EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.7.2024

COM(2024) 286 final

2024/0160(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Protokola (2024–2029) o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Cilj novega protokola je plovilom Unije dodeliti ribolovne možnosti na ribolovnih območjih v vodah Gvineje Bissau v skladu z znanstvenimi mnenji in priporočili skupnega znanstvenega odbora in ustreznih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, zlasti Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT). Novi protokol določa naslednje ribolovne možnosti:

–zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic in glavonožcev: 3 500 BRT na leto;

–zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic: 3 700 BRT na leto;

–plovila z vlečno mrežo za ribolov malih pelagičnih rib: 0 ton na leto;

–28 zamrzovalnih plovil za ribolov tuna s potegalko in plovil s parangalom;

–13 plovil za ribolov tuna z ribiško palico;

poleg tega pa pomožna plovila v skladu z ustreznimi resolucijami ICCAT.

Dodatni cilj je okrepiti sodelovanje med Unijo in Gvinejo Bissau ter tako v interesu obeh pogodbenic izvajati partnerski okvir Sporazuma za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovorno izkoriščanje ribolovnih virov v vodah Gvineje Bissau.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

·Temeljne pravice

Dogovorjeni protokol vključuje klavzulo o posledicah kršitev bistvenih elementov glede človekovih pravic iz členov 8 in 9 Sporazuma iz Samoe 5 .

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Finančni prispevek v okviru novega protokola znaša 17 000 000 EUR na leto, zajema pa:

(a)letni znesek za dostop do ribolovnih virov na ribolovnem območju Gvineje Bissau v višini 12 500 000 EUR in

(b)posebni znesek v višini 4 500 000 EUR na leto za podporo izvajanju sektorske ribiške politike Gvineje Bissau.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

2024/0160 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Protokola (2024–2029) o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau 7 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil potrjen z Uredbo Sveta (ES) št. 854/2007 8 z dne 4. decembra 2007. Protokol, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, določene v Sporazumu, je prenehal veljati 14. junija 2024.

(2)Svet je 14. februarja 2024 sprejel sklep 9 , s katerim je Komisijo pooblastil za začetek pogajanj z Republiko Gvinejo Bissau (v nadaljnjem besedilu: Gvineja Bissau) za sklenitev novega protokola o izvajanju Sporazuma.

(3)Komisija je v imenu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Unija) s pogajanji dosegla dogovor o novem protokolu o izvajanju tega sporazuma o partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: Protokol). Kot rezultat teh pogajanj je bil Protokol parafiran 16. maja 2024.

(4)Cilj Protokola je plovilom Unije omogočiti ribolov na ribolovnem območju Gvineje Bissau ter Uniji in Gvineji Bissau omogočiti tesno sodelovanje pri nadaljnjem spodbujanju razvoja trajnostne ribiške politike in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov na ribolovnem območju Gvineje Bissau. To sodelovanje prispeva tudi k dostojnim delovnim pogojem v ribiškem sektorju.

(6)Protokol bi bilo treba podpisati v imenu Unije s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(7)Glede na gospodarski pomen ribolovnih dejavnosti Unije na ribolovnem območju Gvineje Bissau in potrebo po čim krajšem obdobju prekinitve takih dejavnosti bi moral Protokol začeti veljati čim prej.

(8)Zato bi se moral Protokol začasno uporabljati od datuma njegovega podpisa.

(9) Komisija bo zagotovila podpis sporazuma s pridržkom njegove sklenitve.

(10)V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 10 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal [datum] –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis, v imenu Unije, Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (v nadaljnjem besedilu: Protokol) se odobri s pridržkom sklenitve navedenega protokola.

Besedilo Protokola je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Protokol se v skladu s členom 19 Protokola začasno uporablja od datuma njegovega podpisa.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po sprejetju.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

X Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 11  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

X Časovno omejeno

–X    v veljavi za obdobje petih let od datuma podpisa,

–X    finančne posledice v obdobju petih let od datuma podpisa za odobritve za prevzem obveznosti ter pet let in šest mesecev od datuma podpisa za odobritve plačil. 

 Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 12

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–X z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

– subjektom javnega prava,

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

– osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–X    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–X    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–X    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–X    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva,

–    za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice     

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj v imenu Evropske unije za sklenitev protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Gvinejo Bissau (sklic 6007/24 + ADD 1, Coreper (1. del) odobril 14. februarja 2024), https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6641-2024-INIT/sl/pdf .

(2)    UL L 28, 31.1.2023, str. 1. Glej oddelek 3 zgoraj in Prilogo ID.

(3)    Evropska komisija, Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo, POSEIDON, Évaluation rétrospective et prospective du protocole de mise en œuvre de l’accord de partenariat dans le domaine de la pêche entre l’Union européenne et la République de Guinée-Bissau – Rapport final (Naknadna in predhodna ocena Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Gvinejo Bissau – končno poročilo), Urad za publikacije Evropske unije, 2023, https://data.europa.eu/doi/10.2771/196367 .

(4)    Delovni dokument služb Komisije, Ocena Protokola k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Gvinejo Bissau, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52024SC0005 .

(5)    Sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav na drugi strani (UL L, 2023/2861, 28.12.2023), https://data.europa.eu/eli/reg/2023/02862/oj .

(6)    V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o sodelovanju v proračunskih zadevah, točka 20 (UL L 433I, 22.12.2020).

(7)    Uredba Sveta (ES) št. 241/2008 z dne 17. marca 2008 o sklenitvi sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (UL L 75, 18.3.2008, str. 49).

(8)    Uredba Sveta (ES) št. 854/2007 z dne 4. marca 2007 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (UL L 342, 27.12.2007, str. 5).

(9)    Sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj v imenu Evropske unije za sklenitev protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Gvinejo Bissau (sklic 6007/24 + ADD 1, Coreper (1. del) odobril 14. februarja 2024), https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6641-2024-INIT/sl/pdf .

(10)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(11)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(12)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(13)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(14)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(15)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(16)    Po uradni proračunski nomenklaturi.

(17)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(18)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(19)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(20)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(21)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.7.2024

COM(2024) 286 final

PRILOGA

k

Predlogu SKLEPA SVETA

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Protokola (2024–2029) o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau

PRILOGA

PROTOKOL (2024−2029) o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau

Člen 1
Cilj

Cilj tega protokola je izvajanje določb Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau 1 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), zlasti z določitvijo pogojev za dostop plovil Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Unija) do ribolovnega območja Republike Gvineje Bissau (v nadaljnjem besedilu: Gvineja Bissau) in določb za izvajanje partnerstva o trajnostnem ribištvu.

Protokol se razlaga in uporablja v okviru Sporazuma in v skladu z njim.

Člen 2
Razmerje med Protokolom ter drugimi sporazumi in pravnimi instrumenti

Protokol se razlaga in uporablja ob upoštevanju:

(a)Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 (UNCLOS);

(b)priporočil in resolucij Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) ali drugih ustreznih regionalnih ribiških organizacij, kot je Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF);

(c)Sporazuma Združenih narodov o staležih rib iz leta 1995;

(d)Kodeksa odgovornega ribištva iz leta 1995 (FAO);

(e)Sporazuma o ukrepih države pristanišča iz leta 2009 (FAO);

(f)prostovoljnih smernic za zagotavljanje trajnostnega malega ribolova v okviru zagotavljanja prehranske varnosti in odpravljanja revščine, objavljenih leta 2015 (FAO),

ter v skladu z njimi.

Člen 3
Načela

1.Pogodbenici se v skladu z načelom preglednosti zavezujeta, da bosta objavili in si izmenjali informacije o kakršnem koli sporazumu, ki dovoljuje dostop tujih plovil na ribolovno območje Gvineje Bissau, ter o posledičnem ribolovnem naporu, zlasti o številu izdanih dovoljenj in ulovu.

2.Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali odgovoren ribolov na ribolovnem območju Gvineje Bissau po načelu nediskriminacije. Gvineja Bissau se zavezuje, da drugim tujim flotam, ki opravljajo dejavnosti na ribolovnem območju Gvineje Bissau in katerih plovila z enakimi lastnostmi lovijo iste vrste, ne bo zagotavljala ugodnejših tehničnih pogojev od tistih, ki jih vsebuje ta protokol. Zadevni pogoji se nanašajo na ohranjanje in trajnostno izkoriščanje, razvoj in upravljanje virov, pristojbine in pravice v zvezi z izdajanjem dovoljenj za ribolov, ki veljajo na njenem ribolovnem območju.

3.Kar zadeva čezconske ali izrazito selivske staleže rib, pogodbenici pri določanju dostopnih virov ustrezno upoštevata znanstvene ocene, ki so bile opravljene na nacionalni in regionalni ravni, ter ohranitvene in upravljalne ukrepe, ki so bili sprejeti na nacionalni ravni ali so jih sprejele pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva.

4.Pogodbenici se zavezujeta, da bosta ta protokol izvajali v skladu s členom 9 Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav na drugi strani, kakor je bil nazadnje spremenjen 2 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Samoe), o bistvenih elementih v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in pravno državo ter temeljnimi elementi v zvezi z dobrim javnim upravljanjem, trajnostnim razvojem ter trajnostnim in preudarnim upravljanjem okolja.

5.Pogoji za zaposlitev in delovni pogoji ribičev na plovilih Unije ne smejo biti v nasprotju z instrumenti Mednarodne organizacije dela (MOD) in Mednarodne pomorske organizacije (IMO), ki se uporabljajo za ribiče, zlasti z Deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu (1998), kakor je bila spremenjena leta 2022, in Konvencijo MOD št. 188 o delu na področju ribolova. To vključuje zlasti spoštovanje svobode združevanja, dejansko priznanje pravice delavcev do kolektivnih pogajanj, odpravo prisilnega dela in dela otrok, odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica, varno in zdravo delovno okolje ter dostojne pogoje za življenje in delo na krovu ribiških plovil Unije.

6.Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali ratifikacijo konvencij MOD in IMO, ki se uporabljajo za ribiče. Prav tako se zavezujeta, da bosta spodbujali ustrezno usposabljanje ribičev, zlasti tisto, ki ga predvideva Mednarodna konvencija IMO o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in stražarjenje za osebje na ribiških plovilih (STCW-F).

7.Plovila Unije lahko v skladu s členom 5 Sporazuma ribolovne dejavnosti na ribolovnem območju Gvineje Bissau opravljajo le, če imajo dovoljenje za ribolov, ki je bilo izdano v okviru tega protokola in v skladu s pogoji v njegovi prilogi. Izdajanje dovoljenj za ribolov plovilom Unije zunaj okvira tega protokola, zlasti v obliki neposrednih dovoljenj, je prepovedano.

Člen 4
Ribolovne možnosti

Ribolovne možnosti, dodeljene plovilom Unije na podlagi člena 5 Sporazuma, se določijo v skladu s tem členom:

1.Ribolovne možnosti so izražene po sistemu ribolovnega napora v brutoregistrskih tonah (BRT) ali kot celotni dovoljeni ulov (TAC) v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)pridnene vrste (raki, glavonožci in ribe) in male pelagične vrste:

(1)zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic in glavonožcev: 3 500 BRT na leto;

(2)zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic: 3 700 BRT na leto;

(3)plovila z vlečno mrežo za ribolov malih pelagičnih rib: 0 ton na leto;

(b)izrazito selivske vrste (vrste iz Priloge I h Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982), razen družine Alopiidae, družine Sphyrnidae in naslednjih vrst: Cetorhinus maximus, Rhincodon typus, Carcharodon carcharias, Carcharinus falciformis, Carcharinus longimanus:

(1)zamrzovalna plovila za ribolov tuna s potegalko in plovila s parangalom: 28 plovil;

(2)plovila za ribolov tuna z ribiško palico: 13 plovil.

2.Pomožna plovila se odobrijo pod pogoji iz Priloge ter v skladu z ustreznimi resolucijami in priporočili ICCAT.

3.Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost prehodu s sistema upravljanja glede na ribolovni napor na sistem glede na omejitve ulova na podlagi TAC, ki ga bo mogoče izvesti, ko bodo izpolnjeni tehnični in pravni pogoji, kar zajema zlasti učinkovito uporabo sistema elektronskega poročanja o ulovu (Electronic Reporting System, ERS) in obdelavo tako poslanih podatkov v skladu z določbami iz Priloge. O izpolnjevanju pogojev in ureditev, ki omogočajo ta prehod, odloča skupni odbor iz člena 10 Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor).

4.Odstavek 1 tega člena se uporablja ob upoštevanju členov 10 in 11.

Člen 5
Trajanje

Ta protokol in njegova priloga se uporabljata pet let od prvega dne začasne uporabe v skladu s členom 19, razen v primeru odpovedi iz člena 18.

Člen 6
Finančni prispevek

1.Finančni prispevek iz člena 7 Sporazuma za obdobje iz člena 5 tega protokola znaša 17 000 000 EUR na leto.

2.Ta finančni prispevek vključuje:

(a)letni znesek za dostop do ribolovnih virov na ribolovnem območju Gvineje Bissau v višini 12 500 000 EUR in

(b)posebni znesek v višini 4 500 000 EUR na leto za podporo izvajanju sektorske ribiške politike Gvineje Bissau.

3.Odstavek 1 tega člena se uporablja ob upoštevanju členov 10, 11, 17 in 18.

4.Finančni prispevek iz odstavka 2, točka (a), se plača najpozneje 90 dni po datumu začetka začasne uporabe tega protokola za prvo leto in najpozneje 30 dni po dnevu obletnice začetka začasne uporabe tega protokola za vsako naslednje leto.

5.Uporaba finančnega prispevka iz odstavka 2, točka (a), je v izključni pristojnosti organov Gvineje Bissau.

6.Plačila iz tega člena se izvedejo na enotni račun državne blagajne, odprt pri Centralni banki Gvineje Bissau, katerega podatke vsako leto sporoča ministrstvo za ribištvo. Finančni prispevek iz odstavka 2, točka (b), namenjen sektorski podpori, se Gvineji Bissau zagotovi z nakazilom na skupni javni račun ministrstva za ribištvo in ministrstva za finance. Organi Gvineje Bissau Evropski komisiji vsako leto sporočijo podatke o zadevnih bančnih računih.

7.Vsak del finančnega prispevka se vnese v državni proračun, pri čemer zanj veljajo pravila in postopki Gvineje Bissau za upravljanje javnih financ.

Člen 7
Sektorska podpora

1.Sektorska podpora v okviru tega protokola prispeva k izvajanju nacionalne strategije za ribištvo in modro gospodarstvo. Njena cilja sta trajnostno upravljanje ribolovnih virov in razvoj sektorja v Gvineji Bissau, zlasti z:

–izboljšanjem spremljanja, kontrole in nadzora ribolovnih dejavnosti (vključno z namestitvijo in vzpostavitvijo delovanja sistema ERS);

–okrepitvijo zbiranja in obdelave podatkov v znanstvene namene ter zmogljivosti za analizo in ocenjevanje ribolovnih virov in ribištva;

–izboljšanjem zmogljivosti udeležencev v ribištvu;

–podporo za mali ribolov;

–krepitvijo mednarodnega sodelovanja;

–izboljšanjem pogojev za izvoz ribiških proizvodov in spodbujanjem naložb v sektor;

–razvojem primerne infrastrukture za ribolov;

–podporo modremu gospodarstvu in razvoju akvakulture.

2.Skupni odbor najpozneje tri mesece po začetku začasne uporabe tega protokola določi večletni sektorski program in način njegovega izvajanja, zlasti glede:

(a)letnih in večletnih smernic za uporabo finančnega prispevka iz člena 6(2), točka (b);

(b)letnih in večletnih ciljev za spodbujanje trajnostnega in odgovornega ribolova, pri čemer se upoštevajo prednostne naloge, ki jih je Gvineja Bissau določila v svoji nacionalni ribiški politiki in drugih ustreznih politikah, zlasti glede podpore za mali ribolov ter spremljanja in nadzora nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova in boja proti njemu, pa tudi prednostne naloge na področju krepitve znanstvene zmogljivosti Gvineje Bissau v ribiškem sektorju;

(c)meril in postopkov, po potrebi vključno z ustreznimi proračunskimi in finančnimi kazalniki, za oceno rezultatov, ki se pridobijo vsako leto.

3.Vse predlagane spremembe sektorskega programa morata odobriti obe pogodbenici v okviru skupnega odbora.

4.Gvineja Bissau vsako leto predloži poročilo in dokazila o napredku projektov, ki se izvajajo s finančno sektorsko podporo, ki jih preuči skupni odbor. Gvineja Bissau pred iztekom tega protokola predloži tudi končno poročilo.

5.Unija lahko delno ali v celoti revidira ali začasno prekine plačilo posebnega finančnega prispevka iz člena 6(2), točka (b), tega protokola, če se ta finančni prispevek ne izvaja ali če skupni odbor pri oceni rezultatov ugotovi, da ti niso v skladu z načrti. Finančni prispevek se začne ponovno plačevati po posvetovanju z obema pogodbenicama in njunem soglasju, če to upravičujejo rezultati izvajanja.

6.Pogodbenici po potrebi s spremljanjem sektorske podpore nadaljujeta tudi po izteku veljavnosti tega protokola, dokler ni posebni finančni prispevek iz člena 6(2), točka (b), v celoti porabljen. Vendar se plačilo tega finančnega prispevka lahko izvede največ šest mesecev po izteku veljavnosti tega protokola.

7.Pogodbenici zagotovita prepoznavnost ukrepov, financiranih s sektorsko podporo, in ukrepanja Unije v partnerstvu z Gvinejo Bissau. Ta prepoznavnost je del zgoraj navedenih ciljev.

8.Preglede in kontrole porabe finančnega prispevka iz člena 6(2), točka (b), lahko izvajajo revizijski in nadzorni organi obeh pogodbenic, vključno z Evropskim računskim sodiščem in Evropskim uradom za boj proti goljufijam. To vključuje dostop do informacij, dokumentov, lokacij in upravičenih objektov.

Člen 8
Znanstveno sodelovanje na področju trajnostnega ribištva

1.Pogodbenici se zavezujeta, da bosta na ribolovnem območju Gvineje Bissau spodbujali odgovoren ribolov po načelu nediskriminacije med različnimi flotami v teh vodah, ki bo temeljil na načelu trajnostnega upravljanja ribolovnih virov in morskih ekosistemov, ter da bosta izvajali boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

2.V obdobju, ki ga zajema ta protokol, bosta Unija in Gvineja Bissau sodelovali pri spremljanju razvoja stanja virov in ribolova na ribolovnem območju Gvineje Bissau.

3.Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali spoštovanje priporočil ICCAT in CECAF ter sodelovanje na ravni podregije v zvezi z odgovornim upravljanjem ribištva, zlasti v okviru podregionalne komisije za ribištvo (CSRP).

4.Pogodbenici se posvetujeta v okviru skupnega odbora in po potrebi sporazumno sprejmeta nove ukrepe za trajnostno upravljanje ribolovnih virov.

Člen 9
Skupni znanstveni odbor

1.Skupni znanstveni odbor iz člena 4 Sporazuma sestavljajo znanstveniki, ki sta jih v enakem številu imenovali obe pogodbenici. S soglasjem pogodbenic se v skupni znanstveni odbor lahko vključijo tudi opazovalci, zlasti predstavniki regionalnih organov za upravljanje ribištva, kot je CECAF.

2.V skladu s členom 6(1) Sporazuma se skupni znanstveni odbor sestane najmanj enkrat letno. Zasedanja načeloma potekajo izmenično v Gvineji Bissau in Uniji. Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko skličejo tudi dodatna zasedanja. Pogodbenici izmenično predsedujeta zasedanjem.

3.Naloge skupnega znanstvenega odbora vključujejo zlasti naslednje dejavnosti:

(a)zbiranje podatkov o ribolovnem naporu ter ulovu domačih in tujih flot, ki opravljajo dejavnost na ribolovnem območju Gvineje Bissau in lovijo vrste, ki jih zajema ta protokol;

(b)predlaganje, spremljanje in analiziranje letnih ocen, ki prispevajo k procesu ocene staležev ter omogočajo določitev ribolovnih možnosti in možnosti izkoriščanja, ki zagotavljajo ohranitev virov in njihovega ekosistema;

(c)na tej podlagi, pripravo letnega znanstvenega poročila o ribolovu, ki ga ureja ta protokol;

(d)oblikovanje znanstvenega mnenja s poudarkom na ukrepih za upravljanje, ki se zdijo potrebni za trajnostno izkoriščanje staležev in ribolova, ki jih ureja ta protokol, in sicer na lastno pobudo ali v odziv na zahtevo skupnega odbora ali ene od pogodbenic.

4.Skupni odbor na podlagi priporočil in resolucij, ki jih sprejme ICCAT, ter ob upoštevanju najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenj, kot so mnenja CECAF, in po potrebi sklepov skupnega znanstvenega odbora sprejme ukrepe za trajnostno upravljanje ribolovnih virov, zajetih v tem protokolu in povezanih z dejavnostmi plovil Unije.

Člen 10
Prilagoditev ribolovnih možnosti in tehničnih ukrepov 

1.Če se Gvineja Bissau na podlagi mnenja skupnega znanstvenega odbora odloči, da v okviru ukrepov za ohranjanje virov zapre območja za ribolov ali ribolov časovno prepove, se skupni odbor sestane, da bi analiziral podlago za to odločitev, ocenil učinek tega zaprtja oziroma prepovedi na dejavnosti plovil Unije v okviru Sporazuma in odločil o morebitnih popravnih ukrepih.

2.V primerih iz odstavka 1 skupni odbor doseže soglasje o sorazmernem zmanjšanju finančnega prispevka iz Sporazuma, ki ga plača Unija, in po potrebi o prispevku, ki se plača lastnikom plovil.

3.Odločitev Gvineje Bissau o prepovedi ribolova na podlagi znanstvenega mnenja se izvaja nediskriminatorno za vsa plovila, ki opravljajo ribolovne dejavnosti na tem območju, vključno z domačimi plovili in tistimi, ki plujejo pod zastavo tretje države.

4.Na podlagi priporočil skupnega znanstvenega odbora se lahko ribolovne možnosti iz člena 4 sporazumno spremenijo v okviru skupnega odbora. V tem primeru se finančni prispevek iz člena 6(2), točka (a), sorazmerno prilagodi, skupni odbor pa ustrezno spremeni ta protokol in njegovo prilogo.

5.Skupni odbor lahko po potrebi preuči in sporazumno prilagodi določbe o pogojih izvajanja ribolova ter načinu izvajanja tega protokola in njegovih prilog, vključno s pravili spremljanja sektorske podpore.

Člen 11
Poskusno ribištvo in nove ribolovne možnosti

1.Če se plovila Unije začnejo zanimati za ribolovne dejavnosti, ki niso določene v členu 4, da bi preskusila tehnično izvedljivost in ekonomsko donosnost novih vrst ribolova, se lahko v skladu z veljavno zakonodajo Gvineje Bissau izdajo dovoljenja za poskusno izvajanje teh dejavnosti. Če je to izvedljivo, se poskusni ribolov opravi s pomočjo lokalnega znanstvenega in tehničnega strokovnega znanja, ki je na voljo. Cilj poskusnih ribolovnih dejavnosti je preskus tehnične izvedljivosti in ekonomske donosnosti novih vrst ribolova.

2.Zato Evropska komisija organom Gvineje Bissau pošlje vloge za dovoljenja za poskusni ribolov na podlagi tehnične dokumentacije, ki določa:

(a)vrste rib, ki se lovijo;

(b)tehnične lastnosti plovila;

(c)izkušnje ladijskih častnikov glede zadevnih ribolovnih dejavnosti;

(d)predlog v zvezi s tehničnimi parametri ribolovnih dejavnosti (trajanje, ribolovno orodje, raziskovalna območja itd.);

(e)vrste zbranih podatkov, da se zagotovi znanstveno spremljanje vpliva teh ribolovnih dejavnosti na vire in ekosisteme.

3.Dovoljenja za poskusni ribolov se lahko odobrijo za obdobje največ šest mesecev. Zanje je treba plačati pristojbino, ki jo določijo organi Gvineje Bissau.

4.Ves čas trajanja ribolovnih dejavnosti sta na krovu prisotna znanstveni opazovalec iz države zastave in opazovalec, ki ga izbere Gvineja Bissau.

5.Dovoljeni ulov v okviru poskusnih ribolovnih dejavnosti določijo organi Gvineje Bissau. Ulov, ki je pridobljen v okviru poskusnih ribolovnih dejavnosti in v skladu z njimi, ostane last lastnika plovila. Ribe, katerih velikost je drugačna od predpisane, in ribe, za katere zakonodaja Gvineje Bissau ne dovoljuje ribolova, se ne smejo obdržati na krovu ali prodati.

6.Podrobni rezultati ribolovnih dejavnosti se sporočijo skupnemu odboru in skupnemu znanstvenemu odboru za analizo.

7.Zlasti glede na rezultate poskusnih ribolovnih dejavnosti in mnenje skupnega znanstvenega odbora se lahko pogodbenici odločita za uvedbo novih ribolovnih možnosti, ki niso določene v členu 4 tega protokola. Pogodbenici se sporazumeta o pogojih, ki se uporabljajo za nove ribolovne možnosti do izteka veljavnosti tega protokola, ter spremenita ta protokol in njegovo prilogo. Finančni prispevek iz člena 6(2), točka (a), tega protokola se ustrezno poveča. Poleg tega se ustrezno določijo pristojbine in drugi pogoji, ki veljajo za lastnike plovil, iz Priloge.

Člen 12
Ekonomsko povezovanje subjektov Unije v ribiškem sektorju Gvineje Bissau

1.Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali ekonomsko povezovanje subjektov Unije v celotnem ribiškem sektorju Gvineje Bissau, zlasti z ustanovitvijo skupnih podjetij in gradnjo infrastrukture.

2.Pogodbenici sodelujeta, da bi ozavestili zasebne subjekte Unije o tržnih in industrijskih priložnostih, zlasti na področju neposrednih naložb, v celotnem ribiškem sektorju Gvineje Bissau.

3.Gvineja Bissau lahko s tem namenom spodbuja subjekte Unije, ki vlagajo v takšne naložbe.

4.Pogodbenici skupaj opredelita naložbene možnosti in instrumente financiranja za izvajanje opredeljenih dejavnosti ali projektov, zlasti ob upoštevanju instrumentov financiranja, ki so že vzpostavljeni na ravni Unije.

5.Ko so izpolnjeni vsi potrebni tehnični pogoji, pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju trženja ulova plovil Unije v Gvineji Bissau na trgu Unije.

6.Pogodbenici podpirata ustanovitev delovne skupine za opredelitev in spremljanje naložbenih projektov ter lajšanje iskanja financiranja na dvostranski in večstranski ravni.

7.Skupni odbor vsako leto oceni rezultate izvajanja tega člena.

Člen 13
Izmenjava informacij

1.Pogodbenici se zavezujeta, da si bosta prizadevali za izmenjavo informacij in dokumentov v zvezi z izvajanjem tega protokola prek elektronskih sistemov. Pogodbenici vzpostavita varne informacijske sisteme za avtomatizirano izmenjavo podatkov v zvezi z dovoljenji in dejavnostmi plovil Unije ali elektronsko izmenjavo v skladu z določbami tega protokola.

2.Elektronska različica dokumentov, določenih s tem protokolom, se vedno obravnava kot enakovredna tiskani različici.

3.Pogodbenici se nemudoma uradno obvestita o kakršnih koli motnjah v delovanju informacijskega sistema. Informacije in dokumenti, povezani z izvajanjem Sporazuma, se v takem primeru samodejno nadomestijo s tiskano različico v skladu z določbami iz Priloge k temu protokolu.

4.Načini prenosa podatkov, vključno z določbami o neprekinjeni izmenjavi informacij, so določeni v Prilogi.

Člen 14
Zaupnost podatkov

1.Gvineja Bissau in Unija zagotovita, da pristojni organ podatke, izmenjane v okviru Sporazuma, uporablja izključno za izvajanje Sporazuma in zlasti za upravljanje ter spremljanje, kontrolo in nadzor ribištva.

2.Pogodbenici se zavezujeta, da se bodo vsi poslovno občutljivi in osebni podatki v zvezi s plovili Unije in njihovimi ribolovnimi dejavnostmi, pridobljeni v okviru Sporazuma, ter vse poslovno občutljive informacije v zvezi s komunikacijskimi sistemi, ki jih uporablja Unija, obdelovali zaupno. Pogodbenici zagotovita, da so javno dostopni samo zbirni podatki o ribolovnih dejavnostih na ribolovnem območju.

3.Osebni podatki se morajo obdelovati zakonito, pošteno in pregledno glede na posameznika, na katerega se nanašajo.

4.Osebni podatki, izmenjani na podlagi Sporazuma, se obdelujejo v skladu z določbami Dodatka 3 k Prilogi k temu protokolu. Druga zagotovila in pravna sredstva v zvezi z osebnimi podatki in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko določi skupni odbor.

5.Podatki, izmenjani na podlagi Sporazuma, se še naprej obdelujejo v skladu s tem členom in Dodatkom 3, tudi po prenehanju veljavnosti tega protokola.

Člen 15
Veljavna zakonodaja 

1.Dejavnosti plovil Unije, ki opravljajo dejavnosti v vodah Gvineje Bissau, ureja zakonodaja, ki se uporablja v Gvineji Bissau, razen če ni drugače določeno v Sporazumu ali v tem protokolu ter njegovi prilogi in dodatkih.

2.Pogodbenici se medsebojno pisno uradno obvestita o vsakršni spremembi njune politike ali zakonodaje, povezane z ribiškim sektorjem. Če je vpliv takih sprememb zakonodajnih ali upravnih predpisov na ribolovne dejavnosti tehnične narave, se te spremembe za plovila Unije uporabljajo po treh mesecih od uradnega obvestila o njih.

Člen 16
Pristojnosti skupnega odbora

1.Skupni odbor, vzpostavljen v skladu s členom 10 Sporazuma, lahko razpravlja ali odloča z izmenjavo pisem ali na zasedanjih na daljavo.

2.Skupni odbor sprejme spremembe tega protokola v zvezi z:

(a)ribolovnimi možnostmi v skladu s členoma 4 in 10 ter po potrebi finančnim prispevkom iz člena 6(2), točka (a);

(b)podrobnimi pravili za izvajanje sektorske podpore iz člena 7;

(c)pogoji in tehničnimi pravili izvajanja ribolova s plovili Unije;

(d)dodatnimi zaščitnimi ukrepi za varstvo osebnih podatkov iz člena 14(4).

Tako opravljene spremembe tega protokola se vnesejo v zapisnik, ki ga podpišeta pogodbenici in v katerem je določen datum, ko te spremembe postanejo izvršljive.

Člen 17
Začasna prekinitev izvajanja tega protokola

1.Izvajanje tega protokola, vključno s plačilom finančnega prispevka iz člena 6(2), točki (a) in (b), se lahko po posvetovanju v okviru skupnega odbora začasno prekine, če je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:

(a)neobičajne okoliščine, ki niso naravni pojav, ki ovirajo izvajanje ribolovnih dejavnosti na ribolovnem območju Gvineje Bissau;

(b)znatne spremembe v opredelitvi ali izvajanju ribiške politike ene od pogodbenic, ki vplivajo na določbe tega protokola;

(c)sprožitev posvetovalnih mehanizmov iz člena 96 Sporazuma iz Samoe v zvezi s kršitvijo bistvenih in temeljnih vidikov človekovih pravic, kot so določeni v členu 9 navedenega sporazuma;

(d)neplačilo finančnega prispevka Unije iz člena 6(2), točka (a), iz razlogov, ki niso navedeni v točki (c) tega odstavka;

(e)resen in nerešen spor med pogodbenicama glede uporabe ali razlage Sporazuma ali tega protokola.

2.Finančni prispevek se začne ponovno plačevati po posvetovanju med pogodbenicama in njunem soglasju, čim se vzpostavi stanje pred dogodki iz odstavka 1.

3.Z začasno prekinitvijo plačil finančnega prispevka iz člena 6(2), točka (a), lahko začasno prenehajo veljati tudi dovoljenja za ribolov, dodeljena plovilom Unije. V primeru obnovitve se veljavnost teh dovoljenj za ribolov podaljša za obdobje, ki je enako obdobju začasne prekinitve ribolovnih dejavnosti. Vse dejavnosti plovil Unije na ribolovnem območju Gvineje Bissau se v obdobju začasne prekinitve prenehajo izvajati.

4.V primeru začasne prekinitve izvajanja tega protokola zadevna pogodbenica pošlje pisno uradno obvestilo o svoji nameri vsaj tri mesece pred datumom, na katerega naj bi prekinitev začela veljati, razen v primeru iz odstavka 1, točka (c), ki povzroči takojšnjo začasno prekinitev. Medtem se pogodbenici posvetujeta v skupnem odboru.

5.V primeru začasne prekinitve pogodbenici nadaljujeta posvetovanja in poskušata doseči sporazumno rešitev spora. Če tak spor sporazumno rešita, se ta protokol začne ponovno izvajati, znesek finančnega prispevka pa se zmanjša sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve glede na dolžino obdobja, v katerem je bilo izvajanje tega protokola začasno prekinjeno.

Člen 18
Odpoved

1.V primeru odpovedi tega protokola zadevna pogodbenica pisno uradno obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri, da bo odpovedala ta protokol, in sicer vsaj šest mesecev pred datumom, na katerega naj bi odpoved začela veljati.

2.Uradno obvestilo iz odstavka 1 pomeni začetek posvetovanj med pogodbenicama.

Člen 19
Začasna uporaba

Ta protokol se začasno uporablja od datuma njegovega podpisa.

Člen 20
Začetek veljavnosti

Ta protokol začne veljati na dan, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku za ta namen potrebnih postopkov.

Člen 21
Verodostojna besedila

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

PRILOGA

POGOJI ZA OPRAVLJANJE RIBOLOVNIH DEJAVNOSTI PLOVIL UNIJE NA RIBOLOVNEM OBMOČJU GVINEJE BISSAU

POGLAVJE I 
SPLOŠNE DOLOČBE

1.Določitev pristojnega organa

Za namene te priloge in če ni navedeno drugače, vsak sklic na pristojni organ Unije ali Gvineje Bissau pomeni:

(a)za Unijo: Evropsko komisijo, po potrebi prek delegacije Unije v Gvineji Bissau,

(b)za Gvinejo Bissau: vladno službo, pristojno za ribištvo.

2.Dovoljeno ribolovno območje

Ribolovno območje, v katerem se plovilom Unije dovoli ribolov, ustreza ribolovnemu območju Gvineje Bissau, vključno z delom, ki ustreza skupnemu območju med Gvinejo Bissau in Senegalom, v skladu z zakonodajo Gvineje Bissau in veljavnimi mednarodnimi konvencijami, katerih podpisnica je Gvineja Bissau.

Osnovne črte so opredeljene v nacionalni zakonodaji.

3.Imenovanje lokalnega zastopnika

Vsako plovilo Unije, za katero se namerava pridobiti dovoljenje za ribolov na podlagi tega protokola, razen plovil za ribolov tunov, mora zastopati zastopnik s stalnim prebivališčem v Gvineji Bissau.

4.Bančni račun

Gvineja Bissau pred začetkom veljavnosti tega protokola Uniji sporoči podatke o bančnih računih, na katere je treba nakazati finančne zneske, ki jih plačujejo plovila Unije v okviru Sporazuma. Stroške, ki nastanejo zaradi bančnih nakazil, plačajo lastniki plovil.

5.Nacionalne informacijske točke

Pogodbenici se medsebojno obvestita o ustreznih nacionalnih informacijskih točkah, prek katerih se lahko izmenjujejo informacije o izvajanju tega protokola, zlasti o vprašanjih, povezanih z izmenjavo splošnih podatkov o ulovu in ribolovnem naporu, postopkih v zvezi z dovoljenji za ribolov in ulovom ter izvajanjem sektorske podpore.

POGLAVJE II 
DOVOLJENJA ZA RIBOLOV

Oddelek 1

Postopki, ki se uporabljajo

1.Osnovi pogoj za pridobitev dovoljenja za ribolov – upravičena plovila

Dovoljenja za ribolov iz člena 6 Sporazuma se izdajo pod pogojem, da je plovilo vpisano v register ribiških plovil Unije in v skladu z določbami Uredbe (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta 3 . Izpolnjene morajo biti vse predhodne obveznosti glede lastnika plovila, poveljnika ali plovila samega, v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi, ki jih ti na podlagi Sporazuma opravljajo v Gvineji Bissau.

2.Zahtevek za izdajo dovoljenja za ribolov

Unija Gvineji Bissau v elektronski obliki predloži zahtevek za vsako plovilo, za katero se zahteva izdaja dovoljenja za ribolov, in sicer vsaj 40 delovnih dni pred datumom želenega začetka opravljanja dejavnosti, pri čemer uporabi obrazec iz Dodatka k Prilogi k temu protokolu.

Elektronsko pošiljanje zahtevkov za izdajo dovoljenja za ribolov in uradno obveščanje o njihovem sprejetju se izvajata prek sistema LICENCE, tj. varnega elektronskega sistema za upravljanje ribolovnih dovoljenj, ki ga da na voljo Evropska komisija.

Dokler sistem LICENCE ne začne v celoti delovati, Unija Gvineji Bissau zahtevke za vsako plovilo, za katero se zahteva izdaja dovoljenja za ribolov, še naprej pošilja po uradni poti. O prehodu na uporabo sistema LICENCE odloči skupni odbor.

Vsakemu prvemu zahtevku za izdajo dovoljenja za ribolov na podlagi tega protokola ali zahtevku zaradi tehnične spremembe zadevnega plovila mora biti priloženo naslednje:

(a)dokazilo o plačilu pavšalne pristojbine za obdobje veljavnosti zahtevanega dovoljenja za ribolov;

(b)ime in naslov lokalnega zastopnika plovila, če obstaja;

(c)za plovila z vlečno mrežo, dokazilo o predplačilu pavšalnega prispevka k stroškom za opazovalca;

(d)za plovila z vlečno mrežo, potrdilo o tonaži plovila, ki ga izda država zastave.

Pri podaljšanju dovoljenja za ribolov na podlagi tega protokola za plovilo z nespremenjenimi tehničnimi lastnostmi je treba zahtevku za podaljšanje dovoljenja priložiti le potrdilo o plačilu pristojbine in po potrebi pavšalnega prispevka za stroške, povezane z opazovalcem.

3.Izdaja dovoljenja za ribolov

Gvineja Bissau izda originalno dovoljenje za ribolov najpozneje v 25 dneh po prejemu popolne dokumentacije in vsaj 15 dni pred začetkom obdobja ribolova. To dovoljenje se pošlje lastnikom plovil:

(a)za plovila z vlečno mrežo prek zastopnikov, pri čemer se Uniji pošlje skenirana kopija, in

(b)za plovila za ribolov tunov prek delegacije Unije v Gvineji Bissau. Če je delegacija Unije zaprta, lahko Gvineja Bissau dovoljenje za ribolov pošlje neposredno lastniku plovila ali njegovemu zastopniku, Uniji pa pošlje kopijo.

V zvezi s plovili za ribolov tunov pristojni organ kopijo tega dovoljenja za ribolov po elektronski poti takoj pošlje lastniku plovila in po potrebi njegovemu lokalnemu zastopniku. Veljavnost te kopije poteče ob prejemu originalnega dovoljenja za ribolov. Ta kopija, ki se hrani na krovu plovil, je veljavna največ 40 dni in v tem obdobju šteje za enakovredno originalu.

Ko bo orodje LICENCE operativno, bo Gvineja Bissau za potrjevanje sprejema zahtevkov in nalaganje podpisanih elektronskih kopij originalnih dovoljenj uporabljala sistem LICENCE. Do takrat Uniji skenirane kopije izdanih dovoljenj Uniji pošilja po elektronski pošti.

4.Motnje v delovanju sistema LICENCE

V primeru težav pri prenosu informacij v sistemu LICENCE med Evropsko komisijo in Gvinejo Bissau elektronska izmenjava dovoljenj za ribolov poteka po uradni poti, dokler sistem ne začne znova delovati.

Po ponovni vzpostavitvi sistema obe pogodbenici posodobita informacije v sistemu LICENCE.

5.Seznam plovil z dovoljenjem za ribolov

Takoj po izdaji dovoljenja za ribolov Gvineja Bissau za vsako kategorijo plovil oblikuje končni seznam plovil z dovoljenjem za ribolov na ribolovnem območju Gvineje Bissau. Ta seznam se takoj sporoči nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor ribištva, in po elektronski poti Uniji.

6.Veljavnost dovoljenja za ribolov

Dovoljenja za ribolov so izdana za trimesečno, šestmesečno ali letno obdobje. Pri določanju začetka obdobja veljavnosti dovoljenja letno obdobje pomeni:

(a)v prvem letu uporabe tega protokola obdobje med začetkom njegove začasne uporabe in 31. decembrom istega leta;

(b)nato vsako celo koledarsko leto;

(c)v zadnjem letu uporabe tega protokola obdobje med 1. januarjem in datumom prenehanja veljavnosti tega protokola.

Trimesečno ali šestmesečno obdobje veljavnosti se začne na prvi dan v mesecu. Vendar se obdobje veljavnosti dovoljenj za ribolov konča najpozneje 31. decembra v letu izdaje.

7.Hramba dovoljenj za ribolov na krovu

Dovoljenje za ribolov mora biti ves čas na krovu plovila.

Plovilom za ribolov tunov je ribolov dovoljen takoj, ko so vpisana na začasni seznam. Ta plovila morajo imeti do izdaje dovoljenja za ribolov na krovu ves čas izvod začasnega seznama.

8.Prenos dovoljenja za ribolov

Dovoljenje za ribolov se izda za določeno plovilo in ni prenosljivo.

Vendar se na zahtevo Unije v primeru višje sile dovoljenje za ribolov nadomesti z novim dovoljenjem, izdanim na ime drugega plovila, podobnega plovilu, ki ga je treba nadomestiti.

Prenos se izvede tako, da lastnik plovila ali njegov zastopnik Gvineji Bissau predloži dovoljenje za ribolov, ki ga je treba nadomestiti, Gvineja Bissau pa čim prej pripravi nadomestno dovoljenje. Lastniku plovila ali njegovemu zastopniku se ob predložitvi dovoljenja, ki ga je treba nadomestiti, čim prej izda nadomestno dovoljenje, in sicer po tehničnem pregledu plovila v skladu s točko 9 tega poglavja. Nadomestno dovoljenje začne veljati na dan predložitve dovoljenja, ki ga je treba nadomestiti.

Če je tonaža nadomestnega plovila z vlečno mrežo večja od prvotnega plovila, se razlika v pristojbinah izračuna po načelu porazdelitve glede na razliko v tonaži in preostalo obdobje veljavnosti dovoljenja. To razliko plača lastnik plovila ob prenosu dovoljenja za ribolov.

Gvineja Bissau čim prej posodobi seznam plovil z dovoljenjem za ribolov. Novi seznam se takoj posreduje nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor nad ribištvom, in Uniji.

Pogodbenici posodobita informacije v sistemu LICENCE.

9.Pomožna plovila

Na zahtevo Unije Gvineja Bissau dovoli, da plovilom Unije, ki imajo dovoljenje za ribolov, pomagajo pomožna plovila. Pomožna plovila plujejo pod zastavo države članice Unije ali pripadajo družbi iz Unije ter ne smejo biti opremljena za ribolov.

Gvineja Bissau sestavi seznam pomožnih plovil z dovoljenjem in ga čim prej pošlje nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor ribištva, in Uniji.

Pogodbenici posodobita informacije v sistemu LICENCE.

Pomožna plovila morajo zato imeti ustrezno dovoljenje, izdano v skladu z zakonodajo Gvineje Bissau, pri čemer morajo plačati letno pristojbino.

10.Tehnični pregled za plovila z vlečno mrežo

Za vsako plovilo Unije z vlečno mrežo se v skladu z veljavno zakonodajo Gvineje Bissau enkrat letno ali v primeru spremembe tonaže plovila ali spremembe ribolovne kategorije zaradi uporabe drugega ribolovnega orodja opravi tehnični pregled v pristanišču Bissau.

S tehničnim pregledom se preveri skladnost tehničnih značilnosti plovila in ribolovnih orodij na krovu ter upoštevanje določb na področju sanitarnih zadev in določb, ki urejajo vkrcavanje domačih mornarjev.

Gvineja Bissau obvezno opravi tehnični pregled najpozneje v 48 urah po prihodu plovila z vlečno mrežo v pristanišče, če je bila vnaprej uradno obveščena o njegovem prihodu.

Po opravljenem tehničnem pregledu Gvineja Bissau poveljniku plovila nemudoma izda certifikat o skladnosti.

Certifikat o skladnosti velja eno leto. Če se vrsta ribolova spremeni, tako da se začne ali preneha izvajati ribolov kozic, pa je treba izdati nov certifikat o skladnosti. Poleg tega se nov certifikat o skladnosti izda tudi v primeru, če plovilo zapusti ribolovno območje Gvineje Bissau za obdobje, daljše od 45 dni.

Certifikat o skladnosti se mora ves čas hraniti na krovu plovila.

Stroške tehničnega pregleda v znesku, opredeljenem na podlagi lestvice, določene z zakonodajo Gvineje Bissau, plača lastnik plovila. Ti stroški ne smejo biti višji od stroškov, ki jih za enako storitev plačajo domača plovila ali plovila, ki plujejo pod zastavo tretje države.

Oddelek 2

Pristojbine in predplačila

Znesek pavšalne pristojbine za posamezno kategorijo plovil je določen v tehničnih dokumentih v Dodatku k tej prilogi. Zajema vse nacionalne in lokalne takse, razen pristaniških taks, stroškov storitev in kolkovine, ki se uporablja za zneske dovoljenj.

Stopnja, ki se uporablja za dovoljenja, se določi v skladu s kolkovino, veljavno ob podpisu Protokola, in ostane nespremenjena v celotnem obdobju veljavnosti Protokola.

Če dovoljenje za ribolov velja manj kot eno leto, je znesek pavšalne pristojbine prilagojen po načelu časovne porazdelitve glede na zahtevano obdobje veljavnosti dovoljenja. Kjer je primerno, se za trimesečno ali šestmesečno obdobje veljavnosti ta prilagojeni znesek poviša glede na lestvice, določene v ustreznih tehničnih dokumentih.

POGLAVJE III
TEHNIČNI UKREPI OHRANJANJA

Tehnični ukrepi, ki se uporabljajo za plovila Unije z dovoljenjem za ribolov ter se nanašajo na območje, ribolovno orodje in stopnjo prilova, so za vsako posamezno ribolovno kategorijo določeni v tehničnih dokumentih iz Dodatka k tej prilogi.

Plovila za ribolov tunov upoštevajo vsa priporočila, ki jih je sprejela ICCAT.

POGLAVJE IV
PRIJAVA ULOVA

1.Ribolovni ladijski dnevnik

Poveljnik plovila Unije, ki opravlja ribolovne dejavnosti na podlagi Sporazuma, vodi ribolovni ladijski dnevnik. Ribolovni ladijski dnevnik plovil za ribolov tunov je skladen z veljavnimi resolucijami ICCAT, ki urejajo zbiranje in pošiljanje podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi.

Vsako plovilo Unije mora biti opremljeno z elektronskim sistemom (Electronic Reporting System, v nadaljnjem besedilu: sistem ERS), ki omogoča zapis in prenos podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi plovila (v nadaljnjem besedilu: podatki ERS).

Plovilo Unije, ki ni opremljeno s sistemom ERS ali katerega sistem ERS ne deluje, ne sme vstopiti na ribolovno območje Gvineje Bissau, da bi tam opravljalo ribolovne dejavnosti.

Poveljnik izpolni ribolovni ladijski dnevnik za vsak dan prisotnosti plovila na ribolovnem območju Gvineje Bissau. Plovilo pošilja podatke ERS svoji državi zastave, ki zagotovi, da so podatki samodejno na voljo centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau, ko se vzpostavi delovanje njegovega sistema ERS.

Za prenos podatkov ERS se uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva, s katerimi upravlja Evropska komisija, za izmenjavo podatkov o ribištvu v standardizirani obliki. Tehnične zahteve za komunikacijo prek sistema ERS potrdi skupni odbor.

Poveljnik v ribolovni ladijski dnevnik vsak dan za vsako vrsto, opredeljeno s tričrkovno kodo FAO, vpiše količino, ki je bila ulovljena in se hrani na krovu, in sicer v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu osebkov.

Poveljnik v ribolovni ladijski dnevnik vsak dan za vsako vrsto po potrebi vpiše tudi količino, odvrženo v morje, v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu osebkov.

Ribolovni ladijski dnevnik, ki ga podpiše poveljnik in se pošlje organom Gvineje Bissau, se izpolni čitljivo z velikimi tiskanimi črkami.

Za pravilnost podatkov v ribolovnem ladijskem dnevniku je odgovoren poveljnik.

2.Prijava ulova

Pravilo za poročanje o ulovu pred začetkom uporabe sistema ERS

Poveljnik prijavi ulov plovila tako, da Gvineji Bissau predloži ribolovne ladijske dnevnike, ki zajemajo obdobje prisotnosti plovila na ribolovnem območju Gvineje Bissau.

Poveljnik plovila ribolovne ladijske dnevnike pošlje na elektronski naslov, ki ga sporoči Gvineja Bissau. Gvineja Bissau čim prej potrdi prejem elektronske pošte s povratno elektronsko pošto.

Ribolovni ladijski dnevniki se lahko pošljejo tudi na naslednja načina:

(a)če se plovilo zadržuje v enem od pristanišč Gvineje Bissau, se izvirnik vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika predloži predstavniku generalnega direktorata za industrijski ribolov ministrstva za ribištvo Gvineje Bissau (v nadaljnjem besedilu: generalni direktorat za industrijski ribolov), ki pisno potrdi njegov prejem;

(b)če plovilo zapusti ribolovno območje Gvineje Bissau, ne da bi se ustavilo v enem od pristanišč Gvineje Bissau, se izvirnik vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika najpozneje v 14 dnevih po prihodu v katero koli drugo pristanišče in vsekakor v 30 dneh po zapustitvi ribolovnega območja Gvineje Bissau pošlje po pošti.

Poveljnik pošlje kopijo vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika Uniji. Za plovila za ribolov tunov in plovila s površinskim parangalom poveljnik kopijo vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika pošlje tudi na enega od naslednjih znanstvenih inštitutov:

(a)Institut de recherche pour le développement (IRD – Raziskovalni inštitut za razvoj);

(b)Instituto Español de Oceanografia (IEO – Španski inštitut za oceanografijo) ali

(c)Instituto Português do Mar e da Atmosféra (IPMA – Portugalski pomorski in podnebni inštitut).

Če se plovilo v obdobju veljavnosti dovoljenja za ribolov, ki mu je bilo izdano, vrne na ribolovno območje Gvineje Bissau, mora ponovno prijaviti dejavnosti in ulov.

Če se določbe tega poglavja ne spoštujejo, lahko Gvineja Bissau začasno prekliče dovoljenje za ribolov zadevnega plovila, dokler ne pošlje manjkajočih prijav ulova, lastnika plovila pa kaznuje v skladu z določbami, ki jih v ta namen določa veljavna nacionalna zakonodaja. Če se kršitve navedenih določb ponovijo, lahko Gvineja Bissau zavrne podaljšanje dovoljenja za ribolov. Gvineja Bissau Unijo čim prej obvesti o kakršni koli kazni, naloženi za takšne kršitve.

Pravilo za poročanje o ulovu po začetku uporabe sistema ERS

Način obveščanja o ulovu je naslednji:

(a)Poveljniki vseh plovil, ki v okviru tega protokola opravljajo ribolovne dejavnosti v vodah Gvineje Bissau, vsak dan izpolnijo elektronski ribolovni ladijski dnevnik in ga prek sistema ERS ali, če ta ne deluje, po elektronski pošti pošljejo centru za spremljanje ribištva države zastave in centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau v sedmih dneh po izstopu z ribolovnega območja.

(b)V ribolovnem ladijskem dnevniku je treba s tričrkovno kodo FAO navesti količino posamezne vrste, ki je bila ulovljena in se hrani na krovu, in sicer v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu osebkov. Pri vsaki glavni vrsti poveljnik navede tudi ničelni ulov. Vpiše tudi količine posamezne vrste, odvržene v morje, v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu osebkov.

Plovilo pošilja podatke ERS svoji državi zastave, ki zagotovi, da so podatki samodejno na voljo Gvineji Bissau. Država zastave zagotovi, da se ti podatki prejmejo in vpišejo v računalniško podatkovno zbirko, ki omogoča varno hrambo vsaj 36 mesecev.

Država zastave in Gvineja Bissau zagotovita, da sta opremljena z računalniško strojno in programsko opremo, ki je potrebna za samodejno pošiljanje podatkov ERS.

Za pošiljanje podatkov ERS je treba uporabljati elektronska komunikacijska sredstva, s katerimi upravlja Evropska komisija, za izmenjavo podatkov o ribištvu v standardizirani obliki.

Če se določbe v zvezi s prijavo ulova ne spoštujejo, lahko Gvineja Bissau začasno prekliče dovoljenje za ribolov zadevnega plovila, dokler niso predložene manjkajoče prijave ulova, in lastnika plovila kaznuje v skladu s predpisi, ki jih v ta namen določa veljavna nacionalna zakonodaja. Če se kršitve navedenih določb ponovijo, lahko Gvineja Bissau zavrne podaljšanje dovoljenja za ribolov. Gvineja Bissau Unijo čim prej obvesti o kakršni koli kazni, naloženi za takšne kršitve.

Država zastave in Gvineja Bissau imenujeta vsaka svojega korespondenta ERS, ki bo kontaktna točka za vprašanja v zvezi z izvajanjem te priloge. Država zastave in Gvineja Bissau si medsebojno sporočita podatke o korespondentu ERS ter te podatke po potrebi takoj posodobita.

3.Obračun pristojbin za plovila za ribolov tuna

Unija za vsako plovilo za ribolov tuna na podlagi njegovih prijav ulova naredi končni obračun pristojbin, ki jih mora zadevno plovilo plačati za ribolovno sezono v predhodnem koledarskem letu.

Unija ta končni obračun pošlje Gvineji Bissau najpozneje do 30. aprila leta, ki sledu letu, v katerem je bil opravljen ulov. Gvineja Bissau ima na voljo en mesec, da potrdi ta obračun ali zahteva dodatna pojasnila.

Če je končni obračun višji od pavšalne pristojbine, nakazane za pridobitev dovoljenja za ribolov, lastnik plovila razliko nemudoma nakaže Gvineji Bissau. Če je končni obračun nižji od pavšalne pristojbine, se razlika lastniku plovila ne povrne.

POGLAVJE V
IZTOVARJANJE IN PRETOVARJANJE

1.Iztovarjanje ali pretovarjanje ulova

Poveljnik plovila Unije, ki želi ulov, pridobljen na ribolovnem območju Gvineje Bissau, iztovoriti ali pretovoriti v pristanišču Bissau, mora predstavnika generalnega direktorata za industrijski ribolov vsaj 24 ur pred iztovarjanjem ali pretovarjanjem uradno obvestiti o:

(a)imenu plovila Unije, ki bo izvedlo iztovarjanje ali pretovarjanje;

(b)pristanišču iztovarjanja ali pretovarjanja;

(c)datumu in predvideni uri iztovarjanja ali pretovarjanja;

(d)količini (v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu osebkov) vsake vrste, ki se bo iztovorila ali pretovorila (vrsta je opredeljena s tričrkovno kodo FAO);

(e)v primeru pretovarjanja: imenu plovila prejemnika.

V primeru pretovarjanja mora poveljnik plovila preveriti, ali ima plovilo prejemnik dovoljenje za pretovarjanje, ki so ga v ta namen izdali pristojni organi.

Pretovarjanje je treba opraviti v skladu z zakonodajo Gvineje Bissau v sidrišču pristanišča Bissau, katerega geografske koordinate poveljniku in zastopniku plovila sporočijo pristojni organi. Pretovarjanje na morju je prepovedano.

Za nespoštovanje teh določb se naložijo kazni, ki jih v ta namen določa zakonodaja Gvineje Bissau.

2.Prispevki v naravi za prehransko varnost

Plovila z vlečno mrežo, ki opravljajo ribolovno dejavnost v Gvineji Bissau, morajo del ulova iztovoriti v Gvineji Bissau zaradi prehranske varnosti države. Pri iztovarjanju se upoštevajo naslednji pogoji:

(a)2,5 tone na četrtletje na plovilo za plovila za ribolov rib kostnic/glavonožcev;

(b)1,25 tone na četrtletje na plovilo za plovila za ribolov kozic.

Zaradi lažjega izvajanja tega ukrepa lahko plovila prispevke zagotavljajo v skupini po več skupaj in jih dajo na voljo skupno za več četrtletij. Iztovarjanje dela ulova se opravi na območju pristanišča Bissau, prevzame pa ga predstavnik generalnega direktorata za industrijski ribolov.

V skladu s členom 5 Sporazuma je treba pri iztovarjanju v skladu s tem poglavjem upoštevati veljavne predpise Gvineje Bissau, zlasti glede najmanjše velikosti vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja. V okviru te obveznosti plovila Unije iztovorijo zgolj vrste rib, katerih ulov je dovoljen na podlagi tega protokola, vključno z dovoljenim prilovom.

Generalni direktorat za industrijski ribolov sistematično izda in podpiše obrazec o prejemu teh prispevkov v naravi, ki ga izroči poveljniku.

POGLAVJE VI
NADZOR IN INŠPEKCIJSKI PREGLEDI

1.Vstop na ribolovno območje in izstop z njega

Gvineja Bissau se o vsakem vstopu plovila Unije z dovoljenjem za ribolov na ribolovno območje Gvineje Bissau ali izstopu z njega uradno obvesti 24 ur pred vstopom ali izstopom. Za plovila za ribolov tunov se ta rok skrajša na štiri ure.

Plovilo ob uradnem obvestilu o vstopu ali izstopu sporoči zlasti naslednje:

(a)predvideni datum, uro in mesto vplutja oziroma izplutja;

(b)količino vsake vrste, ki se hrani na krovu, opredeljene s tričrkovno kodo FAO, izraženo v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu osebkov;

(c)obliko proizvodov.

Uradno obveščanje poteka predvsem po elektronski pošti ali, če ta ne deluje, po telefaksu ali radiu, prek elektronskega naslova, telefonske številke ali frekvence pošiljanja, ki jih sporoči Gvineja Bissau. Gvineja Bissau zadevna plovila in Unijo takoj uradno obvesti o vsakršni spremembi elektronskega naslova, telefonske številke ali frekvence pošiljanja.

Vsako plovilo, odkrito med izvajanjem ribolovnih dejavnosti na ribolovnem območju Gvineje Bissau, ne da bi predhodno uradno obvestilo o svoji prisotnosti, se obravnava kot plovilo, ki opravlja ribolovne dejavnosti brez dovoljenja.

2.Sporočila o položaju plovil – sistem VMS

Plovila Unije morajo biti med zadrževanjem na ribolovnem območju Gvineje Bissau opremljena s satelitskim sistemom za spremljanje plovil (Vessel Monitoring System, VMS), ki vsako uro samodejno sporoča njihov položaj centru za spremljanje ribištva države zastave.

Prepovedano je premestiti, izklopiti, uničiti, poškodovati ali onesposobiti napravo za stalno spremljanje položaja, ki uporablja satelitsko komunikacijo in je na plovilu nameščena za prenos podatkov, ali namerno spreminjati, potvarjati ali prirejati podatke, ki jih odda ali zapiše navedena naprava.

Uradno obveščanje s sporočili o položaju in ulovu poteka predvsem prek sistema ERS/VMS ali, če ta ne deluje, po elektronski pošti, telefaksu ali radiu. Gvineja Bissau zadevna plovila in Unijo takoj uradno obvesti o vsakršni spremembi elektronskega naslova, telefonske številke ali frekvence pošiljanja.

Vsako sporočilo o položaju mora vsebovati:

(a)identifikacijo plovila;

(b)zadnji geografski položaj plovila (zemljepisna dolžina in širina) s toleranco, manjšo od 500 metrov, in 99-odstotnim intervalom zaupanja;

(c)datum in čas zapisa položaja;

(d)hitrost in smer plovila.

Vsako plovilo, odkrito med izvajanjem ribolovnih dejavnosti na ribolovnem območju Gvineje Bissau, ne da bi predhodno uradno obvestilo o svoji prisotnosti, se obravnava kot plovilo v prekršku.

3.Inšpekcijski pregled na morju ali v pristanišču

Inšpekcijski pregled plovil Unije z dovoljenjem za ribolov na morju, ki se opravi na ribolovnem območju Gvineje Bissau ali v pristanišču, izvedejo plovila in inšpektorji Gvineje Bissau, izrecno pristojni za nadzor ribištva.

Inšpektorji Gvineje Bissau plovilo Unije pred vkrcanjem obvestijo o svoji nameri za izvedbo inšpekcijskega pregleda. Inšpekcijski pregled opravita največ dva inšpektorja, ki se morata pred inšpekcijskim pregledom identificirati in izkazati svojo usposobljenost za izvedbo takega pregleda. Po potrebi ju lahko spremljajo predstavniki nacionalnih varnostnih sil Gvineje Bissau, skladno z mednarodnim pomorskim pravom.

Inšpektorja Gvineje Bissau se na krovu plovila Unije zadržita le toliko časa, da opravita naloge, povezane z inšpekcijskim pregledom. Inšpekcijski pregled opravita tako, da čim manj vplivata na plovilo, njegovo ribolovno dejavnost in tovor.

Gvineja Bissau lahko dovoli, da pri inšpekcijskem pregledu na morju kot opazovalci sodelujejo inšpektorji, akreditirani s strani Unije.

Poveljnik plovila Unije omogoči vkrcanje in delo inšpektorjev Gvineje Bissau.

Inšpektorji Gvineje Bissau po vsakem inšpekcijskem pregledu sestavijo poročilo o inšpekcijskem pregledu. Poveljnik plovila Unije lahko v poročilo o inšpekcijskem pregledu vnese svoje pripombe. Poročilo o inšpekcijskem pregledu podpišeta inšpektor, ki ga je sestavil, in poveljnik plovila Unije.

Inšpektorja Gvineje Bissau pred izkrcanjem poveljniku plovila Unije izročita kopijo poročila o inšpekcijskem pregledu. Gvineja Bissau kopijo poročila o inšpekcijskem pregledu pošlje Uniji v osmih dneh po izvedbi pregleda.

4.Nadzor nad ulovom

Do začetka uporabe sistema ERS se bo pri tretjini plovil Unije z vlečno mrežo z dovoljenjem za ribolov na četrtletje izmenično izvajal nadzor z vzorčenjem, da bi se pregledala skladnost ulova z elementi, vpisanimi v ribolovni ladijski dnevnik. Nato bo pogostost dejavnosti nadzora nad ulovom pregledana, da bi se upoštevala uvedba preverjanja podatkov o ulovu s sistemom ERS.

Vsaka dejavnost nadzora se opravi ob koncu ribolovnega potovanja na podlagi predhodnega obvestila, poslanega 24 ur prej, in traja največ štiri ure.

Te dejavnosti se izvajajo v kraju, katerega geografske koordinate pristojni organi sporočijo poveljniku in zastopniku plovila, v skladu z nacionalno zakonodajo Gvineje Bissau.

POGLAVJE VII
KRŠITVE

1.Splošne določbe

V skladu s členom 5 Sporazuma se za plovila Unije, ki opravljajo dejavnosti na ribolovnem območju v okviru tega protokola, uporabljajo predpisi Gvineje Bissau o nadzoru ribolovnih dejavnosti.

Unija sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da plovila, ki plujejo pod zastavo ene od njenih držav članic, spoštujejo določbe tega protokola in zakonodajo, ki ureja ribištvo v vodah Gvineje Bissau, v skladu z UNCLOS.

2.Obravnava kršitev

O vsaki kršitvi določb Protokola, ki jo stori plovilo Unije z dovoljenjem za ribolov, je treba Unijo uradno obvestiti v 48 urah, pri čemer je treba navesti naravo kršitve. Odločitev v zvezi s to kršitvijo se pošlje Uniji in državi zastave plovila v roku sedmih delovnih dni.

Dejstvo, da poveljnik podpiše poročilo o inšpekcijskem pregledu, ne posega v pravico lastnika plovila do obrambe v zvezi s prijavljeno kršitvijo.

3.Prisilni privez – informativni sestanek

Če v zvezi s prijavljeno kršitvijo tako določa nacionalna zakonodaja, se lahko od vsakega plovila Unije, ki krši predpise, zahteva, da ustavi ribolovne dejavnosti in se, če je na morju, vrne v eno od pristanišč Gvineje Bissau.

Gvineja Bissau najpozneje v 48 urah Unijo uradno obvesti o vsakem prisilnem privezu plovila Unije z dovoljenjem za ribolov. Temu uradnem obvestilu so priloženi dokazi o prijavljeni kršitvi.

Pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov glede zadevnega plovila, poveljnika ali tovora, razen ukrepov za zavarovanje dokazov, Gvineja Bissau na zahtevo Unije v enem delovnem dnevu od uradnega obvestila o prisilnem privezu plovila skliče informativni sestanek za pojasnitev dejstev, na podlagi katerih je bilo plovilo prisilno privezano, in predstavitev morebitnih nadaljnjih ukrepov. Informativnega sestanka se lahko udeleži zastopnik države zastave plovila.

4.Kazni za kršitve – postopek poravnave

Kazen za prijavljeno kršitev določi Gvineja Bissau v skladu z določbami veljavne nacionalne zakonodaje.

Če je za obravnavanje kršitve potreben sodni postopek, se pred sprožitvijo sodnega postopka izvede postopek poravnave med Gvinejo Bissau in Unijo, da se določijo pogoji in višina kazni. V postopek poravnave je lahko vključen zastopnik države zastave plovila. Postopek poravnave se konča najpozneje štiri dni po uradnem obvestilu o prisilnem privezu plovila.

5.Sodni postopek – bančna garancija

Če postopek poravnave ni uspešen in se primer kršitve predloži pristojnemu sodnemu organu, lastnik plovila, ki krši predpise, na banki, ki jo določi Gvineja Bissau, položi bančno garancijo, katere znesek določi Gvineja Bissau in ki krije stroške, povezane s prisilnim privezom plovila, ocenjeno globo in morebitne odškodnine. Bančna garancija se zadrži do konca sodnega postopka.

Bančna garancija se sprosti in vrne lastniku plovila takoj po izreku sodbe, in sicer:

(a)v celoti, če ni izrečena nobena kazen;

(b)v višini razlike, če kazen vključuje globo, ki je nižja od zneska bančne garancije.

Gvineja Bissau Unijo obvesti o izidu sodnega postopka v osmih dneh po izreku sodbe.

6.Sprostitev plovila

Plovilo in poveljnik lahko zapustita pristanišče takoj po plačilu kazni, ki je bila izrečena na podlagi postopka poravnave, ali po pologu bančne garancije.

POGLAVJE VIII
ZAPOSLOVANJE RIBIČEV NA KROVU PLOVIL UNIJE

1.Število ribičev, ki se vkrcajo

Upravljavec plovila Unije z dovoljenjem za ribolov v okviru tega protokola vkrca ribiče iz držav članic Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu: OAKPD) za delo na krovu svojega plovila kot člane posadke med ribolovnimi dejavnostmi plovila v okviru Protokola.

Vsako plovilo Unije s pridneno vlečno mrežo lahko med veljavnostjo dovoljenja za ribolov vkrca ribiče iz Gvineje Bissau skladno z naslednjimi omejitvami:

(a)šest ribičev za plovila z nosilnostjo, manjšo od 250 BRT;

(b)sedem ribičev za plovila z nosilnostjo med 250 BRT in 400 BRT;

(c)osem ribičev za plovila z nosilnostjo, večjo od 400 BRT.

Ribiči, ki se vkrcajo v skladu s točko 1.1, izpolnjujejo zahteve zakonodaje države zastave, s katero se prenaša Direktiva Sveta (EU) 2017/159, vključno v zvezi s potnim listom, pomorsko knjižico, zdravniškim spričevalom in osnovnim usposabljanjem. Država zastave organom Gvineje Bissau dovolj zgodaj sporoči seznam zahtev, ki izhajajo iz te zakonodaje. Ribiči iz držav OAKPD, ki se vkrcajo v skladu s točko 1.1, so sposobni razumeti delovni jezik na krovu ribiškega plovila.

Pristojni organi Gvineje Bissau sestavijo seznam ustreznih ribičev, ki ga posredujejo lastnikom plovil in redno posodabljajo.

Poveljnik sestavi, datira in podpiše seznam posadke v skladu z obrazcem 5 Konvencije IMO o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu in pošlje kopijo tega seznama organom Gvineje Bissau, preden plovilo zapusti pristaniško območje.

Lastnik plovila ali poveljnik v imenu lastnika plovila zavrne vkrcanje ribiča na krov svojega plovila, če ta ribič ne izpolnjuje zahtev iz točke 1.3.

Lastniki plovil Unije si prizadevajo vkrcati dodatne domače ribiče.

2.Delovni pogoji

Pogoji, pod katerimi se vkrcajo ribiči iz držav OAKPD, so v skladu z zakonodajo države zastave, s katero se prenaša Direktivo Sveta (EU) 2017/159, tudi v zvezi z delovnim časom ali časom počitka, pravicami do repatriacije ter varnostjo in zdravjem pri delu.

3.Pogodba o zaposlitvi ribiča

Za vsakega ribiča, ki se zaposli na krovu plovila Unije v skladu s točko 1, se ribič in delodajalec pogajata o pogodbi o zaposlitvi, ki jo nato oba podpišeta in jo odobri pristojni organ Gvineje Bissau.

Pogodba je v skladu z zahtevami zakonodaje države zastave, s katero se prenaša Direktiva Sveta (EU) 2017/159 (Priloga I k Direktivi).

4.Plačilo ribičev

Stroške plačila in dodatne stroške dela krije neposredno ali posredno (če je ribičev delodajalec zasebna storitev trga dela) lastnik plovila.

Ribičem iz držav OAKPD je treba izplačati zajamčeno mesečno ali redno plačo, po možnosti z bančnim nakazilom. Višino plače sporazumno določijo lastniki plovil ali njihovi zastopniki ter ribiči in/ali njihovi sindikati ali zastopniki. Če niso bile sklenjene kolektivne pogodbe in se ne uporabljajo minimalne osnovne plače držav zastave, morajo osnovni plačni pogoji ribičev iz držav OAKPD dosegati vsaj standarde MOD.

Ribičem ni treba kriti morebitnih stroškov prejetih plačil. Ribičem mora biti omogočeno, da svoji družini brez stroškov posredujejo celotna plačila ali njihov del, vključno s predplačili.

Ribič mora za vsako izplačilo plače prejeti pisni obračun plače in, če tako zahteva, dokazilo o izplačilu plače.

5.Socialna varnost

Gvineja Bissau zagotovi, da so ribiči, ki imajo običajno prebivališče na njenem ozemlju, in njihovi vzdrževani družinski člani v obsegu, ki ga določa nacionalna zakonodaja, upravičeni do socialne zaščite pod pogoji, ki niso manj ugodni od tistih, ki veljajo za druge delavce, zlasti zaposlene in samozaposlene osebe, ki imajo običajno prebivališče na njenem ozemlju.

6.Zasebne storitve zaposlovanja in posredovanja zaposlitve za pomorščake

Zasebne storitve trga dela pomenijo:

zasebnega izvajalca zaposlovanja in posredovanja zaposlitve za pomorščake, tj. katero koli osebo, podjetje, ustanovo, agencijo ali drugo organizacijo, vključno z zastopniki, ki jih izberejo lastniki plovil, ki se ukvarja z zaposlovanjem ribičev v imenu lastnikov plovil ali posredovanjem ribičev na delovna mesta pri njih.

Organi Gvineje Bissau zagotovijo, da zastopniki, ki ribičem in lastnikom plovil zagotavljajo storitve zaposlovanja in posredovanja zaposlitve:

(a)ne uporabljajo sredstev, mehanizmov ali seznamov, katerih namen je ribičem preprečiti pridobitev zaposlitve ali jih odvrniti od nje;

(b)ribičem v denarju ali naravi, neposredno ali posredno, v celoti ali delno ne zaračunavajo provizij ali drugih stroškov za storitve trga dela, ki jih zagotavljajo;

(c)ribičem ne dajejo posojil oziroma ne zagotavljajo blaga ali storitev, če jih morajo ribiči vrniti ali plačati;

(d)od plače ribiča ne odštejejo plačila ali vračila posojil, blaga ali storitev, zagotovljenih pred zaposlitvijo ribiča, ter

(e)zagotovijo, da:

(1)je ribičeva pogodba o zaposlitvi v skladu s tem poglavjem, zakoni, predpisi in kolektivnimi pogodbami, ki urejajo ribičevo pogodbo o zaposlitvi;

(2)je ribičeva pogodba o zaposlitvi napisana v jeziku, ki ga ribič razume, in v uradnem ali delovnem jeziku zadevnega ribiškega plovila Unije;

(3)so ribiči, ki se zaposlijo, pred podpisom pogodbe o zaposlitvi obveščeni o svojih pravicah in obveznostih;

(4)se sprejmejo potrebni ukrepi, ki ribičem, ki se zaposlijo, omogočijo, da preučijo določbe svoje pogodbe o zaposlitvi in se o njih posvetujejo, preden pogodbo podpišejo;

(5)ribiči, ki se zaposlijo, prejmejo podpisano kopijo svoje pogodbe o zaposlitvi;

(6)ribiči izpolnjujejo svoje obveznosti iz tega poglavja ter

(7)lastnik plovila pravočasno prejme kopijo vsakega pisnega obračuna plače in dokazilo o izplačilu za vsako izplačilo plače, če plače izplačuje zastopnik.

Organi Gvineje Bissau zagotovijo, da nacionalni zastopniki, ki zaposlujejo ribiče, napotene na krov ribiških plovil Unije, zagotovijo, da je v pogodbah o zaposlitvi, podpisanih z ribiči, navedeno, da so zadevni ribiči zaposleni prek zastopnika, da bi bili na voljo lastnikom plovil, ki jim dodelijo naloge in nadzorujejo njihovo izvajanje.

Z odstopanjem od točke 6.2(b) stroške pridobitve pomorske knjižice, zdravniškega spričevala in potnega lista krije ribič. Stroške pridobitve vizuma in delovnega dovoljenja, kjer je to ustrezno, krije delodajalec.

7.Spoštovanje tega poglavja

Pristojni organi obeh pogodbenic zagotovijo, da je zakonodaja, ki se uporablja za ribiče, zlahka in brezplačno dostopna v celoviti in pregledni obliki.

Organi Gvineje Bissau zagotovijo pravilno izvajanje tega poglavja v skladu s svojimi obveznostmi po mednarodnem pravu in obveznostmi iz tega poglavja.

Organi države zastave zagotovijo pravilno uporabo oddelkov 1, 2 in 3 na plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo. Ti organi svoje naloge izvajajo v skladu s smernicami MOD v zvezi z inšpekcijskim nadzorom s strani države zastave glede pogojev za življenje in delo na krovu ribiških plovil.

Skupni odbor nadzoruje izpolnjevanje obveznosti iz tega poglavja.

POGLAVJE IX
OPAZOVALCI

1.Opazovanje ribolovnih dejavnosti

V opazovanje so vključene ribolovne dejavnosti plovil z dovoljenjem za ribolov, ki se izvajajo na podlagi Sporazuma.

Opazovalec je vsaka oseba, ki jo nacionalni organ pooblasti za opazovanje izvajanja pravil, ki se uporabljajo za ribolovne dejavnosti, ali opazovanje takih dejavnosti v znanstvene namene.

Za plovila za ribolov tunov in plovila s površinskim parangalom se pogodbenici med seboj in z drugimi zainteresiranimi državami čim prej posvetujeta o določitvi sistema regionalnih opazovalcev in izbiri pristojne ribiške organizacije.

Ostala plovila vkrcajo opazovalca, ki ga imenuje Gvineja Bissau. Če opazovalca na dogovorjeni dan ob dogovorjenem času ni na dogovorjenem kraju, ga je treba nadomestiti, da lahko plovilo takoj začne izvajati dejavnosti.

2.Določena plovila in imenovani opazovalci

Ob izdaji dovoljenj za ribolov Gvineja Bissau Unijo in lastnika plovila ali njegovega zastopnika obvesti o določenih plovilih in imenovanih opazovalcih ter času prisotnosti opazovalca na krovu posameznega plovila. Gvineja Bissau Unijo in lastnika plovila ali njegovega zastopnika obvesti o kakršni koli spremembi določenih plovil in imenovanih opazovalcev.

Opazovalci so na krovu plovila samo tako dolgo, da opravijo svoje naloge.

3.Pavšalni finančni prispevek

Ob plačilu pristojbine lastnik plovila Gvineji Bissau za vsako plovilo z vlečno mrežo nakaže znesek v višini 10 000 EUR na leto, ki se prilagodi po načelu časovne porazdelitve glede na trajanje dovoljenja za ribolov določenih plovil.

4.Plača opazovalca

Plačo in socialne prispevke za opazovalca krije Gvineja Bissau.

5.Pogoji vkrcanja

Opazovalec se na krovu obravnava kot častnik. Vendar se pri nastanitvi opazovalca na krovu upošteva tehnična struktura plovila.

Stroške nastanitve in hrane na krovu plovila plača lastnik plovila.

Poveljnik stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi fizično varnost in dobro počutje opazovalca.

Opazovalec ima na voljo vso opremo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog. Opazovalec ima dostop do komunikacijskih sredstev in dokumentov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi plovila, zlasti ribolovnega ladijskega dnevnika in navigacijskega dnevnika, ter do delov plovila, ki so neposredno povezani z izvajanjem njegovih nalog.

6.Obveznosti opazovalca

Opazovalec med navzočnostjo na krovu:

(a)stori vse potrebno za zagotovitev nemotenega poteka ribolovnih dejavnosti;

(b)spoštuje blago in opremo na krovu;

(c)spoštuje zaupnost vseh dokumentov, ki pripadajo plovilu.

7.Vkrcanje in izkrcanje opazovalca

Lastnik plovila ali njegov zastopnik Gvineji Bissau 10 dni pred vkrcanjem sporoči datum, čas in pristanišče vkrcanja opazovalca. Če se opazovalec vkrca v tujini, stroške potovanja do pristanišča vkrcanja plača lastnik plovila.

Če se opazovalec ne izkrca v pristanišču Gvineje Bissau, lastnik plovila krije stroške čimprejšnje vrnitve opazovalca v Gvinejo Bissau.

8.Naloge opazovalca

Opazovalec opravlja naslednje naloge:

(a)opazovanje ribolovnih dejavnosti plovila;

(b)preverjanje položaja plovila med ribolovnimi dejavnostmi;

(c)opravljanje dejavnosti v okviru znanstvenih programov, vključno z biološkim vzorčenjem;

(d)beleženje uporabljenega ribolovnega orodja;

(e)preverjanje podatkov o ulovu na ribolovnem območju Gvineje Bissau, zapisanih v ribolovnem ladijskem dnevniku;

(f)preverjanje deleža prilova za vsako kategorijo, kot je določeno v tehničnih dokumentih, in ocenjevanje zavrženega ulova;

(g)enkrat dnevno sporočanje ugotovitev v okviru opravljanja svojih nalog, vključno s količino ulova in prilova na krovu.

9.Poročilo opazovalca

Opazovalec pred izkrcanjem poveljniku plovila predloži pregled svojih ugotovitev. Poveljnik plovila lahko vanj vnese svoje pripombe. Pregled podpišeta opazovalec in poveljnik. Opazovalec organom Gvineje Bissau, pristojnim za nadzor in spremljanje, takoj po izkrcanju predloži izvirnik pregleda in končno poročilo o misiji, ki ga ustrezno podpiše in ožigosa poveljnik plovila, ki od opazovalca prejme kopijo poročila. Organi Gvineje Bissau Uniji pošljejo kopijo vsakega dokumenta.

DODATKI

Dodatek 1 – Obrazec zahtevka za izdajo dovoljenja za ribolov

Dodatek 2 – Tehnični dokumenti po kategoriji

Dodatek 3 – Obdelava osebnih podatkov

Dodatek 1

Obrazec zahtevka za izdajo dovoljenja za ribolov

SPORAZUM O PARTNERSTVU V RIBIŠKEM SEKTORJU
MED GVINEJO BISSAU IN EVROPSKO UNIJO

I. VLOŽNIK

1. Ime vložnika:                 

2. Ime organizacije proizvajalcev (OP) ali lastnika plovila:         

3. Naslov OP ali lastnika plovila:    

4. Telefon:    Telefaks:    E-naslov:           

5. Ime poveljnika:    Državljanstvo:    E-naslov:        

6. Ime in naslov lokalnega zastopnika:    

II. IDENTIFIKACIJSKI PODATKI O PLOVILU

7. Ime plovila:    

8. Država zastave:    Pristanišče registracije:    

9. Zunanje oznake:    Št. MMSI:    Št. IMO:    

10. Datum registracije sedanje zastave (DD/MM/LLLL): ……I…...I    

11. Prejšnja zastava (če je primerno):    

12. Kraj izgradnje:    Datum (DD/MM/LLLL): ……I…..I…..

13. Radijska klicna frekvenca:    HF:    VHF:    

14. Številka satelitskega telefona:    IRCS:    

III. TEHNIČNI PODATKI O PLOVILU

15. Skupna dolžina plovila (v metrih):    Skupna širina (v metrih):    

16. Brutoregistrska tonaža (v brutoregistrskih tonah):

17. Tonaža (izražena v BT v skladu z Londonsko konvencijo):    

18. Tip motorja:    Moč motorja (v KW):    

19. Število članov posadke:    

20. Način shranjevanja na krovu: [ ] led [ ] hlajenje [ ] mešano [ ] zamrzovanje

21. Zmogljivost predelave na dan (24 ur) v tonah:    

Število skladišč za ribe:    Skupna zmogljivost skladišč za ribe (v m3):    

22.VMS. Podrobnosti o napravi za samodejno določanje položaja:    

Proizvajalec:    Model:    Serijska številka:    

Različica programske opreme: …................................ Satelitski operater (MCSP): …..................................

IV. RIBOLOVNA DEJAVNOST

1. Zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic, glavonožcev in kozic

   Vrsta vlečne mreže:    Za ribe:    ◻    Za glavonožce:    ◻    Za kozice:    ◻

   Dolžina vlečne mreže:    Dolžina glavne vrvi:    

   Velikost očesa mreže v mreži:    

   Velikost očesa mreže na robu:    

   Hitrost ribolova z vlečno mrežo:    

2. Ribolov velikih pelagičnih vrst (ribolov tuna)

   Z ribiško palico:    ◻    Število ribiških palic:    ………

   S potegalko:    ◻    Dolžina mreže:    Globina:    

   S parangalom:    ◻

   Število cistern:    Zmogljivost v tonah:    

3. Ribolov malih pelagičnih vrst

   S pelagično vlečno mrežo:    ◻

   Dolžina vlečne mreže:    Dolžina glavne vrvi:    

   Velikost očesa mreže v mreži:    Velikost očesa mreže na robu:    

   Hitrost ribolova z vlečno mrežo:    

   Z zaporno plavarico:    ◻

   Dolžina mreže:    Globina:    

4. Kraj iztovarjanja ulova:    

5. Zahtevano obdobje veljavnosti dovoljenja

od (DD/MM/LLLL)    do (DD/MM/LLLL)    

Podpisani potrjujem, da so podatki v tem obrazcu točni in pravilni ter dani v dobri veri.

V    , dne .../.../....

Podpis vložnika:    

Dodatek 2

Tehnični dokumenti po kategoriji

TEHNIČNI DOKUMENT 1

RIBOLOVNA KATEGORIJA 1 – ZAMRZOVALNA PLOVILA Z VLEČNO MREŽO ZA RIBOLOV RIB KOSTNIC IN GLAVONOŽCEV

TEHNIČNI DOKUMENT 2

RIBOLOVNA KATEGORIJA 2 – PLOVILA Z VLEČNO MREŽO ZA RIBOLOV KOZIC

TEHNIČNI DOKUMENT 3

RIBOLOVNA KATEGORIJA 3 – PLOVILA ZA RIBOLOV TUNA Z RIBIŠKO PALICO

TEHNIČNI DOKUMENT 4

RIBOLOVNA KATEGORIJA 3 – ZAMRZOVALNA PLOVILA ZA RIBOLOV TUNA S POTEGALKO IN PLOVILA S PARANGALOM

TEHNIČNI DOKUMENT 5

RIBOLOVNA KATEGORIJA 5 – PLOVILA ZA RIBOLOV MAJHNIH PELAGIČNIH VRST

Opredelitev pojma ribolovno potovanje:

V tem dodatku je ribolovno potovanje plovila Unije opredeljeno kot:

–obdobje, ki preteče med vstopom na ribolovno območje Gvineje Bissau in izstopom z njega,

–ali obdobje, ki preteče med vstopom na ribolovno območje Gvineje Bissau in pretovarjanjem,

–ali obdobje, ki preteče med vstopom na ribolovno območje Gvineje Bissau in iztovarjanjem v Gvineji Bissau.

Dodatek 3

Obdelava osebnih podatkov

1.Opredelitev pojmov in področje uporabe

1.1.Opredelitev pojmov

Za namene tega dodatka se uporabljajo opredelitve iz člena 2 Sporazuma in naslednje opredelitve:

–„osebni podatki“ pomenijo katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: „posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“); za določljivega se šteje posameznik, ki ga je mogoče neposredno ali posredno identificirati, zlasti s sklicem na identifikator, kot so ime, identifikacijska številka ali podatki o lokaciji;

–„obdelava“ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvajajo v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;

–„organ pošiljanja“ pomeni javni organ, ki pošilja osebne podatke;

–„organ prejemnik“ pomeni javni organ, ki prejme osebne podatke;

–„kršitev varstva podatkov“ pomeni kršitev varnosti, ki povzroči nenamerno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani, oziroma nepooblaščen dostop do takih podatkov;

–„nadaljnji prenos“ pomeni prenos osebnih podatkov s strani prejemnika subjektu, ki ni podpisnik tega protokola (tretja oseba);

–„nadzorni organ“ pomeni neodvisni javni organ, odgovoren za spremljanje uporabe tega člena, da se zaščitijo temeljne pravice in svoboščine posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

1.2.Področje uporabe

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki v okviru tega protokola, so zlasti fizične osebe, ki so lastnice plovil Unije, njihovi zastopniki, poveljnik in posadka na krovu plovil Unije, ki delujejo v okviru tega protokola.

Kar zadeva izvajanje tega protokola, zlasti v zvezi z zahtevki za izdajo dovoljenj, spremljanjem ribolovnih dejavnosti in bojem proti nezakonitemu ribolovu, se lahko izmenjujejo in pozneje obdelujejo naslednji podatki:

–identifikacija in kontaktni podatki plovila,

–podatki o dejavnosti plovila ali v zvezi s plovilom, njegovim položajem in premiki, njegovo ribolovno dejavnostjo ali dejavnostjo, povezano z ribolovom, zbrani z nadzorom, inšpekcijskimi pregledi ali opazovanjem,

–podatki v zvezi z lastnikom(i) plovila ali njegovim zastopnikom, kot so ime, državljanstvo, poslovni kontaktni podatki in poslovni bančni račun,

–podatki v zvezi z lokalnim zastopnikom, kot so ime, državljanstvo in poslovni kontaktni podatki,

–podatki v zvezi s poveljniki in člani posadke, kot so ime, državljanstvo, položaj in v primeru poveljnika njegovi kontaktni podatki,

–podatki o vkrcanih ribičih, kot so ime, kontaktni podatki, usposabljanje, zdravstveno spričevalo.

1.3.Pristojni organi

Organi, pristojni za obdelavo podatkov, so Evropska komisija in organ države članice zastave za Unijo ter pristojni organ, ki ga imenuje Gvineja Bissau.

2.Zaščitni ukrepi za varstvo osebnih podatkov

2.1.Omejitev namena in minimizacija podatkov

Osebni podatki, ki se zahtevajo in prenašajo v skladu s tem protokolom, so ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za izvajanje Protokola, tj. za obdelavo dovoljenj za ribolov ter za kontrolo in spremljanje dejavnosti, ki jih izvajajo plovila Unije. Pogodbenici si osebne podatke v okviru tega protokola izmenjata le za posebne namene, navedene v Protokolu.

Prejeti podatki se ne bodo obdelovali za druge namene, kot so navedeni zgoraj, ali pa bodo anonimizirani.

Organ prejemnik organ pošiljanja na njegovo zahtevo nemudoma obvesti o uporabi sporočenih podatkov.

2.2.Točnost

Pogodbenici zagotovita, da so osebni podatki, posredovani na podlagi tega protokola, točni, aktualni in po potrebi redno posodobljeni glede na seznanjenost organa pošiljanja. Če ena od pogodbenic ugotovi, da so posredovani ali prejeti osebni podatki netočni, o tem brez odlašanja obvesti drugo pogodbenico ter izvede ustrezne popravke in posodobitve.

2.3.Omejitev hrambe

Osebni podatki se ne hranijo dlje, kot je potrebno za namen, za katerega so bili izmenjani; hranijo se največ eno leto po prenehanju veljavnosti tega protokola, razen če so potrebni za nadaljnje postopke v zvezi z ugotavljanjem kršitev, inšpekcijskim pregledom oziroma sodnimi ali upravnimi postopki. V tem primeru se podatki lahko hranijo toliko časa, kolikor je potrebno za spremljanje kršitve ali inšpekcijskega pregleda oziroma do zaključka sodnega ali upravnega postopka.

Če se osebni podatki hranijo dlje, se anonimizirajo.

2.4.Varnost in zaupnost

Osebni podatki se obdelujejo tako, da je zagotovljena njihova ustrezna varnost, ob upoštevanju posebnih tveganj obdelave, vključno z varstvom pred nepooblaščeno ali nezakonito obdelavo in proti nenamerni izgubi, uničenju ali poškodovanju. Organi, pristojni za obdelavo, odpravijo kakršno koli kršitev varstva podatkov in sprejmejo vse potrebne ukrepe za odpravo morebitnih negativnih učinkov kršitve varstva osebnih podatkov in zmanjšanje njenih morebitnih negativnih učinkov. Organ prejemnik o tej kršitvi čim prej uradno obvesti organ pošiljanja; oba organa vzpostavita potrebno in pravočasno medsebojno sodelovanje, da bi lahko vsak od njiju izpolnil svoje obveznosti, ki izhajajo iz kršitve varstva osebnih podatkov, v okviru svojega nacionalnega pravnega okvira.

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta vzpostavili ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev, da je obdelava skladna z določbami tega protokola.

2.5.Popravek ali izbris

Pogodbenici zagotovita, da organ pošiljanja in organ prejemnik sprejmeta vse razumne ukrepe, da se osebni podatki nemudoma popravijo oziroma izbrišejo, če obdelava ni skladna z določbami tega protokola, zlasti ker podatki niso ustrezni, relevantni ali točni ali ker so preobsežni glede na namen obdelave.

Pogodbenici se morata medsebojno uradno obvestiti o vsakršnem popravku ali izbrisu.

2.6.Preglednost

Pogodbenici zagotovita, da so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, z individualnim uradnim obvestilom in objavo tega sporazuma na njunih spletiščih obveščeni o kategorijah prenesenih in nadalje obdelanih podatkov, načinu obdelave osebnih podatkov, ustreznem orodju, uporabljenem za prenos, namenu obdelave, tretjih osebah ali kategorijah tretjih oseb, katerim se lahko informacije nadalje posredujejo, individualnih pravicah in mehanizmih, ki so na voljo za uveljavljanje njihovih pravic in pravnih sredstev, ter o kontaktnih podatkih za vložitev spora ali pritožbe.

2.7.Nadaljnji prenos

Organ prejemnik osebne podatke, prejete na podlagi tega protokola, posreduje tretji osebi s sedežem v državi, ki ni država članica zastave, samo če to upravičuje pomemben cilj javnega interesa, priznan tudi v pravnem okviru, ki se uporablja za organ pošiljanja, in če so izpolnjene druge zahteve iz Dodatka (zlasti glede omejitve namena in minimizacije podatkov);

–če je Evropska komisija v skladu s členom 45 Uredbe (EU) 2016/679 sprejela sklep o ustreznosti glede države, v kateri se tretja oseba ali mednarodna organizacija nahaja, in ta sklep zajema nadaljnji prenos;

–v posebnih primerih, kadar je tak prenos potreben, da lahko organ pošiljanja izpolni svoje obveznosti do regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ali regionalnih ribiških organizacij;

–ali izjemoma in po potrebi, če se tretja oseba zaveže, da bo podatke obdelovala le za posebne namene, za katere se nadalje prenašajo, in da jih bo izbrisala takoj, ko obdelava za ta namen ne bo več potrebna.

3.Pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki

3.1.Dostop do osebnih podatkov

Organ prejemnik mora na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki:

–posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, potrditi, ali so osebni podatki, ki se nanašajo nanj, predmet obdelave ali ne;

–predložiti informacije o namenu obdelave, kategorijah osebnih podatkov, trajanju hrambe (če je mogoče), pravici, da se zahteva popravek/izbris, pravici do vložitve pritožbe itd.;

–predložiti kopijo osebnih podatkov;

–predložiti splošne informacije o zaščitnih ukrepih, ki se uporabljajo.

3.2.Popravek osebnih podatkov

Organ prejemnik na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, popravi njegove osebne podatke, ki so nepopolni, netočni ali zastareli.

3.3.Izbris osebnih podatkov

Organ prejemnik mora na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki:

–izbrisati osebne podatke, ki se nanašajo nanj in ki so bili obdelani na način, ki ni skladen z zaščitnimi ukrepi iz tega protokola;

–izbrisati osebne podatke, ki se nanašajo nanj in ki niso več potrebni za namene, za katere so bili zakonito obdelani.

–prenehati z obdelavo osebnih podatkov, če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ugovarja iz razlogov, povezanih z njegovim posebnim položajem, razen če obstajajo nujni zakoniti razlogi za obdelavo, ki prevladajo nad interesi, pravicami in svoboščinami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

3.4.Pogoji

Organ prejemnik v razumnem roku in pravočasno ter v vsakem primeru v enem mesecu od vloge odgovori na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, glede dostopa do njegovih osebnih podatkov, njihovega popravka in izbrisa. Organ prejemnik lahko sprejme ustrezne ukrepe, kot sta zaračunavanje razumnih pristojbin za kritje upravnih stroškov ali zavrnitev ukrepanja v zvezi z zahtevo, ki je očitno neutemeljena ali pretirana.

Če je odgovor na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, negativen, mora organ prejemnik zavrnitev zahteve ustrezno obrazložiti.

3.5.Omejevanje

Navedene pravice so lahko omejene, če je taka omejitev določena z zakonom ter je potrebna in sorazmerna v demokratični družbi za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon kaznivih dejanj.

Te pravice so lahko omejene tudi zato, da se zagotovi spremljanje, pregledovanje ali urejanje, povezano, četudi občasno, z izvajanjem javne oblasti.

Pod enakimi pogoji se lahko omejijo tudi zaradi varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih.

4.Pravna sredstva in neodvisni nadzor

4.1.Neodvisni nadzor

Skladnost obdelave osebnih podatkov s tem protokolom neodvisno nadzira zunanji ali notranji organ, ki izvaja neodvisni nadzor ter ima preiskovalna pooblastila in pravna sredstva.

4.2.Nadzorni organi

Za Unijo tak nadzor izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP), kadar obdelava spada v pristojnost Komisije, ali nacionalni nadzorni organi za varstvo podatkov EU, kadar obdelava spada v pristojnost države članice zastave, za Gvinejo Bissau pa imenovani pristojni organ.

Navedeni organi bodo učinkovito in pravočasno obravnavali pritožbe posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov na podlagi tega protokola.

4.3.Pravica do pravnega sredstva

Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki meni, da organ ni upošteval zaščitnih ukrepov iz člena 14 in tega dodatka, ali meni, da je bila kršena varnost njegovih osebnih podatkov, v njenem pravnem redu pred sodiščem ali enakovrednim telesom zahteva odškodnino zoper ta organ v obsegu, ki ga dovoljujejo veljavne pravne določbe.

Zlasti se lahko vsaka pritožba zoper kateri koli organ naslovi na ENVP (v primeru Evropske komisije) oziroma na imenovani pristojni organ (v primeru Gvineje Bissau). Poleg tega se lahko določene pritožbe zoper kateri koli organ predložijo Sodišču Evropske unije (v primeru Evropske komisije) oziroma sodiščem Gvineje Bissau (v primeru Gvineje Bissau).

V primeru spora ali pritožbe, ki jo glede obdelave njegovih osebnih podatkov vloži posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, proti organu pošiljanja, organu prejemniku ali obema, se organa medsebojno obvestita o takem sporu ali pritožbi in si po najboljših močeh prizadevata za pravočasno sporazumno rešitev spora ali pritožbe.

4.4.Razkritje

Pogodbenici se medsebojno obveščata o vseh pritožbah, ki jih prejmeta v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi tega protokola, in njihovih rešitvah.

5.Pregled

Pogodbenici se medsebojno obveščata o spremembah svoje zakonodaje, ki vplivajo na obdelavo osebnih podatkov. Obe pogodbenici izvajata redne preglede svojih politik in postopkov za izvajanje člena 14 in tega dodatka, poleg tega pa na razumno zahtevo ene od pogodbenic druga pogodbenica pregleda svoje politike in postopke za obdelavo osebnih podatkov, da preveri in potrdi, da se zaščitni ukrepi iz člena 14 in tega dodatka učinkovito izvajajo. Rezultati pregleda se sporočijo pogodbenici, ki je pregled zahtevala.

Po potrebi se pogodbenici v skupnem odboru dogovorita o potrebnih spremembah te priloge.

6.Začasna prekinitev prenosa

Pogodbenica, ki osebne podatke prenaša, lahko ta prenos začasno ali dokončno prekine, če pogodbenici sporov glede obdelave osebnih podatkov ne rešita sporazumno v skladu s tem dodatkom, in sicer dokler ne meni, da je pogodbenica prejemnica zadevo zadovoljivo rešila. Že preneseni podatki se še naprej obdelujejo v skladu s tem dodatkom.

(1)    UL L 342, 27.12.2007, str. 5.

(2)    UL L 2862, 28.12.2023, str. 10. 

(3)    Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81).