EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.5.2024

COM(2024) 196 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju evropskih podnebnih pravil in uredbe o porazdelitvi prizadevanj ter v zvezi z direktivo o trgovanju z emisijami v okviru pregleda globalnega stanja

1.Uvod

Z Uredbo (EU) 2021/1119 (evropska podnebna pravila) 1 je vzpostavljen okvir za doseganje podnebne nevtralnosti v celotnem gospodarstvu. V njej sta opredeljena pravno zavezujoč cilj neto ničelnih emisij toplogrednih plinov najpozneje do leta 2050 in vmesni cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Uredba tudi določa, da morajo institucije Unije in države članice zagotoviti stalen napredek na področju prilagajanja. Evropska podnebna pravila so začela veljati julija 2021.

V Uredbi (EU) 2018/842 (uredba o porazdelitvi prizadevanj) 2 je za vsako državo članico določen nacionalni cilj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2005, in sicer v naslednjih sektorjih: domači promet (razen letalstva), stavbe, kmetijstvo, mala industrija in odpadki. Uredba o porazdelitvi prizadevanj, ki je bila prvotno sprejeta leta 2018, je bila leta 2023 revidirana kot del svežnja za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov Unije za 55 % do leta 2030 (sveženj „Pripravljeni na 55“).

Z Direktivo 2003/87/ES (direktiva o EU ETS) 3 je bil vzpostavljen sistem Unije za trgovanje z emisijami (EU ETS). Sistem Unije za trgovanje z emisijami je temelj njene politike za boj proti podnebnim spremembam in še naprej določa zgornje meje emisij toplogrednih plinov v energetskem, proizvodnem in letalskem sektorju, kar zagotavlja cenovni signal, s katerim se spodbujajo inovacije in zmanjševanje emisij. Direktiva o EU ETS je bila pregledana leta 2023 z namenom uskladitve z novo podnebno ambicijo, da bi se neto emisije toplogrednih plinov Unije zmanjšale za 55 % do leta 2030. Z revidirano direktivo o EU ETS se oblikovanje cen ogljika postopno širi na nove sektorje gospodarstva, da bi se podprlo zmanjšanje njihovih emisij, zlasti na goriva za cestni promet in ogrevanje ter pomorski promet.

Komisija s tem poročilom izpolnjuje svoje obveznosti iz člena 11 evropskih podnebnih pravil, člena 15(2) uredbe o porazdelitvi prizadevanj in člena 30(3) direktive o EU ETS. Komisija mora v skladu z navedenimi določbami Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o izvajanju evropskih podnebnih pravil oziroma uredbe o porazdelitvi prizadevanj, v zvezi z direktivo o EU ETS pa mora Evropskemu parlamentu in Svetu poročati v okviru vsakega pregleda globalnega stanja, dogovorjenega s Pariškim sporazumom.

Komisija bo poleg tega poročila pripravila tudi poročilo o izvajanju Uredbe (EU) 2018/841 (uredba o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF)) v skladu z obveznostmi iz navedene uredbe 4 . Poleg tega bo Komisija pripravila poročilo za Evropski parlament in Svet o Uredbi (EU) 2018/1999 (uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov) 5 , da bi ju seznanila z izvajanjem te uredbe ter njenim prispevkom k energetski uniji in ciljem Pariškega sporazuma.

Prvi pregled globalnega stanja v okviru Pariškega sporazuma je bil zaključen na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah konec leta 2023 (COP28). Med prvim pregledom globalnega stanja je bilo ugotovljeno, da pogodbenice sprejemajo vse učinkovitejše podnebne politike, vendar so potrebni nujni dodatni ukrepi, da bo svet dosledno sledil začrtani poti in dosegel cilje iz Pariškega sporazuma. Pogodbenice so se strinjale, da je treba za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C obsežno, hitro in trajno zmanjšati svetovne emisije toplogrednih plinov, tj. za 43 % do leta 2030 in za 60 % do leta 2035 v primerjavi z ravnmi iz leta 2019, ter doseči neto ničelne emisije CO2 na svetovni ravni do leta 2050. Pregled globalnega stanja je pokazal, da bi se morala doba fosilnih goriv končati, in prinesel spoznanje, da morajo vsi opustiti fosilna goriva. V sporazumu se pogodbenice poziva tudi, naj potrojijo svetovne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in podvojijo hitrost izboljševanja energijske učinkovitosti do leta 2030, da bi pospešile svetovna prizadevanja za neto ničelne energetske sisteme z uporabo brezogljičnih in nizkoogljičnih goriv še dosti pred sredino stoletja ali približno do takrat. Poleg tega je v njem poudarjen pomen pravičnega prehoda in pozdravljena je odločitev o delovnem programu za pravični prehod. Vsebuje tudi poziv k pospešitvi prizadevanj za postopno odpravo premoga z nezmanjšanimi emisijami, emisij iz cestnega prometa, emisij metana in drugih emisij, ki niso emisije CO2, v tem desetletju in čimprejšnji postopni ukinitvi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, s katerimi se ne obravnavajo energijska revščina ali ranljive skupine. Za to je potrebna sprememba naložbenih vzorcev po vsem svetu, da se zagotovi skladnost finančnih tokov s potmi razvoja z nizkimi emisijami, odpornega na podnebne spremembe.

2.Delovanje evropskih podnebnih pravil

Pot do podnebne nevtralnosti

Komisija je v svojem poročilu o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2023 ocenila skupni napredek vseh držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti in skladnost nacionalnih ukrepov s ciljem podnebne nevtralnosti, kot je določeno v evropskih podnebnih pravilih 6 . Prva ocena evropskih podnebnih pravil se je izvajala skupaj z oceno napredka pri doseganju podnebnih ciljev v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Čeprav se emisije toplogrednih plinov v EU še naprej zmanjšujejo in obstajajo spodbudni znaki ukrepov na terenu, Komisija ocenjuje, da je treba znatno okrepiti prizadevanja za izvajanje in pospešiti zmanjševanje emisij, da bi ostali na začrtani poti ter dosegli cilj za leto 2030 in podnebno nevtralnost do leta 2050. Ukrepi so najbolj potrebni na področjih, na katerih je še vedno potrebno znatno zmanjšanje emisij (npr. stavbe, promet), kjer je napredek počasen (npr. kmetijstvo) ali kjer se v zadnjih letih kaže trend slabšanja, kot velja za ponore ogljika (npr. raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo). Države članice morajo poleg tega pospešiti ukrepe za odpravo subvencij za fosilna goriva 7 , kar je potrjeno tudi v analizi osnutkov posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki jo je opravila Komisija 8 . Komisija je decembra 2023 na podlagi ocene podnebnih pravil državam članicam izdala priporočila 9 . V naslednjem koraku bi morale države članice Komisijo obvestiti o tem, kako nameravajo priporočila ustrezno upoštevati.

Komisija je v poročilu o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2023 pregledala tudi skladnost ukrepov Unije s ciljem podnebne nevtralnosti. Sveženj „Pripravljeni na 55“ usmerja Unijo na pot pravičnega, stroškovno učinkovitega in konkurenčnega doseganja podnebnih ciljev. Z večino ključnih predlogov svežnja „Pripravljeni na 55“, ki sta jih sprejela sozakonodajalca 10 , so politike Unije zdaj usklajene s posodobljenim ciljem zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030, ki je določen v evropskih podnebnih pravilih, vendar bi se skladnost politik Unije s podnebnimi cilji lahko še izboljšala. Komisija je v letih 2022 in 2023 predložila dodatne predloge, ki prispevajo k doseganju podnebnih ciljev Unije 11 . Kot je navedeno v poročilu o napredku na področju podnebnih ukrepov, so kljub napredku pri zelenem financiranju iz zasebnih virov potrebne znatne dodatne naložbe za financiranje zelenega prehoda. V ta namen je treba sprejeti ukrepe, zlasti za preusmeritev financiranja, da bi se omogočil prehod bistveno škodljivih dejavnosti in sektorjev na bolj trajnostne gospodarske modele.

Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe je sprejel poročilo, v katerem je ocenil napredek in skladnost politik 12 , kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

V skladu z evropskimi podnebnimi pravili je določen vmesni cilj, ki ga bo Komisija predlagala najpozneje šest mesecev po pregledu globalnega stanja v okviru Pariškega sporazuma. Komisija je 6. februarja 2024 objavila sporočilo o podnebnem cilju Unije za leto 2040 13 , v katerem je začrtala pot od že dogovorjenega vmesnega cilja za leto 2030 do podnebne nevtralnosti do leta 2050. V skladu z znanstvenim mnenjem Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe 14 in na podlagi podrobne ocene učinka je v sporočilu predstavila priporočeni cilj za leto 2040, in sicer 90-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Ta cilj ustreza skupnemu proračunu EU za emisije toplogrednih plinov, ki bo v skladu z določbami evropskih podnebnih pravil predstavljal predvideni okvirni proračun Unije za emisije toplogrednih plinov za obdobje 2030–2050, opredeljen kot okvirni skupni obseg neto emisij toplogrednih plinov, ki naj bi se sprostile v tem obdobju, ne da bi bile ogrožene zaveze Unije iz Pariškega sporazuma. Cilj bo mogoče doseči le, če bo izpolnjenih več omogočitvenih pogojev, kakor je navedeno v sporočilu. Sporočilo je izhodišče za politično razpravo in pripravo okvira za obdobje po letu 2030. Pomeni začetek dialoga in obsežnega ozaveščanja o pravi poti do leta 2040 in podnebni nevtralnosti do leta 2050. Na tej podlagi bo naslednja Komisija pripravila zakonodajni predlog za vključitev cilja za leto 2040 v evropska podnebna pravila in oblikovala ustrezen okvir za obdobje po letu 2030.

Komisija je poleg tega sprejela poročilo o predvidenem okvirnem proračunu Unije za emisije toplogrednih plinov za obdobje 2030–2050 15 , kot je določeno v členu 4(4) evropskih podnebnih pravil.

Prilagajanje podnebnim spremembam

Komisija je ocenila skupni napredek vseh držav članic pri prilagajanju, skladnost nacionalnih ukrepov z zagotavljanjem napredka pri prilagajanju in skladnost ukrepov Unije z zagotavljanjem napredka pri prilagajanju, in sicer v poročilu o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2023 in v ločenem delovnem dokumentu služb Komisije o nacionalnem napredku pri izvajanju prilagajanja 16 . Unija je dosegla velik napredek pri prilagajanju podnebnim spremembam, zlasti s tekočim izvajanjem prilagoditvene strategije EU 17 . Vendar je napredek po področjih neenakomeren. Iz ocene napredka pri prilagajanju na nacionalni ravni je razvidno, da morajo države članice sprejeti bistveno več ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, na primer na področju upravljanja, financiranja, ocen tveganja, sonaravnih rešitev ter spremljanja, poročanja in ocenjevanja, da bi zmanjšale svojo socialno in gospodarsko ranljivost za vse večja tveganja, povezana s podnebjem. Komisija je decembra 2023 na podlagi ocene izdala priporočila državam članicam. Države članice morajo ukrepati v skladu s priporočili 18 , in sicer morajo v prvem koraku Komisijo obvestiti o tem, kako nameravajo priporočila ustrezno upoštevati.

Nadalje so v sporočilu Komisije z dne 12. marca 2024 o obvladovanju podnebnih tveganj – zaščita ljudi in blaginje 19 , ki je utemeljeno z evropsko oceno podnebnega tveganja 20 Evropske agencije za okolje, navedeni ključni ukrepi, s katerimi naj bi se državljanom in podjetjem zagotovilo, da se lahko kljub vse večjim podnebnim tveganjem zanesejo na to, da bodo EU in države članice ohranile družbene funkcije in dostop do osnovnih storitev. Njegov namen je pojasniti, kdo je odgovoren za sprejemanje težkih odločitev v prihodnosti na podlagi najboljših dokazov. Poleg tega je v njem prikazano, kako lahko EU v prihodnjih letih učinkovito prehiti podnebne vplive in kako lahko ukrepi za krepitev odpornosti prispevajo k cenejšemu in lažjemu doseganju drugih ciljev politike.

Nadalje je Komisija, kot je navedeno v prilagoditveni strategiji EU, marca 2021 ustanovila evropski observatorij za podnebje in zdravje. Gre za edinstveno interdisciplinarno partnerstvo, ki podpira izmenjavo znanja, omogoča dostop do ustreznih informacij in orodij ter zagotavlja usposabljanje in krepitev zmogljivosti na področju podnebja in zdravja. Delovanje observatorija je odgovor na poziv Evropskega parlamenta k odpravljanju nevarnosti za javno zdravje, povezanih s podnebjem 21 , ciljev in zavez, zapisanih v izjavi s sedme ministrske konference o okolju in zdravju 22 , ter deklaracije s konference COP28 v Združenih arabskih emiratih o podnebju in zdravju, ki jo je Komisija podprla v imenu EU 23 .

Dober napredek je bil dosežen pri izvajanju misije EU Prilagajanje podnebnim spremembam 24 , katere namen je pospešiti inovativne prilagoditvene ukrepe na lokalni in regionalni ravni. Več kot 300 regij in skupnosti, ki pokrivajo približno 40 % EU, se je s podpisom listine misije zavezalo, da si bodo skupaj prizadevale za pospešitev prehoda na odpornost proti podnebnim spremembam. Prek platforme za izvajanje misije 25 , ki deluje od pomladi 2023, se širi znanje o prilagajanju podnebnim spremembam in zagotavlja tehnična podpora, poleg tega izkustvena skupnost za prilagajanje ponuja številne priložnosti za krepitev zmogljivosti in mreženje. Januarja 2023 so se začeli izvajati prvi projekti, financirani v okviru misije Obzorje Evropa, ki regijam in lokalnim organom pomagajo pri razvoju ocen podnebnih tveganj in ranljivosti ter zagotavljajo prikaze preobrazbenih rešitev za prilagajanje.

Komisija je septembra 2021 sprejela smernice za krepitev podnebne odpornosti 26 . Te smernice zagotavljajo podporo pri vključevanju podnebnih vidikov v prihodnje naložbe in razvoj infrastrukturnih projektov. Vlagateljem omogočajo sprejemanje informiranih odločitev o projektih, ki se štejejo za združljive s Pariškim sporazumom in podnebnimi cilji Unije.

Komisija je julija 2023 sprejela Smernice o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje 27 , da bi pomagala državam članicam pri posodabljanju in izvajanju celovitih nacionalnih strategij, načrtov in politik za prilagajanje v skladu z evropskimi podnebnimi pravili in prilagoditveno strategijo EU. Komisija želi podpreti države članice, da bi z usklajevanjem in vključevanjem na več ravneh sprejele skupen vladni pristop k oblikovanju politik za prilagajanje podnebnim spremembam. V smernicah poziva k uporabi pravnih okvirov namesto nezavezujočih politik, rednemu posodabljanju strategij in načrtov za prilagajanje, uporabi ocen podnebnega tveganja, vključevanju vseh ustreznih deležnikov ter spremljanju in vrednotenju vseh prilagoditvenih ukrepov. V smernicah so predstavljene tudi teme, ki jih je treba upoštevati, med drugim sonaravne rešitve in pravična odpornost.

Znanstveno svetovanje o podnebnih spremembah

V evropskih podnebnih pravilih je bila predvidena ustanovitev Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: svetovalni odbor), in sicer s spremembo Uredbe (ES) št. 401/2009 28 . Svetovalni odbor je bil imenovan leta 2022, da bi opravljal neodvisno znanstveno svetovanje o ukrepih in podnebnih ciljih Unije, njegov sekretariat pa deluje v okviru Evropske agencije za okolje. Svetovalni odbor je pripravil znanstveno mnenje za določitev podnebnega cilja za leto 2040 na ravni EU ter proračuna za emisije toplogrednih plinov za obdobje 2030–2050 29 , od svoje ustanovitve pa sprejel še več drugih poročil. Komisija je mnenje svetovalnega odbora upoštevala pri predstavitvi priporočenega podnebnega cilja Unije za leto 2040.

Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe je v poročilu Pot do podnebne nevtralnosti EU: napredek, vrzeli v politiki in priložnosti 30 ugotovil, da si je treba v vseh sektorjih bolj prizadevati za doseganje podnebnih ciljev Unije med letoma 2030 in 2050, zlasti pa na področju stavb, prometa, kmetijstva in gozdarstva. V njem potrjuje potencial svežnja „Pripravljeni na 55“ za pospešitev razogljičenja EU ter poziva k celovitemu in hitremu izvajanju tega svežnja, pri tem pa opozarja, da so nujno potrebni dodatni ukrepi, če naj EU doseže svoj cilj podnebne nevtralnosti. Svetovalni odbor priporoča niz ukrepov, s katerimi bi se EU usmerila na pot k podnebni nevtralnosti. Ti vključujejo določitev jasnih načrtov in rokov za postopno odpravo škodljivih subvencij za fosilna goriva, popolno uskladitev politik EU s potrebo po opustitvi fosilnih goriv, reforme obstoječih politik EU za obdobje po letu 2030, tudi z dodatnimi prilagoditvami EU ETS in EU ETS 2 ter splošnega okvira za upravljanje podnebnih ukrepov (na primer v zvezi z nacionalnimi dolgoročnimi strategijami), in zagotavljanje skladnosti držav članic, uvedbo novih politik za ambicioznejše zmanjšanje povpraševanja po materialih, energiji in proizvodih z visoko intenzivnostjo emisij, boljšo uskladitev skupne kmetijske politike EU s podnebnimi ambicijami EU, uvedbo načina oblikovanja cen emisij v sektorjih kmetijstva in rabe zemljišč ter zagotavljanje pravičnega prehoda in podpore javnosti. Svetovalni odbor v zvezi z letalstvom priporoča, da bi morala EU zagotoviti, da bo za vse lete (vključno z leti v namembne kraje v tretjih državah) veljala enaka cena ogljika. Komisija bo upoštevala mnenje svetovalnega odbora, med drugim v zvezi z izvajanjem svežnja „Pripravljeni na 55“ in pri pripravi okvira podnebne politike za obdobje po letu 2030.

Evropska podnebna pravila vsebujejo poziv vsem državam članicam, naj ustanovijo nacionalni posvetovalni organ za podnebje. Takega organa še niso ustanovile vse države članice. Svetovalni odbor priporoča, da bi morala biti njegova ustanovitev obvezna 31 .

Preverjanje skladnosti s podnebnimi cilji

Komisija je novembra 2021 posodobila svoje instrumente za boljše pravno urejanje, da bi nove politike Unije uskladila s podnebnimi cilji. Vse predlagane ukrepe Unije je treba zdaj v okviru postopka ocene učinka oceniti glede na njihovo skladnost s podnebnimi cilji, tj. ciljem podnebne nevtralnosti in ciljem zagotovitve napredka pri prilagajanju. Pri izvajanju tega preverjanja je bil dosežen velik napredek. Leta 2022 je bilo med 26 ocenami učinka, ki so bile pomembne za to oceno, za 19 ocen učinka ugotovljeno, da je skladnost pobude s podnebnimi cilji zadostno ocenjena, v sedmih ocenah učinka pa podnebni vidiki niso bili zadostno ocenjeni. To predstavlja skoraj 73 % zadevnih primerov in odraža dejstvo, da gre za novo zahtevo. Stanje se je v letu 2023 še izboljšalo. Med 16 ocenami učinka, ki so bile pomembne za to oceno, je bilo za 13 ocen učinka ugotovljeno, da je bila skladnost s podnebnimi pravili zadostno ocenjena, v treh ocenah učinka pa ta vidik ni bil zadostno ocenjen. To predstavlja 81 % zadevnih primerov in nakazuje na povečanje v zvezi s tem kazalnikom v primerjavi z letom 2022. S pridobivanjem dodatnih izkušenj pri izvajanju preverjanja skladnosti s podnebnimi cilji in glede na to, da je treba prihodnja podnebna tveganja bolje vključiti v vse politike, bi se lahko izvajanje nove zahteve glede ocen učinka v praksi in skladnost s to zahtevo še izboljšala. Svetovalni odbor Komisiji priporoča, naj skladnost vsakega osnutka ukrepa ali zakonodajnega predloga ocenjuje bolj sistematično 32 .

Sodelovanje javnosti

Javnomnenjske raziskave po vsej EU kažejo, da je velika večina državljanov EU zaskrbljena zaradi podnebnih sprememb ter da podpirajo ukrepe EU za njihovo obravnavo in tudi sami ukrepajo 33 .

Za uspeh evropskega zelenega dogovora sta bistvenega pomena sodelovanje ter zavezanost javnosti, regij, lokalnih skupnosti in vseh deležnikov. Komisija je nadaljevala in okrepila splošno ozaveščanje javnosti prek kanalov, kot so spletišča, družbeni mediji in ciljno usmerjene komunikacijske dejavnosti, da bi državljane obveščala o podnebnih spremembah in ukrepih ter jih vključila, pa tudi da bi se borila proti dezinformacijam v zvezi s tem. Decembra 2020 je uvedla evropski podnebni pakt 34 , da bi okrepila vlogo državljanov pri oblikovanju blažitvenih in prilagoditvenih ukrepov, ter vzpostavila učinkovito platformo v ta namen. Komisija je ob drugi obletnici pakta leta 2023 organizirala konferenco, na kateri so se zbrali ambasadorji, strokovnjaki in aktivisti, povezani s podnebnim paktom. Na dogodku je več kot 6 600 udeležencev razpravljalo o načinih, kako zgraditi bolj trajnostno Evropo za prihodnost. Do decembra 2023 je že več kot 750 ambasadorjev pakta prispevalo informacije, spodbujalo in podpiralo podnebne ukrepe v svojih skupnostih in mrežah, objavljen pa je bil tudi razpis s povabilom organizacijam, naj postanejo partnerice pakta. V okviru pakta so bila tudi sklenjena partnerstva s svetovnimi kampanjami, ki spodbujajo posamezne ukrepe v zvezi s podnebnimi spremembami 35 , poleg tega so bili organizirani dogodki in dejavnosti na nacionalni ravni v vseh državah članicah.

Komisija je v skladu s pravili za boljše pravno urejanje začela več javnih posvetovanj in dogodkov za deležnike, med drugim zato, da bi zbrala mnenja o podnebnem cilju Unije za leto 2040. Med konferenco o evropskem pregledu podnebnega stanja (European Climate Stocktake) oktobra 2023 so oblikovalci politik in deležniki razpravljali o napredku in dosežkih pri izpolnjevanju ciljev Pariškega sporazuma ter tako prispevali k razpravi pred pregledom globalnega stanja. Konference v Bruslju se je osebno udeležilo več kot 350 ljudi, več kot 7 400 oseb iz 93 držav po vsem svetu pa jo je spremljalo prek spleta.

Dialog z industrijo poteka tudi v okviru dialogov o čistem prehodu, začel pa se je tudi strateški dialog o prihodnosti kmetijstva s kmeti in drugimi akterji v prehranski verigi.

Evropski parlament, Svet in Komisija so leta 2023 podpisali skupno izjavo o tem, da se 15. julij določi kot dan EU za žrtve svetovne podnebne krize. Ta datum bo vsako leto posvečen spominu na žrtve v Evropi in po svetu ter ozaveščanju o konkretnih ukrepih, ki jih lahko ljudje sprejmejo na svoji ravni, da bi prispevali k preprečevanju podnebnih nesreč ter se bolje pripravili in odzivali nanje.

Nazadnje, v sporočilu o podnebnem cilju Unije za leto 2040 je predvidena krepitev strukturiranega in sistematičnega dialoga s socialnimi partnerji, da bi se zagotovila njihov prispevek in vključenost, s poudarkom na zaposlovanju, spretnostih in pravičnem prehodu.

Sektorski kažipoti

Začenši s posodobljeno industrijsko strategijo v letu 2021 36 je Komisija sodelovala z več evropskimi industrijskimi ekosistemi, da bi pripravila sektorske „poti prehoda“. V ta namen sta Komisija in industrijski forum EU razvila načrt za poti prehoda v industrijskih ekosistemih 37 , ki vsebuje tudi dodatek 38 , v katerem se obravnava potreba po pospešenem zelenem prehodu ob zagotavljanju večje diverzifikacije oskrbe (tudi z energijo), cenovno dostopnejše energije, večje energijske učinkovitosti in okrepljenega nadzora nad strateškimi vrednostnimi verigami po ruski invaziji na Ukrajino.

Doslej so bile poti prehoda 39 pripravljene za naslednje ekosisteme: turizem, kemikalije, gradbeništvo, lokalno in socialno gospodarstvo, tekstil, mobilnost, agroživilstvo in prodaja na drobno. Podobne poti, zajete v drugih industrijskih strategijah, obstajajo tudi za energijsko intenzivne panoge, obnovljive vire energije, zdravstvo, ustvarjalno in kulturno industrijo ter digitalne storitve in elektroniko. V pripravi so poti prehoda za ekosisteme letalskega, vesoljskega in kovinskega sektorja.

V podporo razogljičenju evropske industrije ob izvajanju evropskega zelenega dogovora je Komisija sodelovala pri organizaciji dialogov o čistem prehodu na najvišji ravni s številnimi sektorji in njihovimi vrednostnimi verigami, da bi določila glavna ozka grla pri pospeševanju njihovih naložb v razogljičenje in načine za splošno okrepitev industrijske razsežnosti evropskega zelenega dogovora. Doslej so bili izvedeni dialogi o čistem prehodu, osredotočeni na naslednja področja: vodik, energijska intenzivnost, čista tehnologija, kritične surovine, infrastruktura zelenega dogovora, gozdovi in lastniki gozdov, mesta, jeklarska industrija, čista mobilnost. Številni sektorji v energijsko intenzivnih panogah so izdali sektorski manifest o razogljičenju. Komisija je pred izrednim zasedanjem Evropskega sveta aprila letos predstavila pregled stanja dialogov o čistem prehodu 40 .

Temeljna vprašanja ostajajo razpoložljivost in cenovna dostopnost čiste energije danes in v prihodnosti, oblikovanje trgov za podnebno nevtralne proizvode krožnega gospodarstva, potreba po bolj usposobljeni delovni sili za prehod, pa tudi večja razpoložljivost zasebnega financiranja in kapitala, ki bi omogočila ciljno usmerjeno podporo za razširitev prodornih tehnologij in povečanje nastajajočih trgov na področju razogljičenja.

3.Delovanje uredbe o porazdelitvi prizadevanj

V Uredbi o porazdelitvi prizadevanj je za vsako državo članico določen nacionalni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, ti cilji pa skupaj prispevajo k 40-odstotnemu zmanjšanju emisij na ravni EU v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. Navedeni cilji se razlikujejo na podlagi načela pravičnosti, ki se kaže v bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca in stroškovni učinkovitosti držav članic. Da bi dosegli cilje za leto 2030, so v uredbi o porazdelitvi prizadevanj določene tudi letne mejne vrednosti emisij, izražene v dodeljenih letnih emisijah za obdobje 2021–2030.

Uredba o porazdelitvi prizadevanj je bila revidirana v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“, v katerem je bila zvišana raven ambicij, da bi se uredba uskladila s posodobljenim ciljem zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v skladu z evropskimi podnebnimi pravili. Cilj spremenjene uredbe o porazdelitvi prizadevanj je, da se do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za 40 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005, kar pomeni zvišanje ravni ambicij za 11 odstotnih točk. Tudi letne mejne vrednosti emisij so bile usklajene z višjo ravnjo ambicij 41 . Področje uporabe uredbe se ni spremenilo in se še naprej uporablja za emisije toplogrednih plinov iz sektorjev domačega prometa (razen za emisije CO2 iz letalstva), stavb, kmetijstva, odpadkov in male industrije. Uredbo o porazdelitvi prizadevanj dopolnjujejo ukrepi na ravni EU, s katerimi se državam članicam zagotavlja podpora pri zmanjšanju emisij v sektorjih, zajetih v tej uredbi, na primer standardi za emisije CO2 za avtomobile, kombinirana vozila 42 in težka vozila 43 , internalizacija zunanjih stroškov CO2 v cestnine 44 in energetska zakonodaja 45 . Države članice ukrepajo s politikami in ukrepi na nacionalni ravni, pri čemer upoštevajo svoje posebne nacionalne okoliščine. 

Da bi države članice podprli pri stroškovno učinkovitem doseganju njihovih ciljev, jim uredba o porazdelitvi prizadevanj omogoča določeno raven prilagodljivosti, da svoje emisije, za katere velja porazdelitev prizadevanj, sčasoma uskladijo z dodeljenimi letnimi emisijami, nekaterim pa omogoča ukinitev omejene količine pravic iz EU ETS z enakovredno količino dodeljenih letnih emisij. Države članice lahko omejeno število dobropisov iz uredbe o LULUCF uporabijo tudi za uskladitev z nacionalnimi mejnimi vrednostmi emisij v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj, da bi spodbudile dodatne ukrepe v sektorju rabe zemljišč. Prilagodljivost je večja za države članice z večjim deležem emisij iz kmetijstva.

Kot je Komisija ocenila v svojem poročilu o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2023 na podlagi podatkov iz evidenc toplogrednih plinov in projekcij emisij držav članic, se na ravni EU v prvih letih izvajanja uredbe o porazdelitvi prizadevanj pričakuje presežek dodeljenih letnih emisij. Ocenjene emisije iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj so za 3,3 % pod mejno vrednostjo zbirnih emisij držav članic v letu 2021 in za 2 % v letu 2022. 46 Medtem ko se za leto 2023 še vedno pričakuje majhen presežek dodeljenih letnih emisij, se v naslednjih letih pričakuje primanjkljaj. Zato je lahko za trgovanje med državami članicami na voljo le omejena količina dodeljenih letnih emisij. Predvideva se, da bo v obdobju 2021–2030 kumulativni primanjkljaj dodeljenih letnih pravic prisoten od leta 2027.

Prilagodljivosti lahko nekaterim državam članicam pomagajo zapolniti ali zmanjšati vrzel med njihovimi predvidenimi emisijami toplogrednih plinov in mejnimi vrednostmi emisij iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj. Ker prilagodljivost med uredbo o porazdelitvi prizadevanj in uredbo o LULUCF deluje v obe smeri, lahko ukrepi držav članic v kmetijstvu, gozdarstvu in drugi rabi zemljišč tako negativno kot tudi pozitivno prispevajo k njihovi zmožnosti, da izpolnijo svoje cilje. Čeprav so na voljo prilagodljivosti, so za doseganje cilja iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj za leto 2030 potrebni dodatni ukrepi.

Poročilo o napredku na področju podnebnih ukrepov je pokazalo, da bo predvideno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj do leta 2030 doseglo 32 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005, kar pomeni znatno odstopanje od ciljnih 40 %. Ob tem države članice posodabljajo svoje nacionalne energetske in podnebne načrte, da bi jih uskladile s posodobljenimi energetskimi in podnebnimi cilji. To vključuje uskladitev navedenih načrtov s posodobljenimi cilji glede porazdelitve prizadevanj. Države članice naj bi osnutke posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov pripravile do 30. junija 2023, končne posodobljene različice pa do 30. junija 2024.

V osnutkih posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov se kaže izboljšanje v primerjavi s poročilom o napredku na področju podnebnih ukrepov, saj je v njih predvideno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 na 33,8 %, kar pa še vedno znatno odstopa od ciljnih 40 % na ravni EU 47 . Ker je bil dogovor o posodobljenih ciljih iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj sprejet šele konec leta 2022, lahko države članice še vedno posodobijo svoje projekcije ter uvedejo dodatne politike in ukrepe, s katerimi bi upoštevale višjo raven ambicij, EU pa bi dosegla svoj cilj za leto 2030 iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj.

Komisija je na podlagi osnutkov posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov državam članicam izdala priporočila za izboljšave, da bi jih upoštevale v svojih končnih posodobljenih načrtih. Večini držav članic je priporočila, naj uvedejo zadostne dodatne politike in ukrepe, da bodo odpravile vrzel pri doseganju ciljev glede porazdelitve prizadevanj. Komisija je poudarila, da je zmanjšanje emisij na področju stavb in prometa nezadostno, ter države članice pozvala, naj sprejmejo dodatne ukrepe na tem področju. Ugotovila je, da je le nekaj držav članic pri predvidenem zmanjšanju emisij za leto 2030 upoštevalo novi sistem trgovanja z emisijami, ki zajema stavbe in cestni promet in bo začel delovati leta 2027 (EU ETS 2, kot je opisano v oddelku 4 spodaj). Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, bo EU ETS 2 državam članicam v podporo pri doseganju ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj.

Na ravni EU so skupne emisije iz kmetijstva od leta 2010 stabilne. Projekcije držav članic v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih pa kažejo bolj raznoliko stanje. Očitno se predvidene emisije iz kmetijstva zmanjšujejo zelo počasi, zato bodo potrebna dodatna prizadevanja.

Cilji glede porazdelitve prizadevanj na ravni EU so določeni v skladu z vmesnim ciljem EU iz evropskih podnebnih pravilih, tj. zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, kar je usklajeno s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050 48 . S sporočilom o podnebnem cilju Unije za leto 2040 se je začel dialog o pravi poti do leta 2040 in podnebni nevtralnosti do leta 2050. Potem ko bo določen podnebni cilj za leto 2040, se bo proučilo, ali so potrebne konkretne dodatne politike in ukrepi Unije glede na zmanjšanje toplogrednih plinov, ki ga morajo doseči Unija in njene države članice za uresničitev navedenega cilja, tudi v povezavi z nacionalnimi cilji.

4.Direktiva o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov

EU ETS je bil revidiran tudi v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“, ko je bil usklajen s posodobljenim ciljem za leto 2030, tj. zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 %, kot določajo evropska podnebna pravila, s čimer se je njegova uporaba razširila, raven zmanjšanja emisij pa zvišala.

Da bi se emisije zmanjšale na stroškovno učinkovit način, je bil EU ETS okrepljen, področje njegove uporabe pa je bilo razširjeno na pomorski promet in dodatne emisije iz letalstva. Mejna vrednost v sistemu se je znižala, da bi do leta 2030 emisije zmanjšali za 62 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. Obenem so bili operativni parametri rezerve za stabilnost trga, vzpostavljene s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta, umerjeni za nadaljnje spodbujanje uravnoteženega trga ogljika v EU. Zlasti se ohrani 24-odstotna stopnja vključevanja v rezervo za stabilnost trga, prag za razveljavitev pa je določen na 400 milijonov pravic. Prilagojen je bil tudi mehanizem za stopnjo vključevanja, da bi se zmanjšali učinki praga. Kadar skupno število pravic v obtoku znaša med 833 milijonov in 1 096 milijonov pravic, se mehanizem za stopnjo vključevanja ne uporabi; namesto tega se manjši delež pravic odšteje od količin pravic za prodajo na dražbi in vključi v rezervo. Poleg tega je za emisije od leta 2024 v izračun skupnega števila pravic v obtoku vključeno neto povpraševanje v letalstvu. Okrepljeni so bili tudi ukrepi v primeru pretiranega nihanja cen iz člena 29a.

Da bi pospešili sektorsko razogljičenje, so bila prilagojena pravila o brezplačni dodelitvi. To vključuje pogojevanje dostopa do brezplačne dodelitve pravic za industrijske naprave (v obliki energetskih pregledov in, za nekatere naprave, načrtov za podnebno nevtralnost) in opuščanje brezplačnih dodelitev v letalskem sektorju. Dvajset milijonov pravic bo uporabljenih v podporo uvajanju trajnostnih alternativnih goriv za letalstvo iz letov, zajetih v EU ETS.

Poleg tega se bo brezplačna dodelitev pravic postopoma opuščala v energijsko intenzivnih industrijskih sektorjih za proizvodnjo določenih vrst blaga (cement, aluminij, gnojila, elektrika, vodik, železo in jeklo ter nekateri vhodni materiali in omejeno število izdelkov nižje v prodajni verigi). Razlog za to je uvedba mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) z Uredbo (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta, ki zajema to blago, da bi se zmanjšalo tveganje selitve virov CO2, saj EU povečuje svoje podnebne ambicije.

Pomorski promet je velik in naraščajoč vir emisij toplogrednih plinov, saj ustvari približno 3–4 % vseh emisij CO2 v EU (več kot 124 milijonov ton CO2 leta 2021), če se upoštevajo vse emisije iz plovb v EU in iz nje 49 . Z vključitvijo tega sektorja v EU ETS je bil zagotovljen prispevek tega sektorja k podnebnim ciljem EU. V skladu z revidirano direktivo o ETS so od januarja 2024 v EU ETS vključene tudi emisije toplogrednih plinov iz pomorskega prometa. Najprej se bo to nanašalo le na emisije CO2, od leta 2026 pa še na emisije CH4 (metana) in N2O. Emisije vseh velikih ladij (z bruto tonažo 5 000 in več), ki vstopajo v pristanišča EU, so vključene na podlagi nevtralnosti glede zastave, pri čemer se upošteva:

·50 % emisij pri plovbah, ki se začnejo ali končajo zunaj EU (to tretji državi omogoča, da se odloči o ustreznih ukrepih za preostali delež emisij);

·100 % emisij, ki nastanejo med dvema pristaniščema EU in ko so ladje v pristaniščih EU.

Za spodbujanje stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij v stavbah, cestnem prometu in dodatnih sektorjih (predvsem v mali industriji, ki je obstoječi sistem EU za trgovanje z emisijami ne zajema) je bil uveden nov sistem trgovanja z emisijami za goriva, ki zgorevajo v navedenih sektorjih (EU ETS 2). EU ETS 2 bo dopolnjeval druge politike evropskega zelenega dogovora v zajetih sektorjih in države članice podpiral pri doseganju ciljev glede zmanjšanja emisij iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj. Zmanjšanje emisij v navedenih sektorjih doslej ni zadostovalo, da bi se EU usmerila na zanesljivo pot k cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Z dopolnilnim pristopom na podlagi EU ETS 2 in uredbe o porazdelitvi prizadevanj se ohranjajo spodbude za države članice, da bi odpravile nedelovanje trga in ločene spodbude, hkrati pa spodbujale stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij. Cena ogljika, določena v EU ETS 2, bo pomenila dodatno tržno spodbudo za naložbe v prenovo stavb in nizkoemisijsko mobilnost. Čeprav gre za sistem trgovanja s pokrovom, kot je obstoječi sistem EU za trgovanje z emisijami, bo EU ETS 2 zajemal emisije višje v verigi, tako da bo urejal položaj dobaviteljev goriva in ne potrošnikov. EU ETS 2 bo začel delovati leta 2027, njegova zasnova pa ima več značilnosti, ki zagotavljajo, da bo lahko že od začetka deloval urejeno, nemoteno in učinkovito. Spremljanje emisij in poročanje o njih se bosta začela že leta 2025.

Del prihodkov od dražbe pravic do emisij v okviru EU ETS 2 bo namenjen novemu Socialnemu skladu za podnebje, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta, za obravnavo socialnih posledic novega sistema za ranljive skupine v EU. V okviru Socialnega sklada za podnebje bo skupaj s prispevki držav članic v obdobju 2026–2032 mobiliziranih 86,7 milijarde EUR.

Da bi sektorje podprli pri razogljičenju, je bilo za zeleni prehoda uporabljenih več sredstev iz okvira ETS. Povečala se je velikost sklada za inovacije in sklada za modernizacijo. Oba se financirata iz EU ETS. Da bi se priznal pomembni prispevek prihodkov EU ETS za podnebni prehod in povečalo sprejemanje v javnosti, morajo države članice in Komisija zagotoviti, da bo jasno navedeno, v katerih primerih podpora izvira iz teh prihodkov, na primer v okviru sklada za inovacije in sklada za modernizacijo. Z dodatnimi sredstvi iz sklada za inovacije se bodo podpirale prelomne tehnologije za zeleni prehod, med drugim v pomorskem sektorju in sektorjih, za katere se uporablja mehanizem za prilagoditev na mejah, zdaj pa se lahko dodelijo tudi s konkurenčnim razpisnim postopkom, zlasti za širitev inovativnih procesov in tehnologij z namenom širokega uvajanja po vsej EU. Dodatna sredstva iz sklada za modernizacijo bodo prispevala k financiranju preoblikovanja energetskega sektorja v prvotnih desetih upravičenih državah članicah ter v Grčiji, na Portugalskem in v Sloveniji.

Poleg tega morajo države članice od 5. junija 2023 vse prihodke iz obstoječega sistema za trgovanje z emisijami in EU ETS 2 (ali enakovredno finančno vrednost) porabiti za spodbujanje podnebnih ukrepov, energetskega prehoda in pravičnega prehoda v skladu z nameni iz členov 3ga(3), 10(3) in 30d(6) direktive o ETS.

Večina opisanih sprememb začne veljati 1. januarja 2024 ali od začetka drugega obdobja brezplačne dodelitve (2026–2030), nekatere pa se uporabljajo od 5. junija 2023, ko je začela veljati Direktiva (EU) 2023/959 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov. Več delegiranih in izvedbenih aktov, ki so bistveni za delovanje EU ETS, je bilo spremenjenih ali je v postopku spreminjanja zaradi sprememb, uvedenih z Direktivo (EU) 2023/959.

Kot je bilo ugotovljeno v sporočilu o podnebnem cilju Unije za leto 2040, bodo povečane ambicije, ki so bile določene v EU ETS v skladu s posodobljenim ciljem za leto 2030, dosežene le, če se bo pravni okvir pravilno izvajal, pri čemer bi se izognili nadaljnjim spremembam, ki bi lahko povzročile nestabilnost naložb v sektorjih, za katere se ta sistem uporablja. V tem sporočilu je določenih osem gradnikov za doseganje cilja za leto 2040. EU ETS je ključno politično orodje za pet od teh gradnikov: (i) odporen in razogljičen energetski sistem za naše stavbe, promet in industrijo; (ii) industrijska revolucija, v središču katere so konkurenčnost, ki temelji na raziskavah in inovacijah, krožnost, učinkovita raba virov, razogljičenje industrije in proizvodnja čistih tehnologij; (iii) infrastruktura za dobavo ter transport in shranjevanje vodika in CO2; (iv) podnebna politika kot naložbena politika; ter (v) pravičnost, solidarnost in socialne politike v središču prehoda. Del teh gradnikov je tesno povezan z elementi direktive o EU ETS, ki bodo pregledani do julija 2026.

Potem ko bo določen podnebni cilj za leto 2040, se bo proučilo, ali so potrebne konkretne dodatne politike in ukrepi Unije glede na zmanjšanje toplogrednih plinov, ki ga morajo doseči Unija in njene države članice za uresničitev navedenega cilja, tudi v povezavi z EU ETS in njegovim linearnim faktorjem zmanjšanja, določenim v členu 9 direktive o ETS.

5.Sklepne ugotovitve

Čeprav so evropska podnebna pravila še v zgodnji fazi izvajanja, je bila z vključitvijo cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 v zakonodajo in zagotovitvijo stalnega napredka pri prilagajanju začrtana dolgoročna usmeritev in povečana predvidljivost naložb. Od začetka veljavnosti podnebnih pravil so bili sprejeti številni ukrepi, kot je opisano v tem poročilu. Uredba o porazdelitvi prizadevanj in direktiva o ETS sta bili revidirani v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“, ko sta bili usklajeni s posodobljenim ciljem iz evropskih podnebnih pravil, da se neto emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za vsaj 55 % do leta 2030, sprejete pa so bile tudi dodatne pobude za pospešitev prehoda na podnebno nevtralnost.

Kot je navedeno v sporočilu o podnebnem cilju Unije za leto 2040, sta stabilnost in celovito izvajanje zakonodajnega okvira, ki je bil vzpostavljen za doseganje podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030, predpogoj za to, da EU na poti do podnebne nevtralnosti do leta 2050 izpolni cilj za leto 2040 ter v celoti izkoristi potencial prehoda. S sporočilom se začenja postopek določanja podnebnega cilja EU za leto 2040. Odpira se politična razprava o odločitvah evropskih državljanov in vlad o nadaljnjih korakih, na podlagi katere bo naslednja Komisija pripravila zakonodajni predlog za vključitev cilja za leto 2040 v evropska podnebna pravila in oblikovala ustrezen okvir politike za obdobje po letu 2030.

Vzporedno se izvajajo ukrepi za povečanje prilagoditvene sposobnosti, krepitev odpornosti in zmanjšanje ranljivosti za podnebne spremembe, kot določajo evropska podnebna pravila. V sporočilu o obvladovanju podnebnih tveganj so poudarjeni ključni ukrepi, s katerimi se lahko EU in države članice bolje pripravijo na vse večja podnebna tveganja, jih razumejo in jih obvladujejo, zlasti da se pojasni odgovornost za tveganja. V njem se zagotavlja odločen in pravočasen odziv na očitno, že prisotno nevarnost nadaljnjih nesreč, povezanih s podnebjem, ter poudarja, da je potrebno izvajanje obstoječih politik. Komisija bo izkušnje, znanje in orodja EU delila na mednarodni ravni ter še naprej sodelovala z državami članicami, javnostjo, podjetji in drugimi institucijami EU, da bi povečala pripravljenost in odpornost družbe in gospodarstva EU.

(1)

Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(2)

Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(3)

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(4)

Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 (UL L 156, 19.6.2018, str. 1, člen 17(2)).

(5)

Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (UL L 328, 21.12.2018, člen 45).

(6)

Poročilo EU o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2023 (COM(2023) 653 final).

(7)

Poročilo o subvencijah za energijo v EU za leto 2023, priloženo poročilu o stanju energetske unije za leto 2023 (COM(2023) 651 final).

(8)

Ocena osnutkov posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov na ravni celotne EU – Pomemben korak k ambicioznejšim energetskim in podnebnim ciljem za leto 2030 v okviru evropskega zelenega dogovora in načrta RePowerEU (COM(2023) 796 final).

(9)

V skladu s členom 7(3) evropskih podnebnih pravil.

(10)

Zakonodajni postopek za predlagano revidirano direktivo o obdavčitvi energije je še v teku.

(11)

Glej poglavje 2 tehničnih informacij, priloženih poročilu o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2023 (COM(2023) 653 final), za pregled nedavno sprejete politike, ki prispeva k uskladitvi politik na ravni EU s podnebnimi cilji.

(12)

Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, Pot do podnebne nevtralnosti EU: napredek, vrzeli v politiki in priložnosti, Poročilo o oceni za leto 2024, DOI: 10.2800/216446.

(13)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Zavarujmo svojo prihodnost: podnebni cilj Evrope za leto 2040 in pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter oblikovanje trajnostne, pravične in uspešne družbe (COM(2024) 63 final).

(14)

Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, Znanstveno mnenje za določitev podnebnega cilja za leto 2040 na ravni EU ter proračuna za emisije toplogrednih plinov za obdobje 2030–2050. DOI: 10.2800/609405.

(15)

SWD (2024) 63 final, Ocena učinka, Priloga 14: Proračun za toplogredne pline.

(16)

Delovni dokument služb Komisije: Ocena napredka pri prilagajanju podnebnim spremembam v posameznih državah članicah v skladu z evropskimi podnebnimi pravili (SWD(2023) 932 final).

(17)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021) 82 final).

(18)

V skladu s členom 7(3) evropskih podnebnih pravil.

(19)

 COM(2024) 91 final.

(20)

 EEA (2024), Evropska ocena podnebnega tveganja, ISSN 1977-8449, https://www.eea.europa.eu/publications/european-climate-risk-assessment .

(21)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2022 o posledicah suše, požarov in drugih ekstremnih vremenskih pojavov: povečanje prizadevanj EU za boj proti podnebnim spremembam (2022/2829(RSP)).

(22)

  https://www.who.int/europe/publications/i/item/EURO-Budapest2023-6

(23)

  https://www.cop28.com/en/cop28-uae-declaration-on-climate-and-health

(24)

  https://research-and-innovation.ec.europa.eu/funding/funding-opportunities/funding-programmes-and-open-calls/horizon-europe/eu-missions-horizon-europe/adaptation-climate-change_sl  

(25)

  https://climate-adapt.eea.europa.eu/en/mission

(26)

Obvestilo Komisije s tehničnimi smernicami za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027 (2021/C 373/01, UL C 373, 16.9.2021, str. 1), s katerim se izvaja člen 5(5) evropskih podnebnih pravil.

(27)

Obvestilo Komisije Smernice o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje (C/2023/4802, UL C 264, 27.7.2023, str. 1).

(28)

Uredba (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju ( UL L 126, 21.5.2009, str. 13 ).

(29)

Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, Znanstveno mnenje za določitev podnebnega cilja za leto 2040 na ravni EU ter proračuna za emisije toplogrednih plinov za obdobje 2030–2050. DOI: 10.2800/609405.

(30)

Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, Pot do podnebne nevtralnosti EU: napredek, vrzeli v politiki in priložnosti, Poročilo o oceni za leto 2024, DOI: 10.2800/216446.

(31)

Navedeno zgoraj, Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, Pot do podnebne nevtralnosti EU: napredek, vrzeli v politiki in priložnosti, Poročilo o oceni za leto 2024.

(32)

Navedeno zgoraj, Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, Pot do podnebne nevtralnosti EU: napredek, vrzeli v politiki in priložnosti, Poročilo o oceni za leto 2024.

(33)

Posebna raziskava Eurobarometer o podnebnih spremembah, julij 2023.

(34)

Spletišče evropskega podnebnega pakta: https://climate-pact.europa.eu/index_sl.

(35)

Kampanja Count Us In v letih 2020–2023 in kampanja UN Act Now od leta 2023.

(36)

Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021) 350 final).

(37)

https://ec.europa.eu/docsroom/documents/49407

(38)

https://ec.europa.eu/docsroom/documents/53357

(39)

https://single-market-economy.ec.europa.eu/industry/transition-pathways_sl

(40)

COM(2024) 163 final.

(41)

Komisija je leta 2023 z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2023/1319 o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2020/2126 posodobila dodeljene letne emisije držav članic za obdobje 2023–2025. Revidirane so bile tudi dodeljene letne emisije držav članic za obdobje 2026–2030, ki pa jih je treba še določiti po celovitem pregledu emisij držav članic v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj v letih 2021, 2022 in 2023, ki je izhodišče za mejne vrednosti emisij držav članic za obdobje 2026–2030.

(42)

Uredba (EU) 2019/631 (UL L 111, 25.4.2019, str. 13).

(43)

Uredba (EU) 2019/1242 (UL L 198, 25.7.2019, str. 202).

(44)

Direktiva 1999/62/ES (UL L 187, 20.7.1999, str. 42).

(45)

Na primer direktiva o energiji iz obnovljivih virov (Direktiva (EU) 2018/2001), direktiva o energijski učinkovitosti (Direktiva (EU) 2023/1791) in direktiva o energijski učinkovitosti stavb (Direktiva 2010/31/EU).

(46)

Emisije za leto 2021 temeljijo na končnih poročilih o evidencah, emisije za leto 2022 pa temeljijo na poročilih o okvirnih evidencah in na izračunu emisij iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj, ki ga je pripravila Evropska agencija za okolje. Končne emisije iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj za leti 2021 in 2022 bodo določene šele po celovitem pregledu leta 2027.

(47)

Sporočilo Komisije o oceni osnutkov posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov na ravni celotne EU: pomemben korak k ambicioznejšim energetskim in podnebnim ciljem za leto 2030 v okviru evropskega zelenega dogovora in načrta RePowerEU (COM(2023) 796 final, 18.12.2023).

(48)

Poljska je 18. julija 2023 vložila tožbo pred Sodiščem Evropske unije, s katero je izpodbijala zakonitost Uredbe (EU) 2023/857 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2023 o spremembi uredbe o porazdelitvi prizadevanj (zadeva C-451/23). Organizaciji Global Legal Action Network in Climate Action Network Europe sta 23. avgusta 2023 pri Komisiji vložili zahtevo za notranjo revizijo Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2023/1319 v skladu z uredbo o uporabi določb Aarhuške konvencije. Komisija je 29. novembra 2023 po podrobni oceni revizije vložnikom sporočila, da meni, da je zahteva neutemeljena.

(49)

Poročilo Komisije – Četrto letno poročilo Evropske komisije o emisijah CO2 iz pomorskega prometa (obdobje 2018–2021), 13.3.2023 (SWD(2023) 54 final).