This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52024DC0578
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL on the implementation of Regulation (EC) No 450/2003 of the European Parliament and of the Council concerning the labour cost index (LCI)
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju Uredbe (ES) št. 450/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o indeksu stroškov dela (ISD)
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju Uredbe (ES) št. 450/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o indeksu stroškov dela (ISD)
COM/2024/578 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 18.12.2024
COM(2024) 578 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju Uredbe (ES) št. 450/2003 Evropskega parlamenta in
Sveta o indeksu stroškov dela (ISD)
I.UVOD
Indeks stroškov dela (ISD) meri četrtletne spremembe skupnih stroškov dela na uro, ki jih plačajo delodajalci, kar omogoča spremljanje razvoja na področju stroškovnih pritiskov, ki izhajajo iz proizvodnega dejavnika „delo“. ISD spada med glavne evropske gospodarske kazalnike/eurokazalnike 1 , ki zagotavljajo informacije o gospodarskem razvoju v euroobmočju.
Evropski sistem centralnih bank ISD uporablja za oceno morebitnih inflacijskih pritiskov, ki jih povzročajo spremembe na trgu dela. Prav tako je pomemben za socialne partnerje, vključene v pogajanja o plačah, in samo Komisijo, da lahko spremlja kratkoročne spremembe na področju stroškov dela. Podatki o ISD se uporabljajo tudi za indeksacijo cen v nekaterih velikih gospodarskih pogodbah, ki obsegajo več let.
Eurostat na svojem spletišču objavlja četrtletna sporočila za javnost o ISD 2 , ki vsebujejo obsežen nabor podatkov, razčlenjenih po gospodarskih dejavnostih in komponentah stroškov dela (plačni in neplačni stroški). Spletišče vključuje tudi medčetrtletne in medletne stopnje rasti.
Uredba (ES) št. 450/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2003 o indeksu stroškov dela 3 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ISD) za države članice določa skupni okvir za pripravo primerljivih indeksov in njihovo predložitev Komisiji.
Komisija mora v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 450/2003 Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predložiti poročilo. Njegov namen je oceniti kakovost statističnih podatkov, ki jih zagotovijo države članice, in agregatov EU ter opredeliti področja, ki bi jih bilo mogoče izboljšati.
To je deseto poročilo o ISD, ki ga je Komisija predložila Evropskemu parlamentu in Svetu 4 . Osredotočeno je na podatke o ISD, prejete od prejšnje izdaje, za referenčna četrtletja, ki segajo od 2. četrtletja 2022 do 1. četrtletja 2024. Odraža ugotovitve, ki jih je Eurostat podal pri zbiranju in potrjevanju podatkov o ISD za ta referenčna četrtletja, ter temelji na dokumentaciji, ki so jo države članice predložile v letnih poročilih o kakovosti.
V Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1216/2003 5 je kakovost podatkov o ISD opredeljena po naslednjih merilih: ustreznost, natančnost, točnost predložitve podatkov, dostopnost in jasnost, primerljivost, skladnost in popolnost.
Dostopnost in jasnost podatkov o ISD sta zdaj dobro uveljavljeni, saj so na Eurostatovem spletišču objavljeni podrobni metapodatki in nacionalna poročila o kakovosti. Poudarek tega poročila o ISD bo zato na drugih merilih.
II.SPLOŠNI NAPREDEK OD ZADNJEGA POROČILA
Od zadnjega poročila ni bilo zakonodajnih sprememb. V naslednjih odstavkih so podrobno opisane izboljšave pri pripravi poročila.
2.1 Standardi za zbiranje podatkov
Za prejemanje podatkov držav članic in pripravo ISD ter pošiljanje podatkov o ISD Evropski centralni banki se še naprej uspešno uporabljajo zadnja različica podatkovnih struktur za izmenjavo statističnih podatkov in metapodatkov (SDMX) 6 ter mednarodno dogovorjeni šifranti (dostopni na spletu prek posebnega registra 7 ).
2.2 Potrjevanje podatkov
Podatki se sistematično potrjujejo z novim orodjem, ki preverja, ali uporabljene šifre in podatkovne strukture ustrezajo dogovorjenim standardom za pošiljanje podatkov. To poenostavlja postopek priprave in zmanjšuje tveganje napak zaradi napačnega šifriranja. Če poslana datoteka ni v skladu z veljavnimi standardi SDMX, je samodejno zavrnjena. Države članice so o uspelem/neuspelem pošiljanju obveščene po elektronski pošti, do poročila o potrditvi pa lahko dostopajo prek portala EDAMIS.
Eurostat izvaja tudi preverjanje verodostojnosti za vsako četrtletno predložitev, tako da primerja serije skozi čas in po gospodarskih dejavnostih v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (NACE) 8 . V primeru znatnih medčetrtletnih sprememb države članice pozove, naj podatke potrdijo ali pošljejo popravljeno podatkovno datoteko. Če se na katerem koli področju NACE odkrijejo večje revizije ali nenadne spremembe, se te sistematično spremljajo z zadevnimi državami.
2.3 Ravni stroškov dela na uro
Eurostat od prve izdaje v aprilu 2016 še naprej objavlja letne ocene stroškov dela na uro po področjih NACE. Te ocene temeljijo na ravneh, pridobljenih iz štiriletne ankete o stroških dela in ekstrapoliranih z ISD. Pripravijo se tri mesece po koncu referenčnega obdobja in zajemajo vsa področja NACE, razen področij „A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo“; „O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti“; „T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo“ in „U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles“.
2.4 Poročila o kakovosti
Letna poročila o kakovosti, ki so jih predložile države članice, so bila pravočasno obdelana z zadnjo različico orodja za obdelavo metapodatkov evropskega statističnega sistema in dana na voljo vsem uporabnikom 9 .
2.5 Sezonske in koledarske prilagoditve
Eurostat je analiziral koledarsko prilagojene ter koledarsko in sezonsko prilagojene serije, ki so jih predložile države članice. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1216/2003 10 naj bi vse države članice EU in druge države Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 11 predložile koledarsko prilagojene ter koledarsko in sezonsko prilagojene serije za vsako posamezno področje NACE.
Eurostat tudi spremlja prilogo o sezonskem prilagajanju k nacionalnim poročilom o kakovosti. V tej prilogi so zlasti podrobno opisani uporabljeni modeli sezonskega prilagajanja, zaznani osamelci, obseg prilagoditev in nestanovitnost rezultatov.
Eurostat koledarsko in sezonsko prilagojene podatke za agregate EU objavi v podatkovni zbirki in prispevku o ISD na spletišču Statistics Explained (Razlaga statističnih podatkov) 12 skupaj s sezonsko neprilagojenimi podatki. Rezultati koledarskega in sezonskega prilagajanja za skupni ISD se zaradi zagotavljanja doslednosti izpeljejo iz koledarsko in sezonsko prilagojenih podatkov za plačne in neplačne komponente.
2.6 Preračun na novo bazo
Leta 2023 so bile vse države pozvane, naj pošljejo podatke, izražene v novem baznem letu 2020 = 100, kar pomeni, da je indeks za referenčno leto 2020 enak 100. Eurostat je izvedel preskusno pošiljanje pred dejanskim pošiljanjem maja 2023 (za hitre podatke o ISD) in junija 2023 (za končne podatke o ISD). Med poslanimi podatki, preračunanimi na novo bazo, in podatki, ki jih je preračunal Eurostat, ni bilo zabeleženih razlik, razen v primeru treh držav, ki so podatke naknadno popravile in jih znova poslale.
Podatki o ISD, izraženi v novem baznem letu, so bili nato objavljeni za referenčno četrtletje (1. četrtletje 2023) in celotno preteklo časovno vrsto pred navedenim četrtletjem.
III.KAKOVOST PODATKOV
3.1Ustreznost in popolnost
Ustreznost
Poleg povpraševanja uporabnikov po informacijah o četrtletnih spremembah v stroških dela na uro, kot so izmerjeni z ISD, se je še naprej povečevalo tudi zanimanje za informacije o ravneh stroškov dela. Eurostat je ob koncu marca/začetku aprila vsako leto še naprej objavljal letne ocene stroškov dela na uro v eurih in nacionalnih valutah z razčlenitvijo po področjih NACE. Objavljen je bil tudi delež neplačnih stroškov v skupnih stroških dela 13 . Prejete povratne informacije o objavi teh ocen so pozitivne, tako da bo Eurostat še naprej pripravljal letne stroške dela z razčlenitvijo po področjih NACE.
Popolnost
V tem delu se pregleduje, ali poslani podatki in metapodatki o ISD izpolnjujejo pravne zahteve glede popolnosti. Komentarji se nanašajo na indekse, ponderje in poročila o kakovosti.
(a) Indeksi
Na splošno sta bili razpoložljivost in popolnost ISD v celotnem referenčnem obdobju zadovoljivi. Eurostat je prejel koledarsko prilagojene ter koledarsko in sezonsko prilagojene podatke za vsa zadevna četrtletja in od vseh držav članic, razen Grčije (podatki za 1. četrtletje 2023). Vse države članice so predložile tudi sezonsko neprilagojene podatke, razen Danske in Švedske, ki so jima bila odobrena odstopanja 14 .
Kar zadeva druge države EGP 15 , sta Islandija in Norveška poslali podatke o ISD za vsa četrtletja referenčnega obdobja. Norveška zagotavlja koledarsko prilagojene, koledarsko in sezonsko prilagojene ter sezonsko neprilagojene serije. Islandija zagotavlja le koledarsko prilagojene ter koledarsko in sezonsko prilagojene serije.
Vsi podatki, vključno z ocenami koledarsko in sezonsko prilagojenih podatkov, so na voljo v ustrezni preglednici 16 Eurostatove podatkovne zbirke. Glavne vrednosti temeljijo na koledarsko prilagojenih podatkih, izraženih kot medletne (Q / Q – 4) spremembe, ki so stabilnejše od četrtletnih gibanj. Ob upoštevanju navedenih odstopanj so vse države zajele vsa področja NACE.
(b) Ponderji
Države članice in druge države EGP naj bi v skladu z uredbo o ISD vsaj enkrat letno sporočile letne stroške dela za plačne/neplačne komponente (v nadaljnjem besedilu: ponderji) z vsakega področja NACE Rev. 2. Posodabljanje teh podatkov je pomembno, saj vplivajo na Eurostatov izračun agregatov NACE ter izpeljavo skupnih vrednosti iz plačnih in neplačnih komponent.
Vse države članice in druge države EGP so do 30. junija 2024 predložile ponderje za referenčno leto 2023.
(c) Poročila o kakovosti
Do začetka septembra 2024 so nacionalna poročila o kakovosti za referenčno leto 2023 pripravile vse države članice.
Poročila o kakovosti podatkov o ISD za leto 2023 bodo predvidoma objavljena na Eurostatovi ustrezni spletni strani 17 skupaj s poročilom o sezonskem prilagajanju.
3.2Točnost
Države članice in druge države EGP morajo v skladu z uredbo o ISD indekse stroškov dela predložiti v 70 dneh po izteku referenčnega četrtletja. Državi, ki sta od zadnjega poročila zamudili nekatere roke, sta Švedska (podatki za 4. četrtletje 2023 so bili prejeti dva koledarska dneva po izteku roka) in Finska (podatki za 4. četrtletje 2023 so bili prejeti tri koledarske dni po izteku roka).
Kar zadeva druge države EGP, Norveška in Islandija podatke o ISD vedno pošljeta pravočasno.
3.3Natančnost
ISD je sestavljen iz različnih spremenljivk (npr. stroškov dela in opravljenih delovnih ur), ki lahko izhajajo iz več virov. To pomeni, da se lahko revizije pojavijo kadar koli in vplivajo na zadnje četrtletje, več četrtletij ali celotna leta. Če se prilagoditve nanašajo na referenčno leto, je treba revidirati celotno serijo.
Revizije glavne vrednosti EU, tj. medletne stopnje rasti skupnega ISD, niso nikoli presegle 0,3 odstotne točke, razen v enem posebnem primeru (2. četrtletje 2022, glej sliko 1).
Večja revizija (+1,1 odstotne točke), zabeležena v navedenem četrtletju, je bila posledica enkratnih sprememb v Nemčiji glede virov in metod. Od 3. četrtletja 2022 naprej so se podatki o ISD te države primerjali s podatki iz ankete o stroških dela za leto 2020, vir podatkov za plače pa je bil spremenjen.
Ta revizija je imela enkraten učinek na letno rast ISD, ni pa vplivala na zanesljivost ocen ISD.
Slika 1: Spremembe letne stopnje rasti med prvo in zadnjo objavo ISD
(EU‑27, agregat področij NACE od B do S, skupni stroški dela v odstotnih točkah (od 2. četrtletja 2022 do 1. četrtletja 2024))
Viri:
-za končne podatke: Eurostatov nabor podatkov lc_lci_r2_q (spremenljivka: „stroški dela za ISD (sredstva za zaposlene plus davki minus subvencije)“),
-za prve ocene: Eurostatova produkcijska podatkovna zbirka.
Podatki so bili pridobljeni 20. avgusta 2024.
3.4 Skladnost in primerljivost
Skladnost s podatki iz nacionalnih računov
Eno od področij, ki se mu še naprej namenja pozornost, je skladnost ISD z drugimi statističnimi podatki o stroških dela, zlasti s četrtletnimi podatki o nacionalnih računih.
V letnem poročilu o kakovosti se od držav članic zahteva, da primerjajo stopnjo rasti ISD in stopnjo rasti urnega plačila zaposlenih iz nacionalnih računov (opredelitev ERS 2010 18 ). Ne pričakuje se, da se nabori podatkov popolnoma ujemajo – tudi če so opredelitve stroškov dela skoraj enake, se lahko statistični viri in obdelave razlikujejo. Poleg tega je za ISD in nacionalne račune še zlasti težavno zbiranje podatkov o opravljenih delovnih urah. Kljub tem razlikam v metodologiji je poučno analizirati raven neskladij med obema viroma. Kadar so ravni nad določenim relativnim pragom, lahko to kaže na težave s kakovostjo v enem od naborov podatkov.
Eurostat je za oceno kakovosti nadaljeval spremljanje agregatov področij NACE od B do S vsake države članice. Za to primerjavo so bili uporabljeni sezonsko neprilagojeni podatki, razen za Dansko in Švedsko, za kateri so na voljo samo koledarsko prilagojeni podatki. Mediana letnih stopenj rasti ISD se je primerjala z mediano letnih stopenj rasti urnega plačila zaposlenih na podlagi podatkov iz nacionalnih računov za osem četrtletij. V primeru sprememb za več kot 3 odstotne točke se je štelo, da je potrebna nadaljnja analiza (glej sliko 2, na kateri so države razvrščene glede na naraščanje vrzeli v absolutni vrednosti). Vrzel, večjo od 3 odstotnih točk, sta zabeležili samo Litva in Latvija (obe 3,5 odstotne točke).
O rezultatih navedene analize se bo še razpravljalo z državami članicami, zlasti glede podatkov o opravljenih delovnih urah.
Eurostat je poleg median kot kazalnik nestabilnosti primerjal standardni odklon letnih stopenj rasti serij ISD in serij nacionalnih računov. Med vsemi državami so bile največje vrzeli med standardnimi odkloni zabeležene na Švedskem (2,1 odstotne točke), sledile pa so ji Latvija (1,5 odstotne točke), Nizozemska in Češka (obe 1,3 odstotne točke) ter Slovaška (1,2 odstotne točke).
Slika 2: Mediana letnih stopenj rasti indeksa stroškov dela (ISD) v primerjavi
s serijami nacionalnih računov (NR) za urno plačilo zaposlenih
(agregat področij NACE od B do S, skupni stroški dela, referenčno obdobje: od 2. četrtletja 2022 do 1. četrtletja 2024*)
Viri:
-za nacionalne račune: Eurostatova nabora podatkov namq_10_a10 (spremenljivka: „sredstva za zaposlene“ v nacionalni valuti) in namq_10_a10_e (spremenljivka: „domači koncept za število zaposlenih v tisoč opravljenih delovnih urah“),
-za ISD: Eurostatov nabor podatkov lc_lci_r2_q (spremenljivka: „stroški dela za ISD (sredstva za zaposlene plus davki minus subvencije)“),
-za Dansko in Švedsko v času priprave dokumenta niso bili na voljo sezonsko neprilagojeni podatki; namesto njih so bili uporabljeni koledarsko prilagojeni podatki. Podatki so bili pridobljeni 4. septembra 2024.
Slika 3: Standardni odklon letnih stopenj rasti indeksa stroškov dela (ISD) v primerjavi
s serijami nacionalnih računov (NR) za urno plačilo zaposlenih
(agregat področij NACE od B do S, skupni stroški dela, referenčno obdobje: od 2. četrtletja 2022 do 1. četrtletja 2024*)
Viri:
-za nacionalne račune: Eurostatova nabora podatkov namq_10_a10 (spremenljivka: „sredstva za zaposlene“ v nacionalni valuti) in namq_10_a10_e (spremenljivka: „domači koncept za število zaposlenih v tisoč opravljenih delovnih urah“),
-za ISD: Eurostatov nabor podatkov lc_lci_r2_q (spremenljivka: „stroški dela za ISD (sredstva za zaposlene plus davki minus subvencije)“),
-za Dansko in Švedsko v času priprave dokumenta niso bili na voljo sezonsko neprilagojeni podatki; namesto njih so bili uporabljeni koledarsko prilagojeni podatki. Podatki so bili pridobljeni 4. septembra 2024.
Primerljivost
Primerljivost med državami zagotavljajo podrobne opredelitve in metodologija, ki jih določa zakonodaja o ISD. Države članice zahteve EU izpolnjujejo z viri podatkov, ki so na voljo na nacionalni ravni. Večina jih uporablja ankete ali kombinacijo anket in upravnih podatkov, dve državi članici pa se zanašata izključno na upravne vire.
Za objavo primerljivih podatkov o ISD skozi čas je pomembno izvesti popravek glede na vplive koledarja in sezone. Za vplive koledarja se prilagodijo glavne vrednosti, sezonskost pa se izravna s primerjavo istih četrtletij v dveh zaporednih letih.
V skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 1216/2003 je treba zagotoviti podatke o ISD, ki so sezonsko neprilagojeni, koledarsko prilagojeni ter koledarsko in sezonsko prilagojeni.
V Uredbi (ES) št. 450/2003 ni izrecno navedeno, ali je treba koledarske in sezonske prilagoditve izvesti z neposrednim ali posrednim pristopom. Posredna prilagoditev pomeni, da se osnovne serije prilagodijo in nato uporabijo za izračun agregatov na višji ravni, neposredna prilagoditev pa pomeni, da se vsaka posamezna serija, vključno z agregati na višji ravni, prilagodi posebej. Eurostat za ISD priporoča uporabo posrednega pristopa, da se preprečijo neskladnosti med skupnimi stroški dela in komponentami.
Eurostat sistematično preverja skladnost med letnimi stopnjami rasti skupnega ISD v primerjavi z njegovimi plačnimi in neplačnimi komponentami ter zadevnim državam poroča o vseh neskladnostih, ki presegajo 0,1 odstotne točke (po zaokroževanju). Skupni ISD se nato preračuna na podlagi plačnih in neplačnih komponent (posredni pristop). Ta usklajeni pristop prav tako zagotavlja boljšo primerljivost med državami.
IV.SKLEPI
Na splošno je kakovost indeksov stroškov dela držav članic in agregatov EU ostala dobra. Razen znatne revizije v enem četrtletju (2. četrtletje 2022), ki jo je mogoče pojasniti z metodološkimi spremembami v eni državi, so bili agregati EU predmet zgolj manjših revizij, podobno kot v obdobju pred krizo zaradi COVID-19.
Poročila o kakovosti, ki so jih predložile države članice, so bila obdelana z zadnjo različico orodja za obdelavo metapodatkov evropskega statističnega sistema. Dana so bila na voljo vsem uporabnikom, vključno s prilogo o praksah in rezultatih sezonskega prilagajanja v državah članicah 19 .
Eurostat od leta 2017 objavlja letne ocene ravni stroškov dela na uro po področjih NACE, in sicer na podlagi podatkov iz ankete o stroških dela in trendov ISD 20 . S tem povezani prispevek na spletišču Statistics Explained 21 je imel veliko število ogledov, kar potrjuje zanimanje uporabnikov za to temo. Komisija bo na podlagi predloženih podatkov in druge nacionalne dokumentacije, med drugim tudi poročil o kakovosti, še naprej redno spremljala skladnost in kakovost podatkov.
Eurostat od maja 2024 objavlja zgodnje ocene indeksa stroškov dela (ISD) za celotno EU in euroobmočje. Te ocene se objavijo približno en mesec pred končno objavo (50 dni namesto 77 dni po referenčnem obdobju). Objavijo se v istem naboru podatkov kot končni podatki 22 .
Eurostat je opravil tudi splošni pregled zakonodaje EU o statistiki o podjetjih na trgu dela, na podlagi katerega je Komisija 28. julija 2023 sprejela zakonodajni predlog 23 . Cilj tega pregleda je oceniti in posodobiti celotno zakonodajo EU na področju statistike o podjetjih na trgu dela, vključno z ISD.
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o statistiki za euroobmočje z naslovom Towards improved methodologies for eurozone statistics and indicators (Na poti k boljšim metodologijam za statistiko in kazalnike na euroobmočju (COM(2002) 661 final)) .
Četrtletna sporočila za javnost se objavljajo na datume, določene v koledarju objav; oboje je na voljo na Eurostatovem spletišču ( http: //ec.europa.eu/eurostat/web/main – na voljo v angleščini, francoščini in nemščini).
UL L 69, 13.3.2003, str. 1. ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2003/450/oj .
Glej prejšnje poročilo COM(2023) 34 final z dne 23. januarja 2023.
Uredba Komisije (ES) št. 1216/2003 z dne 7. julija 2003 o izvajanju Uredbe (ES) št.
450/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o indeksu stroškov dela.
http://sdmx.org/ (na voljo samo v angleščini).
http://webgate.ec.europa.eu/sdmxregistry/ (na voljo samo v angleščini).
UL L 393, 30.12.2006, str. 1; ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1893/oj .
https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/lci_esms.htm (na voljo samo v angleščini).
Razen Lihtenštajna, saj se Uredba (ES) št. 450/2003 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 27. februarja 2003 za to državo ne uporablja. V celotnem dokumentu se za Norveško
in Islandijo uporablja izraz „druge države EGP“.
Labour cost index - recent trends - Statistics Explained (Indeks stroškov dela – najnovejši trendi – Razlaga statističnih podatkov).
Glej nabor podatkov lc_lci_lev v Eurostatovi podatkovni zbirki za razširjanje
( https://ec.europa.eu/eurostat/data/database , na voljo v angleščini, francoščini in nemščini).
V skladu z Uredbo (ES) št. 1216/2003 Danski, Nemčiji, Franciji in Švedski ni treba
predložiti sezonsko neprilagojenih podatkov. Nemčija in Francija jih kljub temu predložita.
Uredba (ES) št. 450/2003 se ne uporablja za Lihtenštajn.
https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/lci_esms.htm (na voljo samo v angleščini).
Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).
https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/lci_esms.htm (na voljo samo v angleščini).
Hourly labour costs - Statistics Explained (Stroški dela na uro – Razlaga statističnih podatkov).