EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 8.10.2024

COM(2024) 670 final

2024/0670(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi aplikacije za elektronsko predložitev potovalnih podatkov (digitalna potovalna aplikacija EU) ter spremembi uredb (EU) 2016/399 in (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 v zvezi z uporabo digitalnih potovalnih dokumentov

{SEC(2024) 670 final} - {SWD(2024) 670 final} - {SWD(2024) 671 final} - {SWD(2024) 672 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Enotni ukrepi za nadzor zunanjih meja 1 so bistven element za zagotavljanje pravilnega delovanja območja EU brez nadzora na notranjih mejah (v nadaljnjem besedilu: schengensko območje) in notranje varnosti EU.

Zanesljivo in učinkovito upravljanje teh zunanjih meja prav tako krepi celovito azilno in migracijsko politiko EU ter zagotavlja, da se državljani tretjih držav vodijo po ustreznih postopkih ob polnem spoštovanju njihovih temeljnih pravic.

Sistematične mejne kontrole in zelo varne potne listine olajšujejo zakonit vstop in bivanje tako za državljane EU kot za državljane tretjih držav, hkrati pa zagotavljajo ohranjanje varnosti z ustreznim preverjanjem istovetnosti, pri katerem se za ugotavljanje morebitnih varnostnih tveganj preverjajo dokumenti in podatkovne zbirke.

Od začetka veljavnosti zakonika o schengenskih mejah leta 2006 2 je bil dosežen velik napredek pri standardizaciji nadzora na zunanjih mejah. Vendar se je okolje, v katerem se izvajajo mejne kontrole, s pojavom novih tehnologij in obsežnih informacijskih sistemov, ki se uporabljajo na teh mejah, ter znatnega povečanja tokov potnikov izrazito spremenilo.

Od začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2017/458 o okrepljenem preverjanju v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah schengenskega območja 3 se pri prehajanju teh zunanjih meja sistematične kontrole izvajajo tudi pri državljanih EU, s čimer se je podaljšalo čakanje, a se je povečala varnost, kar se kaže v večjem številu zadetkov v ustreznih podatkovnih zbirkah. Pri državljanih tretjih držav se take kontrole pri vstopu in izstopu izvajajo že od začetka veljavnosti zakonika o schengenskih mejah.

Mejne kontrole zajemajo preverjanje istovetnosti in državljanstva oseb, veljavnosti in verodostojnosti njihovih potnih listin ter preverjanje v ustreznih podatkovnih zbirkah, zlasti Schengenskem informacijskem sistemu, Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih ter nekaterih nacionalnih podatkovnih zbirkah 4 .

Pri državljanih tretjih držav vključujejo tudi preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji za vstop, in evidentiranje vnosa v sistemu vstopa/izstopa 5 , ki naj bi začel delovati leta 2024. Ti pogoji za vstop se med drugim nanašajo na pridobitev veljavnega vizuma ali potovalne odobritve, kjer je utemeljen namen obiska in so opredeljena sredstva za preživljanje.

V zadnjih letih je število ljudi, ki prečkajo zunanje meje, stalno naraščalo in skoraj doseglo raven pred pandemijo. Leta 2019 je bilo zabeleženih 605 milijonov takih prehodov meja, leta 2020 pa se je njihovo število zmanjšalo na 186 milijonov. Leta 2023 je bilo evidentiranih skupno 593 milijonov prehodov meje. Od teh prehodov jih je bilo 65 % na zračnih mejah, 31 % na kopenskih mejah, preostale 4 % pa na morskih mejah 6 . Dejstvo, da v EU vsako leto vstopi ali iz nje izstopi več kot pol milijarde potnikov, pomeni obremenitev za njene zunanje meje. Veliko število potnikov je izziv za organe, pristojne za izvajanje kontrol na zunanjih mejah, in za vse potnike, ki te meje prehajajo dnevno.

Glede na pritisk na postopke preverjanja na zunanjih mejah 7 in različne stopnje digitalizacije 8 v državah članicah se pojavljajo novi izzivi. Vključujejo varnostna tveganja in neučinkovito upravljanje meja ter ovire za nemoteno čezmejno potovanje.

Ker postopki niso (popolnoma) digitalizirani, potnikov pa je vse več, se je podaljšalo čakanje na mejnih prehodih. Potniki morajo svoje potne listine fizično predložiti na vseh zunanjih mejnih prehodih v schengensko območje in iz njega, bodisi mejnim organom za ročno preverjanje bodisi na elektronskih prehodih. Tudi pri uporabi elektronskih prehodov mora mejni uslužbenec nadzorovati postopek in odločiti o odobritvi ali zavrnitvi vstopa (oziroma zavrnitvi izstopa).

Tudi prevozniki, ki prevažajo potnike na ozemlje EU in z njega oziroma v schengensko območje in iz njega, se soočajo s težavami, ker nanje vplivata veliko število potnikov in potreba po ročnem preverjanju podatkov o potnikih. Poleg daljšega čakanja se je z uvedbo sistematičnih in temeljitih kontrol, ki so sicer ključne za varnost, podaljšal čas obdelave na potnika (preverjanje istovetnosti in potne listine, iskanje v podatkovnih zbirkah itd.).

Ker se mejna kontrola tako pri državljanih EU kot državljanih tretjih držav izvaja šele, ko potnik prispe na fizični mejni prehod in predloži fizično potno listino, organi ne morejo vnaprej preveriti veljavnosti in verodostojnosti potne listine zadevne osebe (razen pri imetnikih vizumov). V primeru državljanov tretjih držav mejni organi ne morejo vnaprej preveriti, ali izpolnjujejo pogoje za vstop.

Komisija je v sporočilu o schengenski strategiji iz leta 2021 9 predstavila načrte Evropske komisije za nadaljnjo digitalizacijo postopkov na zunanjih mejah schengenskega območja, vključno s pobudo za digitalizacijo potnih listin in olajšanje potovanja.

Cilj je prispevati k varnejšemu območju svobode, varnosti in pravice, k močnejši skupni politiki EU o upravljanju zunanjih meja ter k lažjemu potovanju za državljane EU in državljane tretjih držav, ki izpolnjujejo pogoje za vstop. Povečati je namreč treba varnost na schengenskem območju in v EU ter potnikom omogočiti lažje in hitrejše prehajanje meja.

Zato so cilji tega predloga uredbe (i) vzpostaviti enoten standard za digitalne potovalne dokumente in skupno aplikacijo EU (v nadaljnjem besedilu: digitalna potovalna aplikacija EU) za njihovo uporabo, (ii) omogočiti ljudem, da za prehajanje zunanjih zračnih, kopenskih in morskih meja uporabljajo digitalne potovalne dokumente na podlagi enotne tehnične rešitve EU, ter (iii) omogočiti mejnim organom izvajanje kontrol na podlagi teh dokumentov, da se odpravijo ozka grla in skrajša čas na mejnih prehodih.

Z uvedbo možnosti, da imajo potniki digitalno različico svoje potne listine in jo pred potovanjem prek aplikacije predložijo v predhodno kontrolo, bi lahko bolj gladko prehajali mejne kontrole.

Vzpostavitev možnosti, da mejni organi prejmejo digitalne različice potnih listin vnaprej, bi jim omogočila, da kontrole opravijo predhodno in se tako osredotočijo na učinkovitejše odkrivanje čezmejnega kriminala in nedovoljenih migracij. Trenutno se število potnikov še naprej povečuje in organi morajo vse kontrole opraviti ob dejanskem prehodu meje, vendar njihove zmogljivosti za upravljanje virov, vnaprejšnje preverjanje (za osredotočanje na profile z visokim tveganjem) ter odkrivanje nedovoljenih migracij in čezmejnega kriminala (kot sta trgovina z ljudmi ali tihotapljenje migrantov) niso povsem optimizirane. Ob tem morajo mejni policisti sicer preveriti verodostojnost in celovitost podatkov na čipu potnih listin 10 , vendar se lahko ta korak včasih izpusti zaradi prometnih konic ali tehničnih motenj 11 . V teh primerih se mejni policisti bolj zanašajo na ročni pregled fizičnih varnostnih elementov dokumenta 12 . Pri fizičnih varnostnih elementih so možnosti manipulacije večje kot pri elektronskih podatkih, shranjenih na čipu dokumenta, saj so ti podatki zaščiteni z digitalnim podpisom organa izdajatelja.

Pomembno je, da se takšna tveganja odpravijo, saj so ponarejeni dokumenti ključni dejavnik, ki omogoča čezmejni kriminal, kar vpliva na notranjo varnost EU. Samo v letu 2023 so nacionalni organi odkrili več kot 17 000 goljufov, ki so uporabljali ali posedovali več kot 22 000 ponarejenih dokumentov 13 . Z izboljšanjem preverjanja verodostojnosti in celovitosti potnih listin z uporabo digitalnih potovalnih dokumentov bodo imeli mejni organi več časa in virov, da se osredotočijo na tvegane profile, odkrivajo ponarejene dokumente ter preprečujejo nedovoljene migracije in čezmejni kriminal.

Čeprav so sodobne potne listine, vključno s tistimi, ki jih izdajajo države članice EU in večina tretjih držav, že opremljene z brezkontaktnim čipom in zagotavljajo visoko varnost, podatkov na čipu trenutno ni mogoče v zadostni meri uporabiti za obdelavo na daljavo v EU.

Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) je že leta 2016 začela delati na področju digitalizacije potnih listin, da bi se olajšal letalski prevoz. Ta digitalni prikaz identitete osebe, ki izhaja iz obstoječe potne listine in se v okviru ICAO imenuje „digitalni potovalni dokument“ (angl. digital travel credential – DTC), je pravzaprav kopija osebnih podatkov s čipa potne listine (razen prstnih odtisov) in se lahko varno shrani (npr. na mobilnem telefonu) za enkratno ali večkratno uporabo. Digitalni potovalni dokument se lahko pred potovanjem deli z drugimi deležniki, kot so mejni organi in prevozniki, prek vmesnika (npr. mobilne aplikacije), med drugim za predhodno registracijo podatkov, na primer v sistemu vstopa/izstopa, ali za namene zbiranja in posredovanja predhodnih informacij o potnikih. Prva različica tehničnega standarda ICAO za digitalne potovalne dokumente 14 je bila že dokončana in pilotno preizkušena.

Tekoči pilotni projekti 15 , ki jih financira EU, o uporabi digitalnih potovalnih dokumentov na zunanjih mejah na podlagi tehničnega standarda ICAO so pokazali nesporno dodano vrednost vključitve digitalnih potovalnih dokumentov v čezmejna potovanja. Organi imajo več časa za obravnavo posameznih potnikov (pred njihovim prihodom), medtem ko se lahko čakanje in obravnava posameznega potnika na samem mejnem prehodu izrazito skrajšata 16 , ker je bila večina kontrol opravljena vnaprej.

Na splošno pobuda EU za digitalizacijo potnih listin in olajšanje potovanja ponuja priložnost za izboljšanje potovalne izkušnje za posamezne potnike in povečanje varnosti, tako da se mejnim organom omogoči nov način predhodnega preverjanja na podlagi digitalnih podatkov s potnih listin, ki jih potniki predložijo pred potovanjem. Ta predlog poleg tega podpira uporabo sistema vstopa/izstopa, saj državljanom tretjih držav omogoča, da svoje podatke predhodno vpišejo na daljavo, namesto da bi se ti podatki evidentirali, ko prispejo na fizični mejni prehod. To bo skrajšalo čakanje na fizičnih mejnih prehodih in mejnim organom omogočilo več časa za izvajanje potrebnih kontrol.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Uvedba in uporaba digitalnih potovalnih dokumentov v okviru mejnih kontrol sta skladna z več pomembnimi političnimi pobudami in nedavnim razvojem na področju skupne politike EU o zunanjih mejah:

·nedavno sprejeto uredbo o digitalnih vizumih 17 – digitalne potovalne dokumente bi lahko uporabili prosilci za vizum za predizpolnjevanje informacij v vlogah za izdajo vizuma, pristojni organi pa bi lahko pred potovanjem preverili, ali ima oseba veljaven vizum;

·Evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 18 – digitalne potovalne dokumente bi lahko uporabili potniki za predizpolnjevanje informacij v prošnjah za potovalno odobritev, pristojni organi pa bi lahko pred potovanjem preverili, ali ima oseba veljaven potovalni dokument;

·sistemom vstopa/izstopa (SVI) 19 – digitalne potovalne dokumente bi lahko uporabili potniki za predhodni vpis potovalnih podatkov, potrebnih za SVI, na daljavo, kar pomeni manj časa na mejnih prehodih;

·predlogom uredbe o predhodnih informacijah o potnikih (API) – letalski prevozniki bodo morali avtomatizirano zbirati podatke o potovalnih dokumentih za namene predhodnih informacij o potnikih, da se zagotovi točnost podatkov. Prevozniki lahko za to avtomatizirano zbiranje med drugimi vrstami preverljivih digitalnih potrdil uporabljajo digitalne potovalne dokumente, s čimer se zagotovijo točni in zanesljivi podatki.

Dodana vrednost uporabe digitalnih potovalnih dokumentov za namene SVI in API, ki bo omogočala obdelavo na daljavo in večjo točnost podatkov, se bo uresničila takoj po sprejetju te uredbe.

Predlog tudi prispeva k nadaljnjemu razvoju evropskega integriranega upravljanja meja z uvedbo enotnih standardov za uspešnejše in učinkovitejše upravljanje zunanjih meja.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog spremlja predlog Komisije za uredbo Sveta o izdajanju digitalnih potovalnih dokumentov na podlagi osebnih izkaznic in tehničnih standardih za take dokumente 20 . Tehnični standard za digitalne potovalne dokumente na podlagi potnega lista ali osebne izkaznice EU bi moral biti enak, da se zagotovi njihova interoperabilnost in možnost uporabe za prehajanje zunanjih meja.

Ta pobuda je odziv na svetovni trend digitalizacije ter razvijajoča se pričakovanja potnikov glede vse hitrejših in bolj tekočih postopkov, in sicer z doseganjem ključnih ciljev strategije Komisije za digitalno Evropo iz leta 2020, katere cilj je zagotoviti celovitost in odpornost podatkovne infrastrukture EU ter podpirati uporabo tehnologij, ki dejansko vplivajo na vsakdanje življenje ljudi. Ta pobuda podpira tudi digitalni kompas za digitalno desetletje EU, ki temelji na štirih glavnih točkah, od katerih je ena digitalizacija javnih storitev (s posebnim ciljem, da bi do konca leta 2030 digitalno identiteto uporabljalo 80 % državljanov 21 ). Komisija in sozakonodajalca so se v Evropski deklaraciji o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje 22 zavezali, da bodo vsem ljudem, ki živijo v EU, zagotovili možnost uporabe dostopne, prostovoljne, varne in zaupanja vredne digitalne identitete. Predlagana uredba izpolnjuje to zavezo.

Ta pobuda in uvedba digitalnih potovalnih dokumentov v EU sta tudi tesno povezani s trenutnim razvojem na področju evropske digitalne identitete in evropske denarnice za digitalno identiteto 23 . Digitalni potovalni dokumenti bi se lahko skupaj z digitalnimi vozniškimi dovoljenji, zdravniškimi recepti in drugimi dokumenti hranili v evropski denarnici za digitalno identiteto kot elektronska potrdila, ki se lahko uporabijo tudi za namene izven potovanj, npr. kot digitalni osebni dokument za transakcije na daljavo in v živo.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 77(2)(b) in (d) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Člen 77(2)(b) PDEU pooblašča EU, da pripravi ukrepe, ki se nanašajo na kontrolo oseb pri prehodu zunanjih meja. Člen 77(2)(d) PDEU pooblašča EU, da sprejme ukrepe za postopno uvedbo integriranega sistema upravljanja zunanjih meja.

Ti določbi zagotavljata ustrezno pravno podlago za določitev ukrepov v zvezi s prehajanjem zunanjih meja in razvoj standardov, tudi v zvezi z digitalnimi potovalnimi dokumenti, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju mejnih kontrol.

Kar zadeva vprašanje ustrezne pravne podlage za spremembo uredbe o potnih listih EU 24 , je Sodišče v zadevi Schwarz 25 izrecno razsodilo, da je bila uredba o potnih listih EU pravilno sprejeta na podlagi člena 62(2)(a) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, predhodnika člena 77(2)(b) PDEU, saj je za preverjanje identitete oseb pri kontrolah na zunanjih mejah treba predložiti dokumente, ne glede na to, ali gre za državljane tretjih držav ali državljane EU.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Trenutni pravni okvir EU ne omogoča uporabe digitalnih rešitev za preverjanje verodostojnosti in celovitosti potnih listin pri mejnih kontrolah na daljavo. Zaradi narave težave države članice same ne morejo učinkovito uvesti enotne oblike za digitalne potovalne dokumente na podlagi potnih listin, ki bi bila urejena na ravni EU, in tako olajšati čezmejne mobilnosti.

Ukrepanje EU bi prineslo precejšnjo dodano vrednost pri reševanju izzivov, povezanih z varnostjo in olajšanjem potovanja. Trenutno stanje vpliva na varnost na mejah EU ter na pravilno delovanje zunanjih meja in celotnega schengenskega območja. Ob precejšnjem pritisku na zunanjih mejah in v EU kot celoti bi skupno ukrepanje EU omogočilo uvedbo enotnih ukrepov za izboljšanje integriranega upravljanja meja in doseganje minimalne ravni digitalne zrelosti v vseh državah članicah EU.

Potrebne spremembe ustreznih delov schengenskega pravnega reda (zlasti zakonika o schengenskih mejah in uredbe o potnih listih EU) so mogoče le na ravni Unije. Poleg tega je zaradi obsega in pričakovanih učinkov cilje mogoče učinkovito in uspešno doseči le na ravni EU.

•Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) Pogodbe o Evropski uniji morata narava in intenzivnost določenega ukrepa ustrezati ugotovljeni težavi. Težave, na katere se nanaša ta pobuda, zahtevajo zakonodajne ukrepe na ravni EU, da bi jih države članice lahko ustrezno rešile.

Ta predlog uredbe predvideva uvedbo digitalnih potovalnih dokumentov na podlagi potnih listin, ki jih lahko potniki po želji uporabijo za prehajanje skozi mejne kontrole. Države članice bi morale potnikom dovoliti uporabo digitalnih potovalnih dokumentov za prehajanje meja, ko bo tehnična rešitev na ravni EU pripravljena za uporabo. Do takrat lahko države članice razvijejo nacionalne rešitve za uporabo digitalnih potovalnih dokumentov na svojih zunanjih mejah.

Zato ta predlog uredbe državam članicam pomaga pri reševanju težav, povezanih z naraščanjem števila potnikov, hkrati pa zagotavlja visoko oziroma višjo raven varnosti in bolj praktične postopke za posamezne potnike. Čeprav pobuda zahteva regulativno in tehnično posredovanje, je sorazmerna v smislu doseganja ciljev in ne presega tistega, kar je potrebno.

•Izbira instrumenta

Cilje te pobude je mogoče doseči le z zakonodajnim aktom, ki bo vzpostavil tehnično rešitev na ravni EU, ki se neposredno uporablja, ne da bi bilo treba ukrep prenesti v nacionalne pravne rede, ter bo spremenil obstoječe določbe uredb o mejnih kontrolah in potnih listinah.

Zato je potreben akt v obliki uredbe o vzpostavitvi enotne aplikacije EU za predložitev potovalnih podatkov ter spremembi zakonika o schengenskih mejah, uredbe o potnih listih EU in uredbe o agenciji eu-LISA.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z deležniki

Priprava te pobude je vključevala širok nabor posvetovanj z zadevnimi deležniki, med drugim:

·nacionalnimi organi držav članic (mejni organi, organi izdajatelji potnih listin, oblikovalci politik);

·agencijami EU (kot so Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: agencija eu-LISA) in Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA));

·mednarodnimi organizacijami, vključenimi v mednarodna potovanja;

·gospodarstvom in državljani.

V okviru ocene učinka je bilo organizirano javno posvetovanje. Izvedena je bila tudi posebna raziskava Eurobarometer za dodaten vpogled v javno mnenje v EU o uporabi digitalnih potovalnih dokumentov za čezmejna potovanja.

Večina deležnikov je izrazila široko podporo pobudi, pri čemer so poudarili pričakovane koristi in praktičnost za mejne organe in potnike, če bi potnikom za prehajanje zunanjih meja omogočili uporabo digitalnih potovalnih dokumentov.

Potreba po enotnem evropskem pristopu k omogočanju potnikom, da za prehajanje zunanjih meja uporabijo digitalne potovalne dokumente, je bila potrjena s ciljno usmerjenim posvetovanjem z nacionalnimi predstavniki:

·96 % jih je menilo, da je enoten pristop v vseh državah članicah EU bistven ali zelo bistven;

·82 % jih je menilo, da so bistveni ali zelo bistveni tudi popolnoma integrirano upravljanje meja in orodja za njegovo olajševanje v EU (brez operativnih neučinkovitosti zaradi prekrivanja zakonodaje in postopkov v zvezi z upravljanjem meja).

Kljub učinku na nacionalne sisteme je 65 % anketiranih predstavnikov organov držav članic odgovorilo, da bi moralo biti sprejemanje digitalnih potovalnih dokumentov obvezno, 71 % pa jih je odgovorilo, da bi moralo biti obvezno omogočiti uporabo digitalnih potovalnih dokumentov za lažje potovanje.

76 % anketiranih predstavnikov organov držav članic se je zavzelo za možnost ene skupne aplikacije na ravni EU za predložitev potovalnih podatkov mejnim organom. Vsi anketiranci so dejali, da je zelo bistveno zagotoviti skladnost z mednarodnimi standardi (ICAO) za digitalne potovalne dokumente.

Javno posvetovanje je pritegnilo velik odziv s skupno skoraj 7 000 odgovori, večinoma iz Nemčije in Avstrije ter s Slovaške (58 %, 8 % oziroma 8 % odgovorov).

Mnenja glede uporabe digitalnih potovalnih dokumentov in pripravljenosti anketirancev za uporabo digitalnih potovalnih dokumentov pri prehajanju zunanjih meja so bila večinoma negativna:

·83 % anketirancev je menilo, da možnost uporabe digitalnih potovalnih dokumentov ni pomembna ali sploh ni pomembna, 12 % pa jih je menilo, da je zelo pomembna ali pomembna;

·na vprašanje, ali bi lahko digitalni potovalni dokumenti olajšali postopek mejne kontrole, jih je 72 % odgovorilo negativno;

·podobno je 58 % anketirancev navedlo, da možnost uporabe digitalnih potovalnih dokumentov za druge upravne postopke sploh ne bi bila uporabna, še 19 % pa jih je navedlo, da to ne bi bilo uporabno;

·le 12 % anketirancev bi razmišljalo o uporabi digitalnega potovalnega dokumenta, če bi bil na voljo, 6 % pa jih je navedlo, da bi o njej razmišljali pod določenimi pogoji.

Anketiranci so kot razloge za nizko zanimanje za uporabo izpostavili predvsem pomisleke glede varstva podatkov in zasebnosti ter splošno zadovoljstvo s sedanjimi postopki.

Komisija je prejela tudi precej odgovorov na javno posvetovanje po pošti, vsi pa so bili v obliki standardiziranega pisma, na katero je bilo treba le dodati naslov. Možnosti ciljno usmerjene kampanje ni bilo mogoče izključiti.

Posebna raziskava Eurobarometer EBS 539 26 je vključevala 26 358 pogovorov v 27 državah članicah EU in prinesla drugačne rezultate.

V anketi so preučevali stališča državljanov EU in njihovo mnenje o potovalnih politikah v zvezi z olajševanjem potovanj, vključno z uvedbo in uporabo digitalnih potovalnih dokumentov. Dve tretjini (67 %) Evropejcev in Evropejk sta izrazili pozitivno mnenje o digitalnih potovalnih dokumentih, četrtina (26 %) pa jih je izrazila negativno mnenje o njih.

Mnenja so bila najbolj pozitivna med mlajšimi anketiranci, študenti, vodstvenimi in drugimi pisarniškimi delavci, osebami, ki pogosto potujejo, ter tistimi, ki imajo na splošno pozitivno mnenje o EU.

Mnenje je bilo najmanj pozitivno med tistimi, ki imajo negativno mnenje o EU, ki ne potujejo, in tistimi, ki so prenehali redno izobraževanje s 15 leti ali manj.

Kljub temu je 68 % Evropejk in Evropejcev podprlo uporabo digitalnih potovalnih dokumentov za potovanja zunaj schengenskega območja, 28 % pa ji je nasprotovalo. Čeprav je bila podpora med starejšimi anketiranci nižja, je bilo še vedno 54 % anketirancev, starih 55 let ali več, in 50 % upokojencev naklonjenih uporabi digitalnih potovalnih dokumentov za potovanja zunaj schengenskega območja.

Med različnimi omenjenimi pomisleki je skoraj polovica (49 %) Evropejcev in Evropejk kot najpomembnejši pomislek v povezavi z uporabo digitalnih potovalnih dokumentov navedla napake v delovanju programske opreme. Izraženi so bili tudi pomisleki glede varstva podatkov, težav z napravami in kibernetskih napadov.

Pozitivni rezultati raziskave Eurobarometer so zanimivi glede na pretežno negativne povratne informacije iz javnega posvetovanja, pri čemer je treba upoštevati tudi večji in reprezentativnejši vzorec.

Povratne informacije iz različnih posvetovalnih dejavnosti so se upoštevale pri pripravi te pobude, na primer s prostovoljnostjo uporabe digitalnih potovalnih dokumentov (namesto uvedbe njihove obvezne uporabe za potnike), vzpostavitvijo enotnega tehničnega standarda za digitalne potovalne dokumente (namesto njihovega prepuščanja vsaki državi članici), vključevanjem državljanov EU in državljanov tretjih držav v področje uporabe pobude ter odločitvijo za skupno tehnično rešitev EU za predložitev digitalnih potovalnih dokumentov z visokimi varnostnimi standardi (namesto da vsaka država članica razvija svojo).

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je najela zunanjega svetovalca za izvedbo študije o pobudi EU za digitalizacijo potnih listin in olajšanje potovanj, da bi razvila možnosti in ocenila njihove učinke. Ta študija je bila uporabljena pri pripravi ocene učinka. V okviru študije so se zbirala mnenja in strokovno znanje deležnikov v obliki strateških razgovorov, ciljno usmerjenih posvetovanj, poglobljenih razgovorov in javnega posvetovanja. Poleg tega je bila, kot je navedeno zgoraj, izvedena posebna raziskava Eurobarometer.

Tri države članice (Finska, Hrvaška in Nizozemska) izvajajo tudi pilotne dejavnosti, ki jih financira EU, za preizkušanje uporabe digitalnih potovalnih dokumentov za namene čezmejnega potovanja. Dosedanje izkušnje in rezultati so bili upoštevani in se odražajo v oceni učinka in tem predlogu.

•Ocena učinka

Komisija je v skladu s svojo politiko za boljše pravno urejanje izvedla oceno učinka 27 , o kateri je Odbor za regulativni nadzor 15. decembra 2023 podal pozitivno mnenje 28 . V oceni učinka so bile ocenjene tri možne politike, ki so vse vključevale zakonodajne spremembe, saj so zahtevale spreminjanje obstoječega pravnega reda EU, zlasti kar zadeva potne listine in mejne kontrole. Možnost pristopa mehkega prava je bila zato že od začetka izključena.

Vse možne politike so imele določene skupne elemente, vključno s:

·prehodnim obdobjem / časom prostovoljnega izvajanja, dokler ne bo pripravljena tehnična rešitev EU;

·zanašanjem na obstoječi mednarodni tehnični standard;

·prostovoljnostjo uporabe digitalnih potovalnih dokumentov za potnike (kot je bilo potrjeno tudi z javnim posvetovanjem);

·centralizirano tehnično rešitvijo EU za ustvarjanje in predložitev digitalnih potovalnih dokumentov.

Glavna razlika med tremi možnimi politikami se navezuje na raven prožnosti, ki bi jo imele države članice v zvezi z:

(1)možnostjo, da državljani in državljanke dobijo digitalne potovalne dokumente (ponekod je dostop do podatkov na čipu potnih listin izrecno omejen na organe);

(2)omogočanjem potnikom, da digitalne potovalne dokumente uporabljajo za čezmejno potovanje.

Možna politika 1 

Države članice bi lahko potnikom dale na voljo digitalne potovalne dokumente in z njihovo uporabo olajšale mejne kontrole.

Možna politika 2

Države članice bi morale potnikom dati na voljo digitalne potovalne dokumente in bi lahko na mejnih prehodih izvedle ukrepe za uporabo teh dokumentov.

Možna politika 3 

Države članice bi morale potnikom dati na voljo digitalne potovalne dokumente in na mejnih prehodih izvesti ukrepe za njihovo uporabo. Odpravile bi se pravne ovire za uporabo podatkov o digitalnih potovalnih dokumentih za namene mejne kontrole in vzpostavil enoten pristop k njihovi uporabi v vseh državah članicah.

Na podlagi ugotovitev iz ocene učinka je prednostna možna politika postopna možnost 3 po obdobju, ki je potrebno za razvoj centralizirane tehnične rešitve EU in v katerem bi se lahko države članice same odločile za uporabo kot pri možnosti 2, in sicer tako, da se:

(a)omogoči državljanom EU in državljanom tretjih držav, da pridobijo svoje digitalne potovalne dokumente iz obstoječih potnih listin, skladnih s standardom ICAO;

(b)jim omogoči uporabo digitalnih potovalnih dokumentov za prehajanje zunanjih meja v tistih državah članicah, ki se odločijo za uvedbo digitalnih potovalnih dokumentov pred začetkom delovanja centralizirane tehnične rešitve EU;

(c)jim omogoči uporabo digitalnih potovalnih dokumentov za prehajanje zunanjih meja v vseh državah članicah, ko bo pripravljena tehnična rešitev na ravni EU.

Prednostna možna politika ima na splošno najbolj pozitiven učinek na podpiranje naslednjih ciljev:

(1)povečanje varnosti v schengenskem območju in učinkovitosti upravljanja njegovih zunanjih meja;

(2)zagotavljanje lažjega prehajanja meja posameznim potnikom.

To je predvsem zaradi postopne dvojne obveznosti držav članic, da posameznikom omogočijo, da dobijo digitalne potovalne dokumente in jih dejansko uporabijo za prehajanje meja, kar med vsemi možnimi politikami vodi do največje pričakovane uporabe digitalnih potovalnih dokumentov. Zato organom najučinkoviteje omogoča izvajanje predhodnih kontrol in predhodnih odobritev prehoda potnikom, ob tem pa vsakemu potniku (s potno listino, ki vsebuje čip) omogoča, da se prostovoljno odloči za uporabo te možnosti.

Standardizacija digitalnih potovalnih dokumentov in njihove uporabe za upravljanje zunanjih meja v vseh državah članicah bi prinesla še druge koristi. Na podlagi prostovoljne uporabe bi lahko povečala učinkovitost za prevoznike, saj bi lahko digitalne potovalne dokumente vključili v svoje sedanje delovne postopke. Državljanom EU omogoča tudi nadaljnje primere uporabe digitalnih potovalnih dokumentov, in sicer z določitvijo elektronskega atributa za evropsko denarnico za digitalno identiteto, ki se lahko uporablja na primer za dokazovanje istovetnosti v EU ali celo v tujini, če ga tretje države sprejmejo.

Prednostna možna politika prinaša omejeno breme za nacionalne organe, ki pa bi se izravnalo s pričakovanim pozitivnim učinkom ukrepov. Slednji vključuje povečanje uspešnosti in učinkovitosti mejnih kontrol, kar omogoča tudi boljšo uporabo virov na lokalni ravni in na primer osredotočanje na analize tveganja, patruljiranje in druge naloge. Prednostno možno politiko sestavlja predvsem izboljšanje obstoječih določb, ne pa ustvarjanje novih obveznosti, zlasti z omogočanjem mejnih kontrol pred prihodom in predhodnih odobritev prehoda potnikom pred njihovim prihodom na mejni prehod. Končne koristi so odvisne od uporabe digitalnih potovalnih dokumentov, v oceni učinka pa so navedene dodatne informacije in ocene na podlagi različnih scenarijev.

Obveznost, da se potnikom omogoči uporaba digitalnih potovalnih dokumentov za prehajanje zunanjih meja, bi prinesla zlasti eno breme: vzpostavitev tehnične rešitve za integracijo, ki omogoča obdelavo digitalnih potovalnih dokumentov v nacionalnih sistemih upravljanja meja.

Glede na podobnost standarda ICAO za digitalne potovalne dokumente in obstoječih potnih listin vključitev tega standarda ne bi smela biti pretirano zapletena ali draga. Države članice, vključene v pilotne projekte digitalnih potovalnih dokumentov, so ocenile, da bi tako vključevanje stalo med 300 000 EUR in 700 000 EUR na državo. Poleg tega bo morda treba povečati zmogljivost strežnikov, odvisno od države in posameznih mejnih prehodov, kar bi lahko stalo do 250 000 EUR na državo.

Ob upoštevanju sprememb nacionalnih ureditev, razlik v tehnološki zrelosti in zmogljivostih ter razumnih režijskih stroškov se ocenjuje, da sta za uvedbo digitalnih potovalnih dokumentov na njihovih zunanjih mejah v povprečju potrebna 2 milijona EUR na državo članico.

Stroški institucij EU so omejeni na stroške agencije eu-LISA z razvojem, delovanjem in vzdrževanjem centralnega sistema EU za pridobitev digitalnega potovalnega dokumenta iz obstoječe fizične potne listine in za predložitev tega digitalnega potovalnega dokumenta (skupaj s potrebnimi potovalnimi podatki) pristojnemu organu. Agencija eu-LISA je enkratne stroške razvoja in delovanja aplikacije ocenila na 55,6 milijona EUR (do leta 2030), letne stroške za njeno vzdrževanje od leta 2030 pa na 6,2 milijona EUR na leto.

•Primernost in poenostavitev ureditve

V skladu s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov Komisije bi si morale vse pobude za spremembo obstoječe zakonodaje EU prizadevati za poenostavitev in učinkovitejše doseganje zastavljenih ciljev politike (tj. zmanjšanje nepotrebnih regulativnih stroškov). Čeprav ta predlog uredbe ni del programa ustreznosti in uspešnosti predpisov, bo zmanjšal skupne upravne stroške nacionalnih organov pri izvajanju mejnih kontrol, kot je razvidno iz ocene učinka.

•Temeljne pravice

Ta predlog pozitivno vpliva na temeljno pravico do svobode gibanja in prebivanja iz člena 45 Listine EU o temeljnih pravicah, saj imetnikom pravice do prostega gibanja omogoča, da na podlagi svojega fizičnega potnega lista ustvarijo digitalni potovalni dokument, ki jim bo omogočal lažje uresničevanje pravice.

Predlog ima omejen učinek na varstvo drugih temeljnih pravic.

Kar zadeva varstvo osebnih podatkov, mejni organi že obdelujejo osebne podatke vseh oseb, ki prečkajo zunanje meje, prav tako pa jih obdelujejo tudi organi, pristojni za izdajo potnih listin. Ta predlog ne vpliva na količino in vrste osebnih podatkov, ki se trenutno obdelujejo na področjih nadzora meje in izdaje dokumentov v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.

Spreminja se le časovni element (tj. kdaj se podatki obdelujejo), saj bi mejni organi lahko večino kontrol, ki se trenutno izvajajo ob prihodu potnika na mejni prehod, izvedli vnaprej. Če potnik za ustvarjanje digitalnega potovalnega dokumenta na podlagi svoje obstoječe fizične potne listine uporablja digitalno potovalno aplikacijo EU, bi poleg preverjanja istovetnosti na fizičnem mejnem prehodu istovetnost samodejno preverila tudi aplikacija.

Če bodo potniki za namene potovanja lahko uporabljali digitalne potovalne dokumente, se bo po drugi strani izboljšala tudi kakovost podatkov v primerjavi s tem, da sami ročno vnašajo podatke, pri čemer se lahko pojavijo napake, ki lahko na koncu privedejo do daljšega časa obdelave, kazni ali celo zavrnitve vstopa.

Kljub uporabi centralizirane tehnične rešitve EU za ustvarjanje in predložitev digitalnih potovalnih dokumentov na podlagi potnih listov EU ali potnih listov, ki jih izdajo tretje države, se digitalni potovalni dokumenti ne bi shranjevali centralno. Predlog ne predvideva vzpostavitve nove podatkovne zbirke. Ko je digitalni potovalni dokument ustvarjen/pridobljen iz obstoječe potne listine, se shrani na imetnikovi mobilni napravi. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, torej ohranijo nadzor nad svojimi podatki in se odločijo, ali in kdaj jih bodo uporabili. Če se oseba odloči, da jih bo uporabila za predhodno kontrolo in olajšanje potovanja, jih lahko prek aplikacije, ki jo bo razvila in upravljala agencija eu-LISA, predloži pristojnim organom.

Agencija eu-LISA in nacionalni organi bi morali uporabiti ustrezne zaščitne ukrepe, kot so šifriranje osebnih podatkov in ukrepi za kibernetsko varnost, da bi preprečili uhajanje podatkov in kršitve pravil o varstvu podatkov ter zagotovili varnost pred kibernetskimi napadi in programskimi aplikacijami, ki samodejno izvajajo naloge.

Za uporabo digitalnega potovalnega dokumenta se mora digitalni potovalni dokument, ki ga predloži uporabnik, začasno shraniti v lokalni podatkovni zbirki odgovorne države članice. V to začasno podatkovno zbirko/galerijo bi se vnesle podobe obraza, ki jih vsebujejo predloženi digitalni potovalni dokumenti. To je potrebno za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov potnika s predloženim digitalnim potovalnim dokumentom, ko potnik pride na mejni prehod.

Preverjanje ujemanja za preverjanje istovetnosti bi se izvedlo na manj vzorcih kot pri ugotavljanju ujemanja biometričnih podatkov z več vzorci, ki je potrebno za identifikacijo posameznika. Po opravljeni mejni kontroli bi bilo treba podatke izbrisati iz začasne podatkovne zbirke, kot se to sedaj izvede po odčitavanju podatkov na čipu fizičnih potnih listin med mejno kontrolo.

Ker bi bila uporaba digitalnih potovalnih dokumentov za potnike prostovoljna, bi poleg pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov potnikov za namene mejne kontrole v pravu EU in nacionalnem pravu potniki dejavno privolili v obdelavo njihovih podatkov in začasno shranjevanje digitalnega potovalnega dokumenta v lokalni podatkovni zbirki. Privolitev lahko kadar koli prekličejo, ne da bi to vplivalo na njihovo pravico do čezmejnega potovanja.

Čeprav potne listine EU in nekatere potne listine tretjih držav vsebujejo podatke o prstnih odtisih imetnika, so prstni odtisi izključeni iz vsebine digitalnih potovalnih dokumentov. To je v skladu s tehnično specifikacijo ICAO za digitalne potovalne dokumente.

Kar zadeva učinke na temeljne pravice, razen pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, predlog ne bi negativno vplival na varstvo temeljnih pravic. Ker je uporaba digitalnih potovalnih dokumentov prostovoljna, se spoštujeta načeli nediskriminacije in vključevanja.

Za vse morebitne negativne rezultate, povezane z uporabo digitalnih potovalnih dokumentov, ki bi na primer privedli do zavrnitve vstopa, kršitve varstva podatkov ali njihove nezakonite uporabe, bi se uporabljala obstoječa in veljavna pravna sredstva v skladu s pravom EU in nacionalnim pravom.

Ta predlog spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, določena v Listini EU o temeljnih pravicah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

·povečanje zmogljivosti strežnikov in shrambe za začasno shranjevanje digitalnih potovalnih dokumentov, ki jih predložijo potniki (250 000 EUR);

·razvoj varne povezave z usmerjevalnikom podatkov o potnikih, ki omogoča vključitev v obstoječe nacionalne sisteme upravljanja meja (300 000 EUR do 700 000 EUR);

·nadgradnja ali javno naročanje strojne opreme za obdelavo digitalnih potovalnih dokumentov in podporo prepoznavanju obraza ter usposabljanje osebja (30 000 EUR).

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo zagotovila potrebno ureditev za spremljanje delovanja predlaganih ukrepov in njihovo ocenjevanje glede na glavne cilje politike. Pet let po začetku izvajanja predlagane uredbe in začetku delovanja digitalne potovalne aplikacije EU, ki jo bo razvila in upravljala agencija eu-LISA, bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo, v katerem bo ocenila izvajanje uredbe in njeno dodano vrednost, vključno z morebitnimi neposrednimi ali posrednimi učinki na zadevne temeljne pravice.

Ker bi pristojni organi potnikom za čezmejno potovanje morali dovoliti uporabo digitalnih potovalnih dokumentov, ko bo skupna tehnična rešitev EU začela delovati, bo to omogočilo celovit pregled nad tem, koliko potniki uporabljajo digitalne potovalne dokumente, njihovo dodano vrednostjo v smislu večje varnosti in lažjega potovanja ter morebitnimi pomanjkljivostmi.

Poleg tega bo agencija eu-LISA z zbiranjem statističnih podatkov Komisiji zagotovila zanesljive podatke o številu uporabnikov in potovalnih navadah ter druge koristne informacije za nadaljnji razvoj postopkov v korist potnikov in organov držav članic.

Praktični priročnik za mejne policiste 29 bi bilo treba posodobiti, da bi se upoštevale spremembe pravnega okvira in zagotovile ustrezne smernice/priporočila nacionalnim organom za uporabo digitalnih potovalnih dokumentov v okviru upravljanja zunanjih meja.

Izvajanje ukrepov iz tega predloga, vključno z vidiki varstva podatkov, se bo spremljalo in ocenjevalo v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma 30 .

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1 določa vzpostavitev aplikacije za elektronsko predložitev potovalnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: digitalna potovalna aplikacija EU), predmet urejanja in področje uporabe.

V členu 2 so opredeljeni pojmi za namene te uredbe.

Člen 3 določa splošno strukturo digitalne potovalne aplikacije EU, vključno z namenom vsake od njenih tehničnih komponent.

Člen 4 določa splošna pravila o ustvarjanju in uporabi digitalnih potovalnih dokumentov v digitalni potovalni aplikaciji EU, vključno z možnostjo uporabe predhodno ustvarjenih digitalnih potovalnih dokumentov, ki jih lahko zadevna oseba shrani v svojo evropsko denarnico za digitalno identiteto.

Člen 5 določa, katere potovalne podatke lahko potniki predložijo mejnemu organu prek digitalne potovalne aplikacije EU. Ti podatki so poleg digitalnega potovalnega dokumenta potrebni za podporo izvedbi mejne kontrole in predhodne odobritve prehoda.

Člen 6 določa pravila o posredovanju potovalnih podatkov pristojnim mejnim organom ter potrebne ureditve v zvezi z določitvijo odgovornih organov in njihovega obveščanja s strani držav članic.

Člen 7 določa pravila o obdelavi osebnih podatkov ter vlogi upravljavca in obdelovalca podatkov za namene obdelave osebnih podatkov, predloženih prek digitalne potovalne aplikacije EU.

Člen 8 določa pravila o razvoju, upravljanju in vzdrževanju digitalne potovalne aplikacije EU ter z njimi povezane obveznosti agencije eu-LISA.

Člen 9 določa obveznosti držav članic glede zagotavljanja, da lahko prejmejo podatke, predložene prek digitalne potovalne aplikacije EU.

Člen 10 predvideva izvedbo informacijske kampanje za obveščanje javnosti o digitalnih potovalnih dokumentih in uporabi digitalne potovalne aplikacije EU.

Člen 11 določa pravila o stroških, ki jih imajo agencija eu-LISA in države članice v zvezi s svojimi obveznostmi iz člena 8 oziroma 9.

Člen 12 vsebuje določbe o spremembi Uredbe (ES) št. 2252/2004 za določitev tehničnega standarda za digitalne potovalne dokumente in možnosti, da prosilci zanje zaprosijo.

Člen 13 vsebuje določbe o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 v zvezi z izvajanjem mejnih kontrol ter nadaljnjo uporabo samopostrežnih sistemov in digitalne potovalne aplikacije EU v te namene.

Člen 14 določa spremembe Uredbe (EU) 2018/1726 v zvezi z nalogami agencije eu-LISA glede digitalne potovalne aplikacije EU.

Členi 15 do 20 vsebujejo končne določbe te uredbe, ki se nanašajo na sprejetje izvedbenih aktov, spremljanje in oceno te uredbe ter začetek njene veljavnosti in uporabe.

2024/0670 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi aplikacije za elektronsko predložitev potovalnih podatkov (digitalna potovalna aplikacija EU) ter spremembi uredb (EU) 2016/399 in (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 v zvezi z uporabo digitalnih potovalnih dokumentov

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2), točki (b) in (d), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uspešno in učinkovito izvajanje mejnih kontrol na zunanjih mejah prispeva k pravilnemu delovanju območja brez nadzora na notranjih mejah (v nadaljnjem besedilu: schengensko območje) in notranji varnosti Unije. Vključitev pomnilniškega medija (čipa) s podobo obraza imetnika v potne listine, ki jih izdajo države članice, z Uredbo Sveta (ES) št. 2252/2004 31 in Uredbo (EU) 2019/1157 32 ter začetek veljavnosti Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 33 sta znatno prispevala k visokim varnostnim standardom in zanesljivemu upravljanju zunanjih meja. Mejne kontrole, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta 34 , so namenjene zanesljivi identifikaciji potnikov, preprečevanju groženj za notranjo varnost, javni red, javno zdravje in mednarodne odnose držav članic ter boju proti nedovoljenim migracijam ob spoštovanju temeljnih pravic.

(2)Pri trenutnem zanašanju na fizične potne listine in fizično interakcijo za pregled potnih listin in izvajanje mejnih kontrol mejni organi držav članic ne morejo na daljavo preveriti verodostojnosti in celovitosti potnih listin ter opraviti ustreznih preverjanj v podatkovnih zbirkah, preden potniki prispejo na fizični mejni prehod, razen letalskih potnikov, za katere so bile posredovane in obdelane predhodne informacije o potnikih. Glede na vse večje tokove potnikov prek zunanjih meja schengenskega območja in začetek delovanja sistema vstopa/izstopa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta 35 , ki bo od državljanov tretjih držav, za katere se uporablja, zahteval predložitev dodatnih podatkov v okviru mejne kontrole, je bistveno, da se mejnim organom omogoči uporaba varnih tehničnih rešitev za izvajanje ustreznih kontrol, preden potniki prispejo na mejni prehod.

(3)Obstoječi pravni okvir o potnih listinah in mejnih kontrolah, ki ga sestavljajo zlasti uredbe (ES) št. 2252/2004, (EU) XXXX/XXXX 36 [COM(2024) 316 final] in (EU) 2016/399, ne omogoča uporabe podatkov s pomnilniškega medija potnih listin za namene izvajanja takih predhodnih mejnih kontrol in predhodnih odobritev prehoda oziroma uporabe teh podatkov za druge namene. Glede na nedavni razvoj na mednarodni ravni, natančneje v okviru standardizacije, ki jo je izvedla Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), ter v zvezi z zmogljivostmi in zanesljivostjo prepoznavanja obrazov, je ta tehnologija zdaj na voljo in ustreza za odziv na pozive k olajšanju čezmejnega potovanja ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varnosti ob polnem spoštovanju temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

(4)Zato bi bilo treba obstoječi pravni okvir posodobiti, da se zagotovi, da lahko potniki in mejni organi izkoristijo učinkovitejše in uspešnejše mejne kontrole z uporabo tako imenovanih digitalnih potovalnih dokumentov, tj. digitalnega prikaza identitete osebe, ki izhaja iz informacij, shranjenih na pomnilniškem mediju (čipu) potne listine (tj. potnega lista ali osebne izkaznice EU), in katerega veljavnost je mogoče potrditi. S tem se bo na koncu skrajšalo čakanje in čas obdelave na mejnih prehodih ter izboljšala sposobnost organov, da vnaprej preverijo potnike, načrtujejo in upravljajo vire ter se osredotočijo na potnike, pri katerih obstaja večje tveganje.

(5)Ta uredba bi morala za dosego svojih ciljev zajemati tako osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, kot tudi državljane tretjih držav.

(6)Da bi dosegli enoten pristop na ravni Unije ter čim bolj povečali koristi za olajševanje potovanja in prednosti ekonomije obsega, bi bilo treba vzpostaviti skupno tehnično rešitev za predložitev elektronskih potovalnih podatkov, namesto da vsaka država članica razvija svojo. Ta aplikacija za elektronsko predložitev potovalnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: digitalna potovalna aplikacija EU) bi morala biti sestavljena iz uporabniku prijazne mobilne aplikacije, zaledne storitve za potrjevanje, ki lahko preveri verodostojnost in celovitost potnih listin ter podobo obraza uporabnika primerja s sliko, ki je shranjena na čipu potne listine, ter tehnične komponente za varno sporočanje potovalnih podatkov iz aplikacije organu prejemniku (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalnik podatkov o potnikih). Dolgoročno bi bilo treba digitalno potovalno aplikacijo EU nadalje razvijati z novimi funkcijami, da se za podporo upravljanju zunanjih meja vzpostavi celovita aplikacija na ravni Unije, ki vključuje vse povezane storitve.

(7)Digitalna potovalna aplikacija EU bi morala potnikom omogočiti, da ustvarijo digitalni potovalni dokument za enkratno ali večkratno uporabo in prikličejo že ustvarjen digitalni potovalni dokument. Zaradi varnosti in boja proti identitetnim prevaram bi morala imeti zaledna storitev za potrjevanje v okviru digitalne potovalne aplikacije EU možnost, da pred ustvarjanjem digitalnega potovalnega dokumenta preveri verodostojnost in celovitost potne listine ter preveri, ali je uporabnik zakoniti imetnik potne listine, in sicer s primerjavo podobe obraza, shranjene na čipu potne listine, s podobo obraza uporabnika, posneto v živo. Digitalne potovalne dokumente za večkratno uporabo bi moralo biti mogoče shraniti v uporabnikovo evropsko denarnico za digitalno identiteto, ki je skladna z Uredbo (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 37 . Osebe, ki nimajo evropske denarnice za digitalno identiteto, vzpostavljene z navedeno uredbo, bi morale imeti možnost, da digitalni potovalni dokument shranijo lokalno v mobilni aplikaciji.

(8)Da bi podprli izvajanje predhodnih mejnih kontrol oseb, ki imajo pravico do prostega gibanja v skladu s pravom Unije, kadar se te uporabljajo zanje, in predhodnih odobritev prehoda za državljane tretjih držav, bi morali potniki ob uporabi digitalnih potovalnih dokumentov navesti tudi nekatere pomembne potovalne podatke, kot sta predvideni čas prehoda meje in država članica, v kateri se prečka zunanja meja. Ti podatki bi morali biti omejeni na to, kar je potrebno za namene izvajanja mejne kontrole, vključno s podporo preverjanju izpolnjevanja pogojev za vstop.

(9)Usmerjevalnik podatkov o potnikih bi moral potovalne podatke, ki jih je predložil potnik, posredovati mejnim organom za predhodno mejno kontrolo oziroma predhodno odobritev prehoda. Zato bi morale biti države članice obvezane, da imenujejo mejne organe, pooblaščene za prejemanje takih podatkov.

(10)Ustvarjanje, predložitev in uporaba digitalnih potovalnih dokumentov za namene izvajanja mejnih kontrol vplivajo na pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Da bi v celoti spoštovali temeljne pravice potnikov, bi bilo treba določiti ustrezne omejitve in zaščitne ukrepe. Vsi podatki, ki jih potniki pred potovanjem predložijo mejnim organom, zlasti osebni podatki, bi morali biti omejeni na to, kar je potrebno in sorazmerno s cilji povečanja varnosti, olajšanja potovanja in zagotavljanja dobrega delovanja schengenskega območja, čemur je namenjena ta uredba. Zagotoviti bi bilo treba, da obdelava podatkov v skladu s to uredbo ne povzroča nobene oblike diskriminacije. Osebni podatki se na ravni EU ne bi smeli hraniti dlje, kot je potrebno za njihovo predložitev mejnemu organu.

(11)Potniki bi morali imeti svobodo odločanja, ali bodo za namene mejne kontrole uporabili digitalni potovalni dokument ali fizično potno listino, in bi morali imeti možnost, da kadar koli prekličejo privolitev za obdelavo njihovih osebnih podatkov, ne da bi to vplivalo na upravičenost do prehajanja zunanjih meja. Vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi morala potekati v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 38 ter Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 39 v okviru njunega področja uporabe.

(12)Zaradi zagotavljanja skladnosti s temeljno pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov ter spodbujanja pravne jasnosti bi bilo treba določiti upravljavca in obdelovalca podatkov. Za zagotovitev ustreznih zaščitnih ukrepov in varnosti bi bilo treba vso komunikacijo med usmerjevalnikom podatkov o potnikih in pristojnim organom zaščititi z močnimi metodami šifriranja, tako da morebitne kršitve varstva podatkov ne bi vključevale razkritja podatkov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, na katero osebo se nanašajo. Države članice bi morale mejnim organom zagotoviti tudi ustrezno usposabljanje o vidikih varnosti in varstva podatkov, preden lahko obdelujejo podatke, posredovane prek digitalne potovalne aplikacije EU.

(13)Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: agencija eu-LISA), ustanovljena z Uredbo (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta 40 , bi morala biti odgovorna za razvoj in vzdrževanje digitalne potovalne aplikacije EU. Zato bi morala agencija eu-LISA uvesti potrebne ukrepe za operativno upravljanje digitalne potovalne aplikacije EU, vključno z razvojem, spremljanjem in poročanjem sistema. Pred začetkom delovanja digitalne potovalne aplikacije EU bi morala agencija eu-LISA v sodelovanju z ustreznimi organi izvesti preizkus v skladu s tehničnimi specifikacijami. Agencija eu-LISA bi morala tudi zbirati statistične podatke o uporabi digitalne potovalne aplikacije EU.

(14)Čeprav bi morala biti agencija eu-LISA odgovorna za splošni razvoj, delovanje in vzdrževanje digitalne potovalne aplikacije EU, vključno z usmerjevalnikom podatkov o potnikih, ki pristojnim organom posreduje potovalne podatke, bi morala biti vsaka država članica odgovorna, da na nacionalni ravni zagotavlja varno povezavo v svojem nacionalnem sistemu za prejemanje potovalnih podatkov, vključno z razvojem, delovanjem in vzdrževanjem te povezave. Države članice bi morale biti odgovorne tudi za upravljanje dostopa ustrezno pooblaščenega osebja mejnih organov do potovalnih podatkov in ureditve v zvezi s tem dostopom.

(15)Da bi povečali ozaveščenost javnosti o digitalnih potovalnih dokumentih in spodbudili njihovo uporabo, bi morala Komisija skupaj z agencijo eu-LISA, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ter nacionalnimi mejnimi organi izvajati informacijske kampanje o ciljih, uporabi in drugih pomembnih vidikih digitalne potovalne aplikacije EU, vključno z varstvom in varnostjo podatkov.

(16)Glede na zadevni interes Unije bi bilo treba stroške, ki jih bo imela agencija eu-LISA pri opravljanju svojih nalog na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) 2018/1726 v zvezi z razvojem, delovanjem, vzdrževanjem in splošnim upravljanjem digitalne potovalne aplikacije EU, kriti iz proračuna Unije. Države članice bi morale ostati odgovorne za stroške, ki nastanejo na nacionalni ravni zaradi razvoja, delovanja in vzdrževanja varne povezave za prejemanje potovalnih podatkov prek usmerjevalnika podatkov o potnikih.

(17)Agencija eu-LISA bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu redno poročati o napredku pri snovanju in razvoju digitalne potovalne aplikacije EU, vključno s stroški, finančnimi učinki ter morebitnimi tehničnimi težavami in tveganji, ki bi se lahko pojavili. Ko bo razvoj digitalne potovalne aplikacije EU končan, bi bilo treba Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti ločeno poročilo.

(18)Ker bi morala agencija eu-LISA digitalno potovalno aplikacijo EU zasnovati, razviti, gostiti in tehnično upravljati, je treba Uredbo (EU) 2018/1726 spremeniti tako, da se dodajo potrebne naloge.

(19)Za določitev standardne specifikacije Unije za digitalne potovalne dokumente na podlagi potnih listin je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 2252/2004. Da bi se povečala uporaba digitalnih potovalnih dokumentov, bi bilo treba prosilcem pri oddajanju vloge za potno listino ali njenem podaljševanju omogočiti, da pristojni organ zaprosijo, da skupaj s fizično listino izda ustrezen digitalni potovalni dokument. Prav tako bi morali imetniki veljavnih potnih listin imeti možnost, da na podlagi svoje obstoječe fizične potne listine ustvarijo digitalni potovalni dokument. Digitalne potovalne dokumente bi moralo biti mogoče shraniti v evropsko denarnico za digitalno identiteto.

(20)Za zagotavljanje doslednega pristopa na mednarodni ravni in globalne interoperabilnosti digitalnih potovalnih dokumentov bi moral posodobljeni pravni okvir čim bolj temeljiti na ustreznih mednarodnih standardih in praksah, dogovorjenih v okviru ICAO.

(21)Medtem ko bi morala biti uporaba digitalnih potovalnih dokumentov za potnike prostovoljna, bi morale biti, da bi dosegli cilje povečanja varnosti na celotnem schengenskem območju, olajšanja potovanja in doseganja minimalne ravni digitalne zrelosti vseh držav članic na področju upravljanja meja, vse države članice obvezane, da potnikom dovolijo uporabo digitalnih potovalnih dokumentov za prehajanje zunanjih meja, ko bo digitalna potovalna aplikacija EU začela delovati. Pred tem lahko države članice razvijejo nacionalne rešitve za uporabo digitalnih potovalnih dokumentov za namene mejne kontrole v skladu z enotno obliko.

(22)Za dodatno pospešitev postopkov in skrajšanje skupnega časa na mejnih prehodih bi bilo treba državljanom tretjih držav, za katere se uporablja sistem vstopa/izstopa, dovoliti uporabo digitalne potovalne aplikacije EU za predhodni vpis nekaterih podatkov, potrebnih za prehod meje. Za državljane tretjih držav, katerih podatki še niso evidentirani v sistemu vstopa/izstopa, bi bilo treba kot alternativo napotitvi k mejnemu policistu na fizično preverjanje istovetnosti državam članicam omogočiti, da za preverjanje istovetnosti uporabijo učinkovite in sorazmerne tehnične ukrepe, vključno s samopostrežnimi sistemi in elektronskimi prehodi, če se fizična preverjanja izvajajo naključno in dokler alternativno preverjanje ne temelji zgolj na digitalni potovalni aplikaciji EU.

(23)Komisija bi morala pet let po začetku delovanja digitalne potovalne aplikacije EU izvesti oceno te aplikacije in njene uporabe ter pripraviti poročilo, vključno s priporočili, ki ga predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Agenciji Evropske unije za temeljne pravice. V oceni in poročilu bi bilo treba preučiti, v kolikšni meri so bili doseženi cilji te uredbe in kako, če sploh, so bile prizadete temeljne pravice.

(24)Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe v zvezi s tehničnim standardom za digitalne potovalne dokumente, tehnično arhitekturo in tehničnimi specifikacijami za digitalno potovalno aplikacijo EU in njeno preizkušanje, zbiranjem statističnih podatkov in začetkom delovanja digitalne potovalne aplikacije EU ter načinom preverjanja potnih listin in digitalnih potovalnih dokumentov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 41 .

(25)Ta uredba ne bi smela vplivati na možnost, da se v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom omogoči uporaba digitalnih potovalnih dokumentov za druge namene poleg izvajanja mejnih kontrol, dokler je tako nacionalno pravo skladno s pravom Unije.

(26)Ker ciljev te uredbe, zlasti povečanja varnosti in olajšanja potovanja v okviru upravljanja zunanjih meja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi njihove čezmejne narave lažje doseže na ravni Unije, lahko torej Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(27)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(28)Ta uredba ne predstavlja razvoja določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES 42 ; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(29)Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 43 , ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES 44 .

(30)Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 45 , ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 46 .

(31)Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 47 , ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU 48 .

(32)Ta uredba za Ciper predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003.

(33)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal [XX] 49 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.Ta uredba določa vzpostavitev aplikacije za elektronsko predložitev potovalnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: digitalna potovalna aplikacija EU) za:

(a)ustvarjanje digitalnih potovalnih dokumentov, kot so opredeljeni v členu 2, točka 31, Uredbe (EU) 2016/399;

(b)vnos potovalnih podatkov, ki jih potniki predložijo sami;

(c)varno predložitev digitalnih potovalnih dokumentov in potovalnih podatkov, ki jih potniki predložijo sami, pristojnemu organu za namene olajšanja potovanja in izvedbe mejne kontrole oseb v skladu s členom 8(2g) in (3), točka (j), Uredbe (EU) 2016/399.

2.Ta uredba določa pogoje, pod katerimi se digitalna potovalna aplikacija EU razvije, upravlja in vzdržuje.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„mejna kontrola“ pomeni kontrolo, kot je opredeljena v členu 2, točka 11, Uredbe (EU) 2016/399;

(b)„osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije“ pomenijo osebe, kot so opredeljene v členu 2, točka 5, Uredbe (EU) 2016/399;

(c)„državljan tretje države“ pomeni osebo, kot je opredeljena v členu 2, točka 6, Uredbe (EU) 2016/399;

(d)„usmerjevalnik podatkov o potnikih“ pomeni tehnično komponento iz člena 5.

Člen 3

Splošna struktura digitalne potovalne aplikacije EU

Digitalno potovalno aplikacijo EU sestavljajo:

(a)mobilna aplikacija, ki omogoča ustvarjanje digitalnih potovalnih dokumentov za enkratno ali večkratno uporabo in vnos potovalnih podatkov, ki jih potniki predložijo sami;

(b)zaledna storitev za potrjevanje, ki preverja verodostojnost in celovitost podatkov na čipu ali digitalnega potovalnega dokumenta z uporabo razpoložljivih potrdil ter, kjer je to ustrezno, ujemanje podobe obraza uporabnika s potno listino ali digitalnim potovalnim dokumentom;

(c)usmerjevalnik podatkov o potnikih, ki zagotavlja varno in šifrirano komunikacijo med mobilno aplikacijo in organom prejemnikom.

Člen 4

Ustvarjanje in uporaba digitalnih potovalnih dokumentov

1.Osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije in imajo katero koli od naslednjih potnih listin, lahko uporabijo digitalno potovalno aplikacijo EU, da na podlagi te potne listine ustvarijo digitalni potovalni dokument za enkratno ali večkratno uporabo:

(a)potno listino, izdano v skladu z Uredbo (ES) št. 2252/2004;

(b)osebno izkaznico, izdano v skladu z Uredbo (EU) XXXX/XXXX [COM(2024) 316 final];

(c)potno listino, ki vsebuje enake podatke in temelji na tehničnih specifikacijah, ki so skladne s tistimi iz Uredbe (ES) št. 2252/2004 ter omogočajo preverjanje njene verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti.

2.Digitalna potovalna aplikacija EU omogoča shranjevanje digitalnega potovalnega dokumenta za večkratno uporabo v evropsko denarnico za digitalno identiteto, ki jo ureja Uredba (EU) št. 910/2014.

3.Digitalna potovalna aplikacija EU omogoča priklic:

(a)digitalnega potovalnega dokumenta, ki je bil predhodno izdan ali ustvarjen v skladu s členom 1(1a) Uredbe (ES) št. 2252/2004 ali členom 2 Uredbe (EU) XXXX/XXXX 50 [COM(2024) 671 final];

(b)digitalnega potovalnega dokumenta, ki je bil ustvarjen v skladu z odstavkom 1 tega člena.

4.Državljani tretjih držav, ki imajo potno listino, ki vsebuje pomnilniški medij, lahko, če so na voljo veljavna potrdila, potrebna za preverjanje njene verodostojnosti, uporabijo digitalno potovalno aplikacijo EU za ustvarjanje digitalnega potovalnega dokumenta za enkratno ali večkratno uporabo.

5.Digitalna potovalna aplikacija EU pred ustvarjanjem digitalnega potovalnega dokumenta v skladu z odstavkoma 1 in 4 preveri celovitost in verodostojnost pomnilniškega medija potne listine ter ujemanje podobe obraza osebe, ki želi ustvariti digitalni potovalni dokument, s podobo obraza, ki je shranjena na pomnilniškem mediju.

6.Uporaba digitalne potovalne aplikacije EU ter ustvarjanje in uporaba digitalnih potovalnih dokumentov s strani oseb, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, in državljanov tretjih držav so prostovoljni in temeljijo na njihovem soglasju.

7.Digitalni potovalni dokumenti, ustvarjeni v skladu s tem členom, ne vključujejo prstnih odtisov imetnika.

Člen 5

Potovalni podatki, ki jih morajo predložiti potniki

1.Potovalni podatki vključujejo naslednje podatke v zvezi s posameznim potnikom:

(a)digitalni potovalni dokument, kot je opredeljen v členu 2, točka 31, Uredbe (EU) 2016/399;

(b)predvideni datum in čas prihoda ali odhoda;

(c)državo članico, v kateri se prečka zunanja meja.

2.Potovalni podatki lahko vključujejo tudi naslednje relevantne informacije v zvezi s posameznim potnikom:

(a)identifikacijsko številko leta, matično številko ponudnika križarjenja, identifikacijsko številko ladje oziroma registrsko številko vozila;

(b)dokumente, ki utemeljujejo namen in okoliščine načrtovanega bivanja v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/399.

3.Potovalni podatki so v vsakem primeru omejeni na to, kar je potrebno za namene izvajanja mejne kontrole v skladu z Uredbo (EU) 2016/399.

Člen 6

Posredovanje potovalnih podatkov pristojnim mejnim organom

1.Usmerjevalnik podatkov o potnikih posreduje potovalne podatke, ki jih predloži potnik, pristojnemu mejnemu organu v skladu s tehničnimi specifikacijami, sprejetimi v skladu s členom 16(1), točka (a).

2.Države članice imenujejo pristojne mejne organe, pooblaščene za prejemanje potovalnih podatkov, ki se jim posredujejo prek usmerjevalnika podatkov o potnikih v skladu s to uredbo. Agenciji eu-LISA do [začetka delovanja digitalne potovalne aplikacije EU] sporočijo imena in kontaktne podatke pristojnih mejnih organov ter po potrebi posodobijo sporočene informacije.

Člen 7

Obdelava osebnih podatkov

1.Pristojni mejni organi so upravljavci podatkov v smislu člena 4, točka 7, Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi z obdelavo potovalnih podatkov, prejetih prek usmerjevalnika podatkov o potnikih, ki predstavljajo osebne podatke.

2.Vsaka država članica imenuje pristojni organ kot upravljavca podatkov ter imena teh organov sporoči Komisiji, agenciji eu-LISA in drugim državam članicam.

3.Agencija eu-LISA je obdelovalec podatkov v smislu člena 3, točka 12, Uredbe (EU) 2018/1725, kar zadeva obdelavo potovalnih podatkov, ki predstavljajo osebne podatke, v mobilni aplikaciji in prek usmerjevalnika podatkov o potnikih. Agencija eu-LISA je upravljavec podatkov v smislu člena 3, točka 9, Uredbe (EU) 2018/1725, kar zadeva obdelavo potovalnih podatkov prek zaledne storitve za potrjevanje.

4.Hramba osebnih podatkov v zaledni storitvi za potrjevanje in usmerjevalniku podatkov o potnikih ne presega tistega, kar je potrebno za ustvarjanje digitalnega potovalnega dokumenta in posredovanje potovalnih podatkov pristojnim mejnim organom.

5.Uporabniki digitalne potovalne aplikacije EU lahko kadar koli prekličejo svojo privolitev za obdelavo njihovih osebnih podatkov v digitalni potovalni aplikaciji EU.

Člen 8

Vzpostavitev in upravljanje digitalne potovalne aplikacije EU

1.Agencija eu-LISA razvije digitalno potovalno aplikacijo EU in njene komponente v skladu s tehničnimi specifikacijami, sprejetimi na podlagi člena 16(1), točka (a).

2.Odbor za upravljanje programa iz člena 54 Uredbe (EU) 2019/817 zagotovi ustrezno upravljanje faze razvoja digitalne potovalne aplikacije EU. Odbor za upravljanje programa se redno sestaja in upravnemu odboru agencije eu-LISA mesečno predloži pisna poročila o napredku navedene faze.

3.Agencija eu-LISA zagotavlja operativno upravljanje digitalne potovalne aplikacije EU in njeno ustrezno varnost. Digitalno potovalno aplikacijo EU gosti agencija eu-LISA.

4.Agencija eu-LISA zagotavlja, da je digitalna potovalna aplikacija EU interoperabilna z evropsko denarnico za digitalno identiteto, vzpostavljeno z Uredbo (EU) št. 910/2014.

5.Ko agencija eu-LISA meni, da je razvoj digitalne potovalne aplikacije EU zaključen, brez nepotrebnega odlašanja izvede preizkus delovanja aplikacije v sodelovanju s pristojnimi mejnimi organi in drugimi ustreznimi organi držav članic v skladu s tehničnimi specifikacijami, sprejetimi na podlagi člena 16(1), točka (c), ter o rezultatu tega preizkusa obvesti Komisijo.

6.Agencija eu-LISA zbira statistične podatke o uporabi digitalne potovalne aplikacije EU v skladu s členom 16(1), točka (b).

7.Agencija eu-LISA izvaja naloge, povezane z zagotavljanjem usposabljanja pristojnih nacionalnih organov o tehnični uporabi digitalne potovalne aplikacije EU.

Člen 9

Odgovornosti držav članic

1.Vsaka država članica je odgovorna za:

(a)zagotavljanje varne povezave med svojim nacionalnim sistemom in usmerjevalnikom podatkov o potnikih za prejemanje podatkov, posredovanih prek usmerjevalnika podatkov o potnikih;

(b)razvoj, delovanje in vzdrževanje povezave iz točke (a);

(c)upravljanje dostopa ustrezno pooblaščenega osebja mejnih organov do podatkov, prejetih prek usmerjevalnika podatkov o potnikih, za namene izvajanja mejne kontrole v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 in ureditve v zvezi s tem dostopom.

2.Vsaka država članica osebju mejnih organov s pravico do dostopa do podatkov, posredovanih prek usmerjevalnika podatkov o potnikih, pred pooblastitvijo za obdelavo takih podatkov zagotovi ustrezno usposabljanje, ki zajema zlasti pravila o varnosti in varstvu podatkov ter temeljne pravice, ki se uporabljajo.

Člen 10

Informacijska kampanja

Komisija v sodelovanju z agencijo eu-LISA, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ter nacionalnimi mejnimi organi podpre začetek delovanja digitalne potovalne aplikacije EU z informacijsko kampanjo za obveščanje javnosti o ciljih, namenih, glavnih postopkih obdelave ter drugih vidikih varstva in varnosti podatkov ter primerih uporabe digitalne potovalne aplikacije EU.

Člen 11

Stroški

1.Stroški, ki jih ima agencija eu-LISA v zvezi z razvojem, delovanjem, gostovanjem in tehničnim upravljanjem digitalne potovalne aplikacije EU v skladu s to uredbo, se krijejo iz splošnega proračuna Unije.

2.Stroške, ki jih imajo države članice v zvezi z razvojem, delovanjem in vzdrževanjem svojih varnih povezav za prejemanje podatkov prek usmerjevalnika podatkov o potnikih, krijejo države članice.

Člen 12

Spremembe Uredbe (ES) št. 2252/2004

Uredba (ES) št. 2252/2004 se spremeni:

(1)v členu 1 se doda naslednji odstavek:

„1a. Prosilci poleg potnega lista ali potovalnega dokumenta, ki ga države članice izdajo svojim državljanom, na zahtevo dobijo tudi digitalni potovalni dokument, ki:

(a)temelji na tehničnih zahtevah, sprejetih na podlagi člena 2, točka (d);

(b)je v obliki, ki omogoča shranjevanje v evropske denarnice za digitalno identiteto, ki jih ureja Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta;

(c)je brezplačen;

(d)vsebuje iste osebne podatke, vključno s podobo obraza, kot potni list ali potovalni dokument, na podlagi katerega se izda ali ustvari.

Za namene točke (d) digitalni potovalni dokumenti, izdani ali ustvarjeni v skladu s tem členom, ne vključujejo prstnih odtisov imetnika.

Države članice omogočijo avtentikacijo in potrjevanje digitalnih potovalnih dokumentov v skladu s tehničnimi zahtevami, določenimi na podlagi člena 2, točka (d).

_____________

* Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).“;

(2)v členu 2 se doda naslednja točka:

„(d) tehnične zahteve, vključno s postopki in zahtevami, za digitalne potovalne dokumente, njihovo podatkovno shemo in obliko, izdajo, postopek razkritja, avtentikacijo in potrjevanje, preklic, model zaupanja in veljavnost.“;

(3)v členu 4 se doda naslednji odstavek:

„4. Države članice ustreznim deležnikom, vključenim v postopek prečkanja zunanjih meja, dovolijo dostop do pomnilniškega medija potnih listov in potovalnih dokumentov, razen prstnih odtisov, s soglasjem osebe, ki ji je bil potni list ali potovalni dokument izdan.“.

Člen 13

Spremembe Uredbe (EU) 2016/399

Uredba (EU) 2016/399 se spremeni:

(1)v členu 2 se dodajo točke 31 do 34:

„31. „digitalni potovalni dokument“ pomeni digitalni prikaz identitete osebe, izdan ali ustvarjen na podlagi člena 4 Uredbe (EU) XXXX/XXXX [COM(2024) 670 final]*, člena 1(1a) Uredbe (ES) št. 2252/2004** ali člena 2 Uredbe (EU) XXXX/XXXX [COM(2024) 671 final]***;

32. „digitalna potovalna aplikacija EU“ pomeni sistem, vzpostavljen z Uredbo (EU) …/… [COM(2024) 670 final] Evropskega parlamenta in Sveta;

33. „predhodna mejna kontrola“ pomeni kontrolo oseb, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, na podlagi digitalnega potovalnega dokumenta in drugih ustreznih podatkov;

34. „predhodna odobritev prehoda meje“ pomeni preverjanje izpolnjevanja nekaterih ali vseh pogojev za vstop državljanov tretjih držav na podlagi digitalnega potovalnega dokumenta in drugih ustreznih podatkov, ki podpirajo izvajanje mejne kontrole.

_______________

* Uredba (EU) …/… z dne … o vzpostavitvi aplikacije za elektronsko predložitev potovalnih podatkov (digitalna potovalna aplikacija EU) ter spremembi uredb (EU) 2016/399 in (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 v zvezi z uporabo digitalnih potovalnih dokumentov (UL […], […], str. […], ELI: […]).

** Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29.12.2004, str. 1).

*** Uredba Sveta (EU) …/… z dne … o izdajanju digitalnih potovalnih dokumentov na podlagi osebnih izkaznic in tehničnih standardih za take dokumente (UL L […], […], str. […], ELI: […]).“;

(2)člen 8 se spremeni:

(a)doda se naslednji odstavek:

„2g. Kontrola iz odstavka 2 tega člena se vnaprej opravi največ 36 ur pred načrtovanim datumom in časom prihoda ali odhoda iz člena 5 Uredbe (EU) …/… [COM(2024) 670 final], če so bili podatki prejeti v skladu s členom 8ba(1) te uredbe. Kadar se navedena kontrola opravi vnaprej, se lahko na mejnem prehodu preveri skladnost prejetih podatkov s podatki v fizični potni listini ali digitalnem potovalnem dokumentu. Preverijo se identiteta zadevne osebe ter verodostojnost in celovitost fizične potne listine ali digitalnega potovalnega dokumenta.

Pred začetkom delovanja digitalne potovalne aplikacije EU iz člena 15 Uredbe (EU) …/… [COM(2024) 670 final] se lahko kontrola iz odstavka 2 tega člena vnaprej opravi največ 36 ur pred načrtovanim datumom in časom prihoda ali odhoda, če so bili podatki prejeti vnaprej na podlagi digitalnega potovalnega dokumenta. Kadar se navedena kontrola opravi vnaprej, se lahko na mejnem prehodu preveri skladnost prejetih podatkov s podatki v fizični potni listini ali digitalnem potovalnem dokumentu. Preverijo se identiteta zadevne osebe ter verodostojnost in celovitost fizične potne listine ali digitalnega potovalnega dokumenta.“;

(b)v odstavku 3 se doda naslednja točka:

„(j) kadar je bil digitalni potovalni dokument prejet vnaprej, se uporablja odstavek 3a tega člena.“;

(c)vstavi se naslednji odstavek:

„3a. Izpolnjevanje pogojev za vstop iz člena 6 te uredbe se vnaprej preveri največ 36 ur pred načrtovanim datumom in časom prihoda ali odhoda iz člena 5 Uredbe (EU) …/… [COM(2024) 670 final], če so bili podatki prejeti v skladu s členom 8ba(2) te uredbe. Kadar se navedena kontrola opravi vnaprej, se lahko na mejnem prehodu preveri skladnost prejetih podatkov s podatki v fizični potni listini ali digitalnem potovalnem dokumentu. Preverijo se identiteta zadevne osebe ter verodostojnost in celovitost fizične potne listine ali digitalnega potovalnega dokumenta.

Pred začetkom delovanja digitalne potovalne aplikacije EU iz člena 15 Uredbe (EU) …/… [COM(2024) 670 final] se lahko izpolnjevanje pogojev za vstop iz člena 6 te uredbe vnaprej preveri največ 36 ur pred načrtovanim datumom in časom prihoda ali odhoda, če so bili podatki prejeti vnaprej na podlagi digitalnega potovalnega dokumenta. Kadar se navedena kontrola opravi vnaprej, se lahko na mejnem prehodu preveri skladnost prejetih podatkov s podatki v fizični potni listini ali digitalnem potovalnem dokumentu. Preverijo se identiteta zadevne osebe ter verodostojnost in celovitost fizične potne listine ali digitalnega potovalnega dokumenta.“;

(d)vstavi se naslednji odstavek:

„10. Komisija sprejme izvedbene akte za določitev minimalnih standardov v zvezi s tehnologijo, metodami in postopki, ki se uporabljajo za preverjanje verodostojnosti in veljavnosti potnih listin, vključno z dovoljenji za prebivanje, vizumi in vizumi za dolgoročno bivanje ter digitalnimi potovalnimi dokumenti v skladu s tem členom.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 38(2).“;

(3)v členu 8a se vstavi naslednji odstavek:

„4a. Namesto odstavka 4, točka (b)(ii), se preverjanje lahko opravi z:

(a) uporabo učinkovitih in sorazmernih tehničnih ukrepov ter

(b) izvajanjem naključnih preverjanj iz odstavka 4, točka (b)(ii).

To alternativno preverjanje ne temelji le na digitalni potovalni aplikaciji EU.“;

(4)vstavi se naslednji člen:

„Člen 8ba

Uporaba digitalne potovalne aplikacije EU

1. Osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije in imajo digitalni potovalni dokument, lahko uporabljajo digitalno potovalno aplikacijo EU za namene predhodne mejne kontrole v skladu s členom 8(2g).

2. Državljani tretjih držav, vključno s tistimi, ki morajo biti evidentirani v SVI, lahko uporabljajo digitalno potovalno aplikacijo EU za namene predhodne odobritve prehoda meje v skladu s členom 8(3), točka (j).“.

Člen 14

Spremembe Uredbe (EU) 2018/1726

Uredba (EU) 2018/1726 se spremeni:

(1)vstavi se naslednji člen:

„Člen 8d

Naloge v zvezi z digitalno potovalno aplikacijo EU

V zvezi z digitalno potovalno aplikacijo EU Agencija opravlja:

(a) naloge, ki so ji zaupane z Uredbo (EU) …/… [COM(2024) 670 final] Evropskega parlamenta in Sveta*;

(b) naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi digitalne potovalne aplikacije EU.

___________

* Uredba (EU) …/… z dne … o vzpostavitvi aplikacije za elektronsko predložitev potovalnih podatkov (digitalna potovalna aplikacija EU) ter spremembi uredb (EU) 2016/399 in (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 v zvezi z uporabo digitalnih potovalnih dokumentov (UL […], […], str. […], ELI: […]).“;

(2)v členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Agencija spremlja razvoj raziskav, pomembnih za operativno upravljanje SIS II, VIS, sistema Eurodac, SVI, ETIAS, omrežja DubliNet, sistema ECRIS-TCN, sistema e-CODEX, platforme za sodelovanje JIT, digitalne potovalne aplikacije EU in drugih obsežnih informacijskih sistemov iz člena 1(5).“;

(3)v členu 19 se odstavek 1 spremeni:

(a)točka (ee) se nadomesti z naslednjim:

„(ee) sprejme poročila o razvoju SVI na podlagi člena 72(2) Uredbe (EU) 2017/2226, poročila o razvoju ETIAS na podlagi člena 92(2) Uredbe (EU) 2018/1240, poročila o razvoju sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS na podlagi člena 36(3) Uredbe (EU) 2019/816 ter poročila o razvoju digitalne potovalne aplikacije EU na podlagi člena 18 Uredbe (EU) …/…[COM(2024) 670 final];“;

(b)v točki (ff) se vstavi naslednja točka:

„(x) digitalne potovalne aplikacije EU na podlagi člena 18(1) Uredbe (EU) …/… [COM(2024) 670 final];“;

(c)vstavi se naslednja točka:

„(llb) zbere in objavi statistične podatke o uporabi digitalne potovalne aplikacije EU na podlagi člena 8(6) Uredbe (EU) …/… [COM(2024) 670 final];“;

(4)v členu 22(4) se za sedmim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Evropska agencija za mejno in obalno stražo se lahko udeležuje sej upravnega odbora kot opazovalka, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede digitalne potovalne aplikacije EU v povezavi z uporabo Uredbe (EU) 2016/399.“;

(5)v členu 24(3) se točka (u) nadomesti z naslednjim:

„(u) pripravo poročil o razvoju SVI iz člena 72(2) Uredbe (EU) 2017/2226, o razvoju ETIAS iz člena 92(2) Uredbe (EU) 2018/1240 in o razvoju digitalne potovalne aplikacije EU iz člena 18 Uredbe (EU) …/… [COM(2024) 670 final] ter njihovo predložitev upravnemu odboru v sprejetje;“.

KONČNE DOLOČBE

Člen 15

Začetek delovanja digitalne potovalne aplikacije EU

1.Komisija z izvedbenim aktom določi datum začetka delovanja digitalne potovalne aplikacije EU, potem ko jo agencija eu-LISA obvesti o uspešnem zaključku preizkusa aplikacije iz člena 8(5).

2.Datum iz prvega odstavka, ki ga določi Komisija, ni več kot 30 dni od datuma sprejetja izvedbenega akta.

Člen 16

Izvedbeni akti

1.Komisija z izvedbenimi akti:

(a)vzpostavi tehnično arhitekturo digitalne potovalne aplikacije EU in določi tehnične specifikacije za mobilno aplikacijo, zaledne storitve in usmerjevalnik podatkov o potnikih;

(b)določi statistične podatke o uporabi digitalne potovalne aplikacije EU, ki jih mora zbirati agencija eu-LISA;

(c)določi specifikacije za preizkus digitalne potovalne aplikacije EU pred začetkom njenega delovanja;

(d)določi, kdaj agencija eu-LISA začne delovanje digitalne potovalne aplikacije EU.

2.Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

Člen 17

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1683/95. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 18

Spremljanje in ocena

1.Agencija eu-LISA zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje razvoja digitalne potovalne aplikacije EU ob upoštevanju ciljev v zvezi z načrtovanjem in stroški ter spremljanje delovanja digitalne potovalne aplikacije EU ob upoštevanju ciljev v zvezi s tehničnimi rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

2.Agencija eu-LISA do 1. januarja 2028 in nato vsakih dvanajst mesecev med fazo razvoja Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o trenutnem stanju razvoja digitalne potovalne aplikacije EU.

3.Poročilo iz odstavka 2 vključuje podrobne informacije o nastalih stroških in informacije o morebitnih tveganjih, ki bi lahko vplivala na skupne stroške digitalne potovalne aplikacije EU, ki se krijejo iz splošnega proračuna Unije. Poročilo vključuje tudi podrobne informacije o tehničnem izvajanju projekta ter morebitnih tehničnih težavah in tveganjih, ki bi lahko vplivali na splošni razvoj in začetek delovanja digitalne potovalne aplikacije EU.

4.Po končani fazi razvoja digitalne potovalne aplikacije EU agencija eu-LISA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem pojasni, kako so bili izpolnjeni cilji, zlasti v zvezi z načrtovanjem in stroški, ter utemelji morebitna odstopanja.

5.Komisija do … [pet let po začetku delovanja digitalne potovalne aplikacije EU] opravi celovito oceno digitalne potovalne aplikacije EU in njene uporabe. Poročilo o celoviti oceni, pripravljeno na tej podlagi, obsega ovrednotenje uporabe te uredbe in pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje in presojo učinka na temeljne pravice. Poročilo vključuje tudi splošno oceno, ali še vedno obstajajo razlogi, na katerih temelji delovanje digitalne potovalne aplikacije EU, ter splošno oceno ustreznosti tehničnih značilnosti aplikacije, varnosti aplikacije in morebitnega vpliva na prihodnje delovanje. Ocena vključuje potrebna priporočila. Komisija poročilo pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Agenciji Evropske unije za temeljne pravice.

Člen 19

Svetovalna skupina

Pristojnosti svetovalne skupine za interoperabilnost agencije eu-LISA iz člena 75 Uredbe (EU) 2019/817 se razširijo na digitalno potovalno aplikacijo EU. Svetovalna skupina se redno sestaja do začetka delovanja digitalne potovalne aplikacije EU. Po vsakem sestanku poroča Odboru za upravljanje programa. Ta svetovalna skupina agenciji eu-LISA zagotavlja strokovno znanje v zvezi z digitalno potovalno aplikacijo EU, zlasti v okviru priprave njenega letnega delovnega programa in letnega poročila o dejavnostih. Zagotavlja tehnično znanje za pomoč pri nalogah Odbora za upravljanje programa in spremlja pripravljenost v državah članicah.

Člen 20

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar se člen 12(1) uporablja od [dvanajst mesecev po začetku veljavnosti izvedbenega akta iz člena 2, točka (d), Uredbe (ES) št. 2252/2004].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu,

(1)    Izraz zunanje meje se povsod nanaša na zunanje meje schengenskega območja.

(2)    Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 105, 13.4.2006, str. 1).

(3)    Uredba (EU) 2017/458 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 v zvezi z okrepljenim preverjanjem v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah (UL L 74, 18.3.2017, str. 1).

(4)    Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

(5)    Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).

(6)    Statistični podatki Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex).

(7)    SWD(2022) 422 final, str. 3.

(8)    Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI): Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) | Shaping Europe’s digital future (Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope) (europa.eu) .

(9)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu Strategija za v celoti delujoče in odporno schengensko območje (COM(2021) 277 final).

(10)    Drugi pododstavek člena 8(2), drugi pododstavek člena 8(3)(a)(i) in drugi pododstavek člena 8(3)(g)(i) zakonika o schengenskih mejah.

(11)    To je bilo ugotovljeno v več nedavnih schengenskih ocenjevanjih.

(12)    V schengenskih ocenjevanjih so bile pomanjkljivosti ugotovljene tudi pri fizičnem pregledovanju potnih listin v več državah članicah. To je lahko posledica nezadostnih zmogljivosti, zlasti v času prometnih konic, pomanjkanja usposabljanja ali pomanjkanja opreme za preglede.

(13)    Na podlagi podatkov, ki jih je Evropska agencija za mejno in obalno stražo objavila v svojem poročilu o tveganjih v zvezi s ponarejanjem dokumentov za leto 2023 (European Union Document Fraud, Risk Analysis for 2023). „Ponarejeni dokumenti“ je krovni izraz, ki zajema prirejene in v celoti ponarejene dokumente ter prave dokumente, ki jih uporablja oseba, ki ni zakoniti imetnik (prevara oziroma goljufija po podobnosti).
„V celoti ponarejeni dokumenti“ so dokumenti, ki so bili v celoti nezakonito izdelani in natančno posnemajo verodostojne listine.
„Prirejeni dokumenti“ so dokumenti, ki so jih izdali zakoniti organi, vendar so bili kakor koli nezakonito spremenjeni, npr. s spremembo fotografije, strani ali podatkov ali prirejanjem vstopnih/izstopnih žigov. Številke poleg potnih listov in osebnih izkaznic vključujejo tudi dovoljenja za prebivanje in vizume.

(14)    Digital Travel Credentials (DTC), Virtual Component Data Structure and PKI Mechanisms, tehnično poročilo, različica 1.2, oktober 2020.

(15)    Raja Rajavartiolaitos, Finland and Croatia are testing digital travel credentials in external border traffic in a DTC Pilot project, 3. 2. 2023, na voljo na: https://raja.fi/-/suomi-ja-kroatia-kokeilevat-digitaalisen-matkustusasiakirjan-kayttoa-ulkorajaliikenteessa-dtc-pilottiprojektissa?languageId=en_US ; Vlada Nizozemske, Dutch participation in European DTC pilot, 27. 10. 2023, na voljo na: https://www.government.nl/documents/publications/2023/02/23/dtc .

(16)    Za več podrobnosti glej oceno učinka (SWD(2024) 671 final).

(17)    Uredba (EU) 2023/2667 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (ES) št. 810/2009 in (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 693/2003 in (ES) št. 694/2003 ter Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v zvezi z digitalizacijo vizumskega postopka (UL L, 2023/2667, 7.12.2023).

(18)    Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1).

(19)    Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).

(20)    Uredba Sveta (EU) XXXX/XXXX z dne XXX o izdajanju digitalnih potovalnih dokumentov na podlagi osebnih izkaznic in tehničnih standardih za take dokumente (UL L [...], [...], str. [...], ELI: XXXX).

(21)     Evropsko digitalno desetletje: digitalni cilji za leto 2030 | Evropska komisija (europa.eu) .

(22)    UL C 23, 23.1.2023, str. 1.

(23)    Uredba (EU) 2024/1183 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo evropskega okvira za digitalno identiteto (UL L, 2024/1183, 30.4.2024).

(24)    Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29.12.2004, str. 1).

(25)    Sodba Sodišča Evropske unije z dne 17. oktobra 2013, Michael Schwarz/Stadt Bochum, C-291/12, ECLI:EU:C:2013:670.

(26)    Posebna raziskava Eurobarometer 539, Digitalizacija potnih listin in olajšanje potovanja, september 2023, na voljo na spletu: https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/2967 .

(27)    SWD(2024) 671 final.

(28)    SEC(2024) 670; Ares(2023)8616773.

(29)    Priloga k Priporočilu Komisije z dne 8. oktobra 2019 o skupnem „Praktičnem priročniku za mejne policiste (Schengenski priročnik)“, ki ga pri opravljanju mejne kontrole oseb uporabljajo pristojni organi držav članic, in o nadomestitvi Priporočila Komisije C(2006) 5186 z dne 6. novembra 2006 (C(2019) 7131 final).

(30)    Uredba Sveta (EU) 2022/922 z dne 9. junija 2022 o vzpostavitvi in delovanju ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1053/2013 (UL L 160, 15.6.2022, str. 1).

(31)    Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29.12.2004, str. 1).

(32)    Uredba (EU) 2019/1157 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja (UL L 188, 12.7.2019, str. 67, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1157/oj).

(33)    Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 105, 13.4.2006, str. 1).

(34)    Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

(35)    Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20, ELI: …).

(36)    Uredba Sveta (EU) XXXX/XXXX z dne XXX o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja (UL L XX, XXX, str. X, ELI: XXX).

(37)    Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(38)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj ).

(39)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj ).

(40)    Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99).

(41)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(42)    Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(43)    UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(44)    Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(45)    UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(46)    Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(47)    UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(48)    Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

(49)    [UL C …].

(50)    Uredba Sveta (EU) XXXX/XXXX z dne XXX o izdajanju digitalnih potovalnih dokumentov na podlagi osebnih izkaznic in tehničnih standardih za take dokumente (UL L [...], [...], str. [...], ELI: XXXX).

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 8.10.2024

COM(2024) 670 final

PRILOGA

k

Predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi aplikacije za elektronsko predložitev potovalnih podatkov (digitalna potovalna aplikacija EU) ter spremembi uredb (EU) 2016/399 in (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 v zvezi z uporabo digitalnih potovalnih dokumentov

{SEC(2024) 670 final} - {SWD(2024) 670 final} - {SWD(2024) 671 final} - {SWD(2024) 672 final}

PRILOGA

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

☒ Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 1  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

☒ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna 3   

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

☒ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–☒ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

– subjektom javnega prava,

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

– osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ocena posledic za odhodke in zaposlovanje za leto 2028 in naslednja leta iz te ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga je priložena zgolj za ponazoritev in ne posega v prihodnji večletni finančni okvir.

Dodatne potrebe po financiranju se bodo pokrile z zmanjšanjem zneskov, ki so na voljo v tematskih razdelkih Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko, da se ohranijo omejena kritja, ki so v večletnem finančnem okviru na voljo za prihodnje politične pobude ali izredne razmere, vključno z morebitnimi migracijskimi pritiski.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ocena posledic za odhodke in zaposlovanje za leto 2028 in naslednja leta iz te ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga je priložena zgolj za ponazoritev in ne posega v prihodnji večletni finančni okvir.

Ocena posledic za odhodke in zaposlovanje za leto 2028 in naslednja leta iz te ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga je priložena zgolj za ponazoritev in ne posega v prihodnji večletni finančni okvir.

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ocena posledic za odhodke in zaposlovanje za leto 2028 in naslednja leta iz te ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga je priložena zgolj za ponazoritev in ne posega v prihodnji večletni finančni okvir.

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za človeške vire agencije eu-LISA

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami agencije, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj agencije, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojni agenciji dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Ocena posledic za odhodke in zaposlovanje za leto 2028 in naslednja leta iz te ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga je priložena zgolj za ponazoritev in ne posega v prihodnji večletni finančni okvir.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih za GD za migracije in notranje zadeve

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Ocena posledic za odhodke in zaposlovanje za leto 2028 in naslednja leta iz te ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga je priložena zgolj za ponazoritev in ne posega v prihodnji večletni finančni okvir.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva,

–    za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice     

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

(1)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(2)    Skladnih z obstoječim mednarodnim tehničnim standardom, ki ga je razvila Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO).

(3)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx

(4)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(5)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(6)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(7)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(8)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(9)    Sredstva za agencijo eu-LISA bodo usklajena z izidom pogajanj o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira. Ocena posledic za odhodke in zaposlovanje za leto 2028 in naslednja leta iz te ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga je priložena zgolj za ponazoritev in ne posega v prihodnji večletni finančni okvir. Odhodki za nove človeške vire ne bodo izravnani.

(10)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(11)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(12)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(13)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(14)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.