EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.7.2024

COM(2024) 331 final

2024/0191(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo, o splošnih zahtevah glede elektronsko izdanih dokazil o poreklu v skladu s členom 17(4) Dodatka A k Protokolu 3 k navedenemu sporazumu

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Predmet urejanja predloga

Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru iz Sporazuma med EU in Islandijo v zvezi s predvidenim sprejetjem sklepa o določitvi splošnih zahtev glede elektronsko izdanih dokazil o poreklu.

2.Ozadje predloga

2.1.Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo

Cilj Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo 1 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je z razvijanjem medsebojne trgovine spodbujati usklajen razvoj gospodarskih odnosov med pogodbenicama. Sporazum je začel veljati 1. aprila 1973.

2.2.Skupni odbor

Skupni odbor, ustanovljen v skladu z določbami člena 30 Sporazuma, lahko daje priporočila in sprejema odločitve. Skupni odbor oblikuje odločitve in priporočila v soglasju s pogodbenicama.

2.3.Predvideni akt Skupnega odbora

Skupni odbor naj bi na svoji naslednji seji ali z izmenjavo pisem sprejel sklep o določitvi splošnih zahtev glede elektronsko izdanih dokazil o poreklu (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).

3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije

Na prvem tehničnem sestanku o prehodnih pravilih o poreklu, ki je potekal 5. februarja 2020 v Bruslju, se je večina pogodbenic Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) 2 dogovorila, da se revidirana pravila Konvencije 3 (v nadaljnjem besedilu: prehodna pravila o poreklu) izvajajo vzporedno s pravili Konvencije na prehodni dvostranski podlagi do sprejetja revidiranih pravil Konvencije.

Od 1. septembra 2021 med pogodbenicami Konvencije velja mreža dvostranskih protokolov o pravilih o poreklu, na podlagi katerih se že uporabljajo prehodna pravila, vključno med EU in Islandijo.

Cilj prehodnih pravil o poreklu je uvesti prožnejša pravila, da se olajša opredelitev statusa preferencialnega porekla za blago in omogoči uporaba elektronsko izdanih in/ali elektronsko predloženih dokazil o poreklu.

EU in Islandija sta se dogovorili, da bosta uporabljali določbe člena 17(4) Dodatka A k Protokolu 3 k Sporazumu v zvezi z elektronsko izdanimi dokazili o poreklu, zato je treba določiti okvir splošnih zahtev.

Na seji Skupnega odbora Konvencije z dne 7. decembra 2023 so pogodbenice Konvencije soglasno sprejele priporočilo Skupnega odbora o uporabi elektronskih potrdil v okviru sedanje konvencije. Priporočilo določa seznam pogojev, na podlagi katerih lahko pogodbenica uvoznica po njihovi izpolnitvi sprejme dokazilo o poreklu v obliki potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Ti pogoji so enaki pogojem, ki v tem predlogu določajo splošne zahteve glede elektronsko izdanih dokazil o poreklu.

Za zagotovitev enotne uporabe določb o dokazilih o poreklu v obliki potrdil o gibanju blaga, izdanih elektronsko v Evropski uniji, namerava Komisija vzpostaviti elektronski sistem za vložitev zahtevkov za elektronsko izdana potrdila o gibanju blaga, izdajanje teh potrdil ter hrambo informacij in izmenjavo informacij med carinskimi organi držav članic in s pogodbenicami Konvencije. Elektronski sistem potrdil o poreklu (sistem EU e-PoC) bi bilo treba vzpostaviti v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in njenimi izvedbenimi določbami. Stališče EU v Skupnem odboru bi moral določiti Svet.

Predlagani okvir je tehnične narave in se nanaša na trenutno veljavna prehodna pravila o poreklu med pogodbenicama ter ne vpliva na vsebino protokola o pravilih o poreklu. Zato ocena učinka ni potrebna.

4.Pravna podlaga

4.1.Postopkovna pravna podlaga

4.1.1.Načela

Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.

Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 4 .

4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Skupni odbor je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo.

Akt, ki naj bi ga Skupni odbor sprejel, je akt s pravnim učinkom.

Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.

Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.

4.2.Materialna pravna podlaga

4.2.1.Načela

Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.

4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na skupno trgovinsko politiko.

Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato prvi pododstavek člena 207(4) PDEU.

4.3.Zaključek

Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti prvi pododstavek člena 207(4) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.

5.Proračunske posledice

Splošne zahteve glede elektronsko izdanih dokazil o poreklu nimajo izmerljivega učinka na proračun EU, saj se njihovo področje uporabe nanaša predvsem na olajševanje trgovine in utrjevanje sodobnih praks carinskih organov. Zagotavljajo poenostavitev na področjih, ki ostajajo v pristojnosti organov, ne da bi to vplivalo na vsebino pravil, na podlagi katerih blago pridobi status preferencialnega porekla. Uporaba elektronsko izdanih dokazil o poreklu izboljšuje učinkovitost carinskih kontrol in zmanjšuje tveganje goljufij z uvedbo varnega okolja za izdajanje in preverjanje.

6.Objava predvidenega akta

Ker bo akt Skupnega odbora dopolnil Protokol 3 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo, je primerno, da se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2024/0191 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo, o splošnih zahtevah glede elektronsko izdanih dokazil o poreklu v skladu s členom 17(4) Dodatka A k Protokolu 3 k navedenemu sporazumu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je Unija sklenila z Uredbo Sveta (EGS) št. 2842/72 5 , veljati pa je začel 1. aprila 1973.

(2)V skladu s členom 30 Sporazuma lahko Skupni odbor, ustanovljen v skladu z določbami člena 30 Sporazuma, sprejema odločitve.

(3)Skupni odbor naj bi na naslednji seji sprejel sklep o določitvi splošnih zahtev za elektronsko izdana dokazila o poreklu.

(4)Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru, saj bo sklep Skupnega odbora za Unijo zavezujoč.

(5)Na prvem tehničnem sestanku o prehodnih pravilih o poreklu, ki je potekal 5. februarja 2020 v Bruslju, se je večina pogodbenic Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) 6 dogovorila, da se revidirana pravila Konvencije 7 (v nadaljnjem besedilu: prehodna pravila o poreklu) izvajajo vzporedno s pravili Konvencije na prehodni dvostranski podlagi do sprejetja revidiranih pravil Konvencije.

(6)Uporaba prehodnih pravil o poreklu zagotavlja prilagoditev trgovinskih tokov in carinskih praks, dokler 1. januarja 2025 ne začnejo veljati revidirana pravila Konvencije, na katerih temeljijo prehodna pravila o poreklu. 

(7)Od 1. septembra 2021 med več pogodbenicami Konvencije velja mreža dvostranskih protokolov o pravilih o poreklu 8 , na podlagi katerih se prehodna pravila o poreklu uporabljajo 9 do začetka veljavnosti spremembe Konvencije.

(8)Glavna cilja prehodnih pravil o poreklu 10 sta: uvesti prožnejša pravila, da se olajša opredelitev statusa preferencialnega porekla za blago, in omogočiti uporabo elektronsko izdanih ali elektronsko predloženih dokazil o poreklu.

(9)Unija in Islandija sta se dogovorili, da bosta uporabljali določbe člena 17(4) Dodatka A k Protokolu 3 k Sporazumu v zvezi z elektronsko izdanimi dokazili o poreklu. Zato bi bilo treba določiti okvir splošnih zahtev –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru, temelji na osnutku akta Skupnega odbora, ki je priložen temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

(1)    UL L 301, 31.12.1972, str. 2.

(2)    UL L 54, 26.2.2013, str. 4.

(3)    UL L 339, 30.12.2019, str. 1.

(4)    Sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2014, Nemčija/Svet, C-399/12, ECLI:EU:C:2014:2258, točke 61 do 64.

(5)    Uredba Sveta z dne 19. decembra 1972 o sklenitvi sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter o sprejetju določb za njegovo izvajanje (UL L 301, 31.12.1972, str. 1).

(6)    UL L 54, 26.2.2013, str. 4.

(7)    UL L 339, 30.12.2019, str. 1.

(8)    EU, Islandija, Švica (vključno z Lihtenštajnom), Norveška, Ferski otoki, Izrael, Jordanija, Palestina (to poimenovanje ne pomeni priznanja države Palestine in ne posega v stališča posameznih držav članic glede tega vprašanja), Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo (to poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova), Severna Makedonija, Srbija, Črna gora, Gruzija, Republika Moldavija in Ukrajina.

(9)    UL C, C/2024/1637, 20.2.2024.    

(10)    UL L 381, 27.10.2021, str. 1.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.7.2024

COM(2024) 331 final

PRILOGA

k

Predlogu sklepa Sveta

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo, o splošnih zahtevah glede elektronsko izdanih dokazil o poreklu v skladu s členom 17(4) Dodatka A k Protokolu 3 k navedenemu sporazumu

PRILOGA

[Osnutek] SKLEP št. ... SKUPNEGA ODBORA EU-ISLANDIJA

z dne XX. XX. 2024

o določitvi splošnih zahtev glede elektronsko izdanih dokazil o poreklu v skladu s členom 17(4) Dodatka A k Protokolu 3 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo

SKUPNI ODBOR EU-ISLANDIJA JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo 1 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) in zlasti člena 30 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Zaradi pandemije COVID-19 se je na področju pravil o poreklu povečala potreba po brezpapirnem carinskem okolju, zato se je velika večina pogodbenic Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu 2 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) odločila, da bo sprejemala elektronske kopije potrdil o gibanju blaga.

(2)Pogodbenice uporabnice so razvile elektronske sisteme ali prilagodile obstoječe sisteme, da bi uravnotežile potrebo po digitalizaciji z zahtevami obrazca potrdila o gibanju blaga, ki so določene v prehodnih pravilih o poreklu 3 (Dodatek A k Protokolu 3 k Sporazumu).

(3)Glede na razvoj elektronskih carinskih sistemov EU in Republika Islandija (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) priznavata, da bi bilo treba dokazila o poreklu v obliki potrdil o gibanju blaga posodobiti, kar zadeva njihovo izdajanje, predložitev in preverjanje.

(4)Od 1. septembra 2021 med pogodbenicami Konvencije velja mreža dvostranskih protokolov o pravilih o poreklu, na podlagi katerih se že uporabljajo prehodna pravila o poreklu 4 .

(5)Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost nadaljevanju dobrih praks, uvedenih v okviru izrednih ukrepov med pandemijo COVID-19, pri čemer priznavata pomen uvedbe elektronskih sredstev in sodelovanja pri oblikovanju skupnega sistema, ki bi temeljil na elektronskih dokazilih o poreklu in elektronskem upravnem sodelovanju v panevro-mediteranskem območju (v nadaljnjem besedilu: območje PEM) 5 .

(6)Pogodbenici menita, da je prehod na elektronska dokazila o poreklu in digitalizirano upravno sodelovanje v okviru prehodnih pravil o poreklu prvi korak k popolni digitalizaciji dokazil o poreklu na ravni območja PEM, zlasti glede na prihodnji začetek veljavnosti spremembe Konvencije 6 .

(7)Pogodbenici sta se dogovorili, da bosta izvajali določbe člena 17(4) Dodatka A k Protokolu 3 k Sporazumu v zvezi z elektronsko izdanimi dokazili o poreklu, zato te določbe veljajo za izdelke s poreklom –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V zvezi s členom 17(4) Dodatka A k Protokolu 3 k Sporazumu se pogodbenici strinjata, da se dokazila o poreklu iz člena 17(1), točka (a), lahko izdajajo elektronsko.

Člen 2

Pogodbenici sprejmeta elektronsko izdana potrdila o gibanju blaga, predložena ob uvozu, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

a. elektronsko izdana potrdila o gibanju blaga imajo podobno obliko kot vzorec iz Priloge IV k Dodatku A;

b. carinski organi pogodbenice izvoznice zagotovijo varen spletni sistem za preverjanje verodostojnosti elektronsko izdanih potrdil o gibanju blaga;

c. elektronsko izdana potrdila o gibanju blaga imajo edinstveno serijsko številko in, če so na voljo, varnostne elemente, s katerimi jih je mogoče identificirati;

d. datum, od katerega pogodbenica začne izdajati elektronska potrdila o gibanju blaga, je določen v obvestilih, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in je v skladu s postopki navedene pogodbenice. Priznavanje elektronsko izdanih potrdil o gibanju blaga se uporablja od datuma iz navedenih obvestil.

Člen 3

Pogodbenica se lahko odloči, da začasno prekine priznavanje elektronsko izdanih potrdil o gibanju blaga, če pogoji iz člena 2 niso izpolnjeni, in o tem vnaprej obvesti drugo pogodbenico. V obvestilih iz člena 2, točka (d), se navede datum začetka začasne prekinitve.

Člen 4

Za namene upravnega sodelovanja v skladu s členoma 34 in 35 Dodatka A k Protokolu 3 k Sporazumu se lahko pogodbenici odločita, da si bosta medsebojno pomagali prek elektronskih sredstev.

Člen 5

Obvestila o uporabi tega sklepa se objavijo v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v uradni publikaciji na Islandiji v skladu z njenimi postopki.

Člen 6

Členi 1 do 5 se uporabljajo do datuma začetka veljavnosti dogovora med pogodbenicama o uporabi panevro-mediteranskega digitalnega okolja za dokazila o poreklu, razvitega skupaj z drugimi pogodbenicami uporabnicami, ki omogoča izdajo in/ali predložitev dokazil o poreklu v elektronski obliki.

Člen 7

Ker se prehodna pravila o poreklu prenehajo uporabljati na dan začetka veljavnosti spremembe Konvencije, se členi 1 do 6 tega sklepa med pogodbenicama v okviru Konvencije še naprej uporabljajo do datuma začetka veljavnosti sklepa Skupnega odbora Konvencije o določitvi splošnih zahtev glede dokazil o poreklu, izdanih in/ali predloženih v elektronski obliki.

Člen 8

Ta sklep začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil sprejet.

V/na …

                               Za Skupni odbor

                               predsednik

(1)    Uredba Sveta z dne 19. decembra 1972 o sklenitvi sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter o sprejetju določb za njegovo izvajanje (UL L 301, 31.12.1972, str. 1).

(2)    UL L 54, 26.2.2013, str. 4.

(3)    UL L 381, 27.10.2021, str. 1.

(4)    UL C, C/2024/1673, 20.2.2024.    

(5)    EU, Islandija, Švica (vključno z Lihtenštajnom), Norveška, Ferski otoki, Izrael, Jordanija, Palestina (to poimenovanje ne pomeni priznanja države Palestine in ne posega v stališča posameznih držav članic glede tega vprašanja), Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo (to poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova), Severna Makedonija, Srbija, Črna gora, Gruzija, Republika Moldavija in Ukrajina.

(6)    UL L 2024/390, 19.2.2024.