vse osebe, prisotne na delovnem mestu, tudi tiste, ki so posredno vključene v produktivne dejavnosti. |
|
1.2 |
EESO priporoča, naj se okrepita sodelovanje in skupna odgovornost vseh deležnikov, zlasti socialnih partnerjev, da bi se zagotovilo učinkovito upravljanje varnosti in zdravja pri delu. Aktivno vključevanje predstavnikov delavcev in spodbujanje socialnega dialoga na ravni podjetja sta ključna. Vključujoče in, kadar je mogoče, skupno usposabljanje uradnikov delodajalcev za varnost in zdravje pri delu ter predstavnikov delavcev in izmenjava znanja bi morala vsem zadevnim akterjem omogočiti prepoznavanje in obvladovanje tradicionalnih in novih tveganj, tudi tistih, ki so povezana z digitalizacijo in novimi oblikami dela. |
|
1.3 |
EESO opozarja na pomen izčrpnih ocen tveganj, v katerih bi obravnavali vsa fizična in psihosocialna poklicna tveganja, ki so jim izpostavljeni delavci in bi lahko bila povezana z novimi modeli dela in okoljskimi izzivi. Podnebne dogodke, kot so vročinski valovi, poplave in hidrogeološke motnje, bi bilo treba vključiti v strategije za varnost in zdravje pri delu, namenjene preventivnim ukrepom. |
|
1.4 |
EESO se je seznanil s pristopom, ki se je uveljavil v nekaterih državah članicah, in sicer da se nesreče med potovanjem na delo za potrebe zavarovanja priznajo kot nesreče pri delu. Čeprav se opredelitve in klasifikacije po EU razlikujejo, EESO poudarja, da je treba razmisliti o ustreznih ukrepih na nacionalni ravni, da bi izboljšali tako strategije preprečevanja kot tudi kakovost in primerljivost zbranih podatkov, ter spodbuja Komisijo in države članice, naj preučijo možnosti za podpiranje skladnejših pristopov k nesrečam med potovanjem na delo. |
|
1.5 |
EESO poudarja, da je povezovanje usposabljanja z delovno prakso ključno za varnost in zdravje mladih pri delu. Izobraževalne ustanove bi morale zagotavljati splošno obveščanje/usposabljanje o zdravju in varnosti, delodajalci pa usposabljanje, specifično za delovno mesto, zlasti med vajeništvom in pripravništvom. Spodbujati je treba kulturo varnosti, da bi se delodajalci in delojemalci bolj zavedali svoje dolžnosti, da skrbijo za lastno varnost in zdravje pri delu, pa tudi za varnost drugih, na katere vplivajo njihova dejanja ali neizvajanje ukrepov pri delu. Poleg tega je treba pri usposabljanju in praksah na delovnem mestu uporabiti spolno občutljiv pristop, da bi izvajali vključujoče in prilagojene preventivne ukrepe ter obravnavali specifična in različna tveganja, s katerimi se soočajo moški in ženske. |
|
1.6 |
EESO priporoča, naj se politike o varnosti in zdravju pri delu prilagodijo demografskim trendom, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti starajoči se delovni sili. Z zagotavljanjem varnih in zdravih delovnih pogojev za vse starostne skupine bi pomagali ohranjati zaposljivost, podpirali aktivno staranje in krepili povezavo med zdravjem pri delu in javnim zdravjem. V zvezi s tem EESO poudarja pomen dela, ki poteka v okviru Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu v zvezi s priznavanjem novih poklicnih bolezni. |
|
1.7 |
EESO priporoča redno ocenjevanje izvajanja pravnega reda EU o varnosti in zdravju pri delu, ki bi ga bilo treba po potrebi na podlagi dejstev tudi posodabljati, da bi odražal spreminjajoče se vzorce dela. Za uresničitev cilja Vizije nič je potreben uravnotežen pristop, ki bo združeval smernice, zakonodajo in njeno izvajanje ter, po potrebi, prilagoditev novim oblikam dela, njegov končni cilj pa bo krepitev zdravja in varnosti na vseh delovnih mestih. |
|
1.8 |
EESO poudarja, da je pomembno okrepiti spoštovanje in izvrševanje obstoječih pravil o varnosti in zdravju pri delu, saj je to ključen korak k uresničitvi cilja, da se preprečijo vsi smrtni primeri. Pogoj za to so ustrezna sredstva in usposobljeno osebje za inšpektorate za delo, pa tudi ustrezen in dobro delujoč pravni okvir v skladu s smernicami Mednarodne organizacije dela (MOD) o inšpekcijah dela. Podpreti bi bilo treba tudi sindikate in združenja delodajalcev pri spremljanju in širjenju dobrih praks na področju varnosti in zdravja pri delu ter prepoznavanju tveganj, preden ta privedejo do nesreč. |
|
1.9 |
EESO priporoča odgovorno uporabo umetnointeligenčnih sistemov za preprečevanje in spremljanje tveganj ter personalizacijo preventivnih ukrepov. Bistveno je zagotoviti preglednost ter zaupnost in celovitost podatkov ter obravnavati morebitne pristranskosti. Zato je treba okrepiti spretnosti za odgovorno uporabo umetne inteligence, tudi na delovnem mestu. |
2. Splošne ugotovitve
|
2.1 |
EESO pozdravlja osredotočenost danskega predsedstva na varnost in zdravje pri delu ter njegovo zaprosilo za pripravo raziskovalnega mnenja EESO o tem, kako bi lahko spodbudili aktivne in vključujoče strategije za preprečevanje, da bi zagotovili bolj varna in zdrava dolgoročna delovna mesta – tudi s preučevanjem dobrih nacionalnih praks in politik – ter uresničili cilj EU, da se preprečijo vsi smrtni primeri. |
|
2.2 |
Slovar evropskih odnosov med delodajalci in delojemalci, ki ga je pripravil Eurofound, razkriva, da področje zdravja in varnosti v okviru Evropske unije presega preprečevanje nesreč in bolezni ter vključuje vse vidike dobrega počutja delavcev. MOD in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) imata za zdravje in varnost pri delu enako opredelitev. V skladu z njo so zdravstveni in varnostni predpisi namenjeni spodbujanju in ohranjanju najvišje stopnje telesnega, duševnega in socialnega dobrega počutja delavcev v vseh poklicih. Zdravje in varnost pri delu torej prispevata k boljši prilagoditvi dela delavcu, delavec pa se lažje prilagodi delovnemu mestu (1). |
|
2.3 |
Tako široka perspektiva terja sodelovanje številnih disciplin (2). Zato bi se morali pri varnosti in zdravju pri delu osredotočiti na neposredno povezavo med nevarnostmi na delovnem mestu in posledicami, kot so poškodbe in poklicne bolezni, tudi na spreminjajoče se delovno okolje in nova poklicna tveganja. Potrebna je tudi večja ozaveščenost o zunanjih dejavnikih, ki se ne nanašajo izključno na delo ter varnost in zdravje pri delu, kot so kronične bolezni, socialno-ekonomski pogoji in pandemije, pri katerih je potreben večdisciplinaren pristop in jih je treba oceniti. Posebno pomembna je povezava med delom in življenjskim slogom: zdrav življenjski slog (kot so telesna dejavnost, pozornost pri hrani in pijači itd.) nedvomno pozitivno vpliva na delo in obratno (zadovoljstvo pri delu pozitivno vpliva na zasebno življenje). Ta celovit pristop združuje tradicionalne ocene tveganj z razumevanjem, kako delovni in drugi dejavniki medsebojno delujejo in se razvijajo v karieri delavca, ter tako prispeva k širšemu dobremu počutju delavcev (3). |
|
2.4 |
Na ravni EU je cilj okvirne direktive o varnosti in zdravju pri delu (4) uvajanje ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu. V ta namen direktiva vsebuje splošna načela v zvezi s preprečevanjem poklicnih bolezni, zaščito varnosti in zdravja, odpravo tveganj in vzrokov poškodb pri delu, obveščanjem, svetovanjem, uravnoteženim sodelovanjem delavcev (v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso) in usposabljanjem delavcev in njihovih zastopnikov ter tudi splošna navodila za izvajanje opredeljenih načel (5). Okvirna direktiva se poleg tega uporablja za vse sektorje dejavnosti, tako javne kot zasebne, podjetja pa so pravno odgovorna za stalno varnost delavcev in drugih oseb na delovnem mestu. V primeru podizvajalcev je skrb za varnost in zdravje delavcev podizvajalcev pri delu del delovnega razmerja z njihovim delodajalcem. Člen 6(4) direktive vključuje določbe o sodelovanju med delodajalci, kadar si delovišče deli več podjetij. Poleg tega imajo v skladu z načelom 10 evropskega stebra socialnih pravic delavci „pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu“. |
3. Posebne ugotovitve
|
3.1 |
Leta 2022 je bilo v EU 2,97 milijona nesreč brez smrtnega izida, zaradi katerih so bili delavci najmanj štiri koledarske dni odsotni od dela, in 3 286 nesreč s smrtnim izidom, kar pomeni približno 905 nesreč brez smrtnega izida za vsako nesrečo s smrtnim izidom. V letu 2022 so se tri od desetih (29,9 %) nesreč pri delu brez smrtnega izida v EU zgodile na industrijskem območju, več kot četrtina (27,4 %) nesreč pri delu s smrtnim izidom v EU pa je bila posledica izgube nadzora nad strojem, orodjem ali opremo za prevoz/manipulacijo. Nesreče pri delu brez smrtnega izida so se v EU najpogosteje zgodile zaradi telesnega ali duševnega stresa (22,4 %) ali udarca ob mirujoč predmet (21,6 %) (6). |
|
3.2 |
Zaščita varnosti in zdravja pri delu ter preprečevanje tveganj, ki spadajo na področje uporabe okvirne direktive o varnosti in zdravju pri delu, bi morala zajemati vse oblike zaposlitve, ne glede na pogodbo o zaposlitvi, naziv delovnega mesta ali usposabljanje, tako da bi lahko vsi delavci uživali osnovne standarde varnosti in zdravja ter standarde, ki prispevajo k njihovemu socialnemu, duševnemu in telesnemu dobremu počutju (t. i. celostna obravnava človeka). Obenem bi bila lahko ta zaščita uravnotežena s prilagojenimi pristopi, kot so dvostranski sporazumi med socialnimi partnerji, tudi na ravni sektorjev in podjetja, in kodeksi ravnanja, ki bi upoštevali posebne potrebe različnih sektorjev, organizacij in profilov tveganja, da bi lahko delavci in njihovi predstavniki sodelovali v skladu z veljavnimi predpisi. Glede na Vizijo nič bi si morali prizadevati za vključujoč pristop, ki bi upošteval vse osebe, prisotne na delovnem mestu. |
|
3.3 |
V smernicah MOD (7) je poudarjeno, da je pomembno razvijati nacionalne in prilagojene smernice za sisteme upravljanja varnosti in zdravja pri delu, pri katerih bi se upoštevali različni pogoji in zahteve na delovnih mestih, vključno z velikostjo organizacije in naravo dejavnosti, v katere so vključeni delavci in sindikati. Na Poljskem imajo socialni inšpektorji za delo od petdesetih let prejšnjega stoletja podporno in dopolnilno vlogo (8); ta primer se je izkazal za uspešnega pri preprečevanju. |
|
3.4 |
Primer dobre prakse je italijanska izkušnja izvajanja protipandemičnih protokolov, ki je pokazala, da je mogoče univerzalna pravila učinkovito prilagoditi edinstvenim razmeram na posameznih delovnih mestih s kolektivnimi pogajanji in skupnimi odbori, kar ponazarja pomen socialnega dialoga in združevanja široke zaščite z ukrepi, prilagojenimi posameznim primerom. |
|
3.5 |
Sodelovanje in skupna odgovornost vseh deležnikov, zlasti socialnih partnerjev, zagotavljanje učinkovitega socialnega dialoga na področju varnosti in zdravja pri delu ter vključevanje predstavnikov delavcev v zadeve, povezane z zdravjem in varnostjo, v skladu z veljavnimi predpisi, so temelji učinkovitega upravljanja varnosti in zdravja pri delu. V skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo/kolektivnimi pogodbami mora varnost na delovnem mestu zagotavljati delodajalec, vendar je za obravnavanje zlasti novih in spreminjajočih se tveganj v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, na primer tistih, ki so posledica tehnološke preobrazbe in podnebnih sprememb, potrebna skupna odgovornost javnih organov, inšpektoratov, sindikatov in samih delavcev. Opolnomočenje ključnih akterjev z izmenjavo znanja, primeri dobre prakse, spodbujanjem aktivnega vključevanja predstavnikov delavcev na ravni podjetja in usposabljanjem je bistveno: delavci, delodajalci in javne institucije morajo biti aktivno vključeni v prizadevanja za preprečevanje in sodelovanje. Izkazalo se je, da se z učinkovitim vključevanjem predstavnikov delavcev za varnost in ustanovitvijo odborov za varnost in zdravje pri delu, kjer to omogoča nacionalni sistem odnosov med delodajalci in delojemalci, lahko spodbudi aktivno sodelovanje med delodajalci in delojemalci ter vzpostavi varno in zdravo delovno okolje. |
|
3.6 |
Poleg tega bi pobude za usposabljanje morale biti vključujoče in, kadar je mogoče, vključevati predstavnike podjetja in predstavnike zaposlenih, s čimer bi zagotovili, da znajo vsi udeleženci prepoznati in obvladovati nova tveganja, vključno s tistimi, ki so povezana z digitalizacijo in spreminjajočim se delovnim okoljem. Na Danskem panožno sodelovanje za varnost in zdravje pri delu, ki ga delno financira vlada ter vključuje predstavnike delodajalcev in delojemalcev, spodbuja konkretne pobude na delovnem mestu ter ponuja svetovanje in praktična orodja za izboljšanje zdravja in varnosti na podlagi potreb v sektorju in na delovnem mestu. |
|
3.7 |
Za obravnavanje novih modelov dela in okolij so potrebni ocene tveganj in celovit pristop k fizičnim in psihosocialnim tveganjem. Velik razlog za skrb je še vedno na primer izpostavljenost rakotvornim snovem: v časovnem načrtu za rakotvorne snovi (Roadmap on Carcinogens) iz leta 2016 (9) je bilo število primerov rakavih obolenj, povezanih z delovnim mestom, v EU ocenjeno na približno 120 000 letno. Prav tako je treba sistematično obravnavati poklicne bolezni, vključno s tistimi, ki so posledice psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, in kostno-mišičnimi obolenji, ter izpopolniti seznam priznanih poklicnih bolezni za vso EU. Sodobna orodja, kot je spletno interaktivno orodje za ocenjevanje tveganj (OIRA) (10), bi morali dodatno spodbujati zlasti v sektorjih mikro, malih in srednjih podjetij. O teh političnih izzivih redno razpravlja Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu. |
|
3.8 |
Delo na daljavo, naj gre za delo od doma, v skupnih delovnih prostorih ali v tujini, prinaša nove razsežnosti pri zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri delu. Sedanje ocene kažejo, da približno 12,3 % delovne sile EU dela na daljavo, po najnovejših ocenah pa se ta delež stalno povečuje, saj bi lahko že leta 2025 do 15 % delovne sile delalo na daljavo (11). Ker se delovno okolje prekriva z javnimi prostori in domovi, nove oblike dela, kot je delo na daljavo, pa lahko prinašajo nove izzive glede varnosti in zdravja pri delu tako z vidika delodajalca kot delojemalca (npr. dostop delodajalcev, varstvo podatkov), je treba preučiti potrebo po prilagoditvi politik na področju varnosti in zdravja pri delu novim okoliščinam dela na daljavo, pri čemer je treba upoštevati nacionalne prakse ter spoštovati vlogo in avtonomijo socialnih partnerjev. V državah članicah, v katerih je bila po podatkih študije Eurofounda (12) uvedena pravica do odklopa, podatki kažejo, da to pozitivno vpliva na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zdravje in dobro počutje ter splošno zadovoljstvo na delovnem mestu. |
|
3.9 |
Povezava med varnostjo in zdravjem pri delu ter okoljskimi vprašanji, kot so podnebne spremembe in hidrogeološka tveganja, postaja vse pomembnejša, kar pomeni, da so delavci lahko izpostavljeni novim nevarnostim pri delu, vključno z boleznimi, poškodbami ter psihološkim in telesnim stresom, povezanimi z delom. Zato so morda potrebni celostna ocena tveganja in preventivni ukrepi. |
|
3.10 |
Nesreče, ki se zgodijo med potovanjem na delovno mesto ali z njega, v vseh državah članicah niso dosledno opredeljene kot nesreče pri delu. Vendar je pomembno razmisliti o ustreznih pristopih do tega vprašanja v državah članicah, tudi zaradi preventivnih ukrepov ter za izboljšanje kakovosti in primerljivosti zbranih podatkov. Pri uresničevanju ciljev na področju varnosti in zdravja pri delu bi utegnil biti koristen tudi koncept „Vizija nič“ v zvezi z varnostjo v cestnem prometu v EU (13). |
|
3.11 |
Pri programih usposabljanja na delovnem mestu za mlade, kot so vajeništva in pripravništva, bi moralo biti usposabljanje na področju zdravja in varnosti skupna odgovornost izobraževalnih ustanov in delodajalcev: šole bi morale biti odgovorne za splošno obveščanje/usposabljanje o zdravju in varnosti, podjetja pa bi morala zagotoviti usposabljanje, specifično za delovno mesto. Spodbujanje kulture varnosti kot temeljne vrednote od samega začetka poklicne poti prispeva k temu, da bodo vsi mladi delavci lahko prepoznali in obvladali tveganja na delovnem mestu. S kulturo varnosti bi se morala povečati ozaveščenost delodajalcev in delojemalcev o njihovi dolžnosti, da skrbijo za lastno varnost in zdravje pri delu, pa tudi za varnost drugih, na katere vplivajo njihova dejanja ali neizvajanje ukrepov pri delu. Poleg tega bi bilo treba v usposabljanje in prakse na delovnem mestu vključiti spolno občutljiv pristop, pri katerem bi upoštevali različna poklicna tveganja za moške in ženske, za katera so potrebni prilagojeni preventivni ukrepi, da bi zagotovili vključujoče in učinkovite sisteme za varnost in zdravje pri delu za vse delavce, ne glede na spol. |
|
3.12 |
Prilagoditev varnosti in zdravja pri delu demografiji delovne sile, zlasti starajoči se delovni sili, je bistvena, da bi lahko zagotovili zdravo delovno življenje in zdravje, povezano z delom, učinkovito združili s širšimi javnozdravstvenimi vprašanji. Zaradi pokojninskih reform in daljše delovne dobe je potreben premislek o delovnih nalogah in pogojih, ki bi starejšim delavcem omogočili, da med zaposlitvijo ostanejo aktivni in zdravi. Preventivni ukrepi za varnost in zdravje pri delu morajo upoštevati te demografske spremembe, pri čemer se je treba osredotočiti na vseživljenjski pristop s poudarkom na preprečevanju, oceni tveganja na podlagi delovne sposobnosti in ne starosti ter prilagoditvah delovnih mest individualnim potrebam in preusposabljanju. |
|
3.13 |
Zaradi hitrega spreminjanja organizacije dela in oblik zaposlitve je nujno redno ocenjevati izvajanje pravnega reda EU o varnosti in zdravju pri delu, določenega v direktivah, da bi zagotovili njegovo nadaljnjo ustreznost in učinkovitost. To vključuje oceno veljavnosti obstoječih predpisov in razmislek o uvajanju novih, z dokazi podprtih ukrepov, kadar je to potrebno. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti nastajajočim delovnim vzorcem. Vsa ta prizadevanja bi morala prispevati k splošnemu cilju izboljšanja zdravja in varnosti na delovnem mestu. |
|
3.14 |
Še en pomemben korak k uresničitvi cilja, da se preprečijo vsi smrtni primeri, so zagotavljanje nadzora ter spoštovanje in izvrševanje obstoječih predpisov o varnosti in zdravju pri delu. To vključuje dodelitev zadostnih sredstev in usposobljenih zaposlenih za inšpektorate za delo ter ustrezen in dobro delujoč pravni okvir. Poleg tega lahko sindikati in združenja delodajalcev sodelujejo pri spremljanju in razširjanju dobrih praks na področju varnosti in zdravja pri delu. |
|
3.15 |
Za analizo in preprečevanje nesreč pri delu je bilo opredeljenih več dobrih praks, ki bi se lahko delile in spodbujale, med drugim:
|
V Bruslju, 18. septembra 2025
Predsednik
Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Oliver RÖPKE
(1) Eurofound https://www.eurofound.europa.eu/sl/publications/all/european-industrial-relations-dictionary-info-sheet.
(2) Vključno z medicino dela, javnim zdravjem, industrijskim inženiringom, ergonomijo, kemijo in psihologijo.
(3) Glej spletno stran EU-OSHA.
(4) Direktiva Sveta 89/391/EGS.
(5) V členu 5 direktive je navedeno: „Delodajalec je dolžan v vseh pogledih zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom.“ Čeprav so v direktivi določene tudi obveznosti za delavce (člen 13), je v členu 5 navedeno: „Obveznosti delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu ne vplivajo na načelo odgovornosti delodajalca.“
(9) Pobuda, ki se ohranja od leta 2016 in jo predsedstva Sveta prenašajo naprej.
(11) Watrisse, R., The Evolution of Remote Work in Europe: 2024 and Beyond .
(12) Eurofound, Pravica do odklopa: njeno izvajanje in vpliv na ravni podjetja.
(13) Evropska komisija, EU Road Safety: Towards „Vision Zero“ .
(14) Safety matters weekly; Türk Loydu; Draeger; Vatix.
(15) Diversio; Number analytics; IceHrm; Access.
(16) EU-OSHA, Leadership and worker participation .
(17) Poročilo EU-OSHA Worker representation and consultation on health and safety ; Work Safe BC; SFM; EcoOnline.
(19) EU-OSHA, Artificial intelligence for worker management .
(20) MOD, How can occupational safety and health be managed?
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/22/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)