52024DC0187

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.5.2024

COM(2024) 187 final

POROČILO KOMISIJE

Letno poročilo Evropske komisije o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju za leto 2022

POROČILO KOMISIJE

Letno poročilo Evropske komisije o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju za leto 2022

Kazalo

1. UVOD

2. PRAVNA PODLAGA

3. METODOLOGIJA IN PREDLOŽENE INFORMACIJE

4. NAFTNI IN PLINSKI SEKTOR NA MORJU V EU

4.1 Naprave in proizvodnja

4.2 Inšpekcijski pregledi, preiskave in izvršilni ukrepi v zvezi z napravami na morju ter regulativni okvir

5. INCIDENTI IN RAVEN VARNOSTI

6. SKLEPNE UGOTOVITVE

1. UVOD

Evropska komisija od leta 2016 objavlja letna poročila o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju v EU.

Pravna podlaga za to poročilo je Direktiva 2013/30/EU 1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva o varnosti na morju). Njen cilj je doseči visoko raven varnosti pri izvajanju naftnih in plinskih dejavnosti na morju v korist:

I.delavcev;

II.varstva okolja;

III.morskih ploščadi in opreme ter

IV.gospodarskih dejavnosti, kot sta ribolov in turizem.

Direktiva, kot jo izvajajo države članice, prispeva k:

I.preprečevanju večjih nesreč in incidentov;

II.zmanjšanju števila incidentov ter

III.zagotovitvi učinkovitega spremljanja nesreč in incidentov za zmanjšanje resnosti njihovih posledic.

Podobno kot prejšnja poročila tudi to poročilo:

I.zagotavlja podatke o številu in vrsti naprav v EU;

II.vsebuje informacije o varnostnih incidentih na teh napravah;

III.ocenjuje raven varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju.

Poročilo tokrat zajema obdobje šestih let in služi kot evidenca ravni varnosti pri naftnih in plinskih dejavnostih držav članic na morju.

Temelji na letnih poročilih in podatkih, ki so jih predložile države članice v skladu z zahtevami iz direktive o varnosti na morju.

V Sredozemskem morju je 164 naftnih in plinskih naprav na morju, 135 naprav je v Severnem morju in Atlantskem oceanu, osem v Črnem morju in štiri v Baltskem morju. Pristojni organi držav članic so v letu 2022 v svojih jurisdikcijah opravili inšpekcijske preglede 485 naprav na morju. Države niso poročale o večjih nesrečah.

Število incidentov se je s 26 leta 2021 povečalo na 37 leta 2022.

2. PRAVNA PODLAGA

Komisija mora v skladu s členom 25 direktive o varnosti na morju objaviti letno poročilo o vplivu naftnih in plinskih dejavnostih na morju na varnost in okolje. To poročilo temelji na posameznih letnih poročilih, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji. V Prilogi IX(3) k Direktivi so navedene določene minimalne informacije, ki jih morajo vsebovati letna poročila:

I.število, starost in lokacija naprav;

II.število in vrsta opravljenih inšpekcijskih pregledov in preiskav, vseh izvršilnih ukrepov ali obsodb;

III.nastali incidenti;

IV.vse večje spremembe regulativnega okvira za dejavnosti na morju in

V.raven varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju.

Države članice morajo zahtevane informacije objaviti in predložiti najpozneje 1. junija v letu, ki sledi obdobju poročanja (npr. 1. junija 2023 za leto 2022).

Države članice morajo za predložitev informacij uporabiti predloge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1112/2014 z dne 13. oktobra 2014 2 . Predloge omogočajo:

I.izvajalcem in lastnikom naftnih in plinskih naprav na morju, da si izmenjujejo informacije o kazalnikih nevarnosti večjih nesreč;

II.državam članicam, da objavljajo informacije o kazalnikih nevarnosti večjih nesreč.

V smernicah 3 so navedene posebne informacije o Izvedbeni uredbi in pojasnila o uporabi predlog za poročanje.

3. METODOLOGIJA IN PREDLOŽENE INFORMACIJE

Države članice morajo predložiti jasno opredeljene informacije o varnostnih incidentih v naftnem in plinskem sektorju na morju ter pri tem uporabiti predloge. Podatki morajo vključevati informacije o naftnih in plinskih napravah na morju v EU, na primer število, vrsto, lokacijo in starost naprav. Poročila držav članic morajo vključevati tudi informacije o številu (i) inšpekcijskih pregledov, preiskav in izvršilnih ukrepov v zvezi z dejavnostmi na morju; (ii) incidentov po kategorijah in (iii) poškodb.

Komisija je za to letno poročilo uporabila informacije, ki so jih predložile Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Danska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Malta, Nizozemska, Poljska, Romunija in Španija. Druge države članice niso bile dejavne v naftnem in plinskem sektorju na morju ali pa niso predložile informacij. Vse države članice, ki izvajajo naftne in plinske dejavnosti na morju, so izjavile, da so predložile vse zahtevane informacije o vseh napravah.

4. NAFTNI IN PLINSKI SEKTOR NA MORJU V EU

4.1 Naprave in proizvodnja

Države članice so v letu 2022 poročale o 311 napravah v vodah EU (glej preglednico 1):

·Večina naprav na morju 4 je bila v Sredozemskem morju. Italija je najbolj dejavna (s 45 % vseh naprav v vodah EU), sledi pa ji Hrvaška.

·V Severnem morju in Atlantiku je bila večina naprav (približno 36 % vseh naprav v vodah EU) v nizozemskem delu Severnega morja (poznanem kot nizozemska izključna ekonomska cona).

·V Črnem morju ima Romunija utečeno naftno in plinsko industrijo na morju. Bolgarija nadaljuje raziskovanje ogljikovodikov na morju, vendar je imela samo eno napravo in proizvaja majhne količine nafte in plina.

·V Baltskem morju je imela naprave na morju samo Poljska.

Preglednica 1: Naprave na dan 1. januarja 2022:vrste naprav po regijah in državah članicah

Regija	Država	Vrsta naprave(*)
		FNP	NBP	FNN	PPN	Skupaj (regija/država)	Sprememba v primerjavi z letom 2021
Baltsko morje		3	1	0	0	4	–
	Poljska	3	1	0	0	4	–
Črno morje		5	3	0	0	8	–
	Bolgarija	0	1	0	0	1	–
	Romunija	5	2	0	0	7	–
Sredozemsko morje		13	149	0	2	164	–
	Hrvaška	2	17	0	0	19	–
	Grčija	1	1	0	0	2	–
	Italija	9	129	0	2	140	–
	Španija	1	2	0	0	3	–
Severno morje in Atlantik		36	96	3	0	135	–36
	Danska	7	11	1	0	19	–
	Nemčija	1	1	0	0	2	–
	Irska	2	0	0	0	2	–
	Nizozemska	26	84	2	0	112	-36
Skupaj (vrsta naprave)		57	249	3	2	311	-36

(*) FNP: fiksna naprava s posadko; FNN: fiksna neproizvodna naprava; PPN: plavajoča proizvodna naprava; NBP: naprava, ki je (običajno) brez posadke.

Več kot polovica naprav na morju je začela delovati med letoma 1980 in 2000. V letu 2022 je začela delovati ena nova nepremična naprava. Od leta 2010 se je razvoj novih proizvodnih naprav v Severnem morju in Atlantiku znatno upočasnil.

Približno 80 % domače nafte in plina v EU (16 264 kiloton ekvivalenta nafte (v nadaljnjem besedilu: „ktoe“)) se proizvede v Severnem morju in Atlantiku (glej preglednico 2). Največji donatorki v Severnem morju in Atlantiku sta Nizozemska in Danska. V Sredozemskem morju največ nafte in plina proizvedeta Italija in Hrvaška. Španija in Grčija nista imeli proizvodnje. V Črnem morju ima samo Romunija opazno proizvodnjo nafte in plina.

V preglednici 2: Proizvodnja nafte in plina na morju v EU v ktoe v letu 2022

Regija	Država	ktoe	V odstotkih skupne proizvodnje v EU	Sprememba v % v primerjavi z letom 2021
Baltsko morje		271	1,6 %	+1 %
	Poljska	271	1,6 %	+1 %
Črno morje		922	5,7 %	–12 %
	Bolgarija	15	0,1 %	+1 %
	Romunija	907	5,6 %	–13 %
Sredozemsko morje		2069	12,1 %	-4,2 %
	Hrvaška	197	1,2 %	+6 %
	Grčija	0	0 %	–100 %
	Italija	1872	11,5 %	–1 %
	Španija	0	0 %	–100 %
Severno morje in Atlantik		13002	80 %	–12 %
	Danska	4 435	27,2 %	–3 %
	Nemčija	755	4,6 %	–12 %
	Nizozemska	7 812	48 %	–16 %
Skupaj		16 264	100 %	–11 %

Proizvodnja se je rahlo povečala na Hrvaškem, pri čemer je bila na Poljskem in v Bolgariji skoraj konstantna, vendar se je zmanjšala v vseh drugih državah članicah, zlasti na Nizozemskem, v Nemčiji in Romuniji. Grčija in Španija nista imeli proizvodnje. Leta 2022 je izguba proizvodnje znašala 11 % (približno 1 923 kiloton ekvivalenta nafte) v primerjavi s proizvodnjo v državah članicah v letu 2021.

Skupna proizvodnja v EU, izmerjena v kilotonah ekvivalenta nafte (ktoe), je obsegala 69 % plina in 31 % nafte. Danska je proizvedla največ nafte (3 230 ktoe), sledile pa so ji Nemčija (745 ktoe), Italija (390 ktoe) in Nizozemska (308 ktoe).

4.2 Inšpekcijski pregledi, preiskave in izvršilni ukrepi v zvezi z napravami na morju ter regulativni okvir

Pristojni organi v državah članicah so v letu 2022 v svojih jurisdikcijah opravljali redne inšpekcijske preglede naprav na morju (glej preglednico 3). Več kot je imela država naprav, več inšpekcijskih pregledov je običajno izvedla.

V primerjavi z letom 2021 se je število inšpekcijskih pregledov povečalo, število pregledanih naprav pa skoraj podvojilo. Države članice so poročale, da so zaradi geopolitičnih pomislekov naprave v načrtu za razgraditev ponovno začele varno obratovati z namenom zagotavljanja zanesljivosti oskrbe v EU. Za ponovno vzpostavitev varnega obratovanja naprav so organi načrtovali več inšpekcijskih pregledov kot v prejšnjem letu.

Posebna primera sta Grčija in Nizozemska. V Grčiji je bilo opravljenih 36 delovnih dni inšpekcijskih pregledov in ni bilo nobene aktivne naprave. Ker naprave predolgo niso obratovale, so morali organi izvesti celovit inšpekcijski pregled, da bi potrdili, da se dejavnosti lahko varno ponovno zaženejo (najobsežnejši inšpekcijski pregled doslej v Grčiji). Na Nizozemskem se je število inšpekcijskih pregledov v primerjavi z letom 2021 potrojilo. Hkrati je Nizozemska v obdobju poročanja razgradila tri naprave.

V preglednici 3: Inšpekcijski pregledi naprav na morju po regijah in državah članicah v letu 2022

Regija	Država	Inšpekcijski pregledi	Delovni dnevi na posamezni napravi (čas potovanja se ne šteje)	Število pregledanih naprav
Baltsko morje		2	8	5
	Poljska	2	8	5
Črno morje		15	31,5	9
	Bolgarija	0	0	0
	Romunija	15	31,5	9
Sredozemsko morje		333	408	271
	Hrvaška	36	36	9
	Ciper	3	10	2
	Grčija	1	36	1
	Italija	291	325	257
	Španija	2	1	2
Severno morje in Atlantik		174	199	200
	Danska	28	136	23
	Nemčija	4	9	2
	Irska	0	0	0
	Nizozemska	142	54	175
Skupaj		524	646,5	485 5

S členom 18 direktive o varnosti na morju so pristojnim nacionalnim organom podeljene pravice in pooblastila glede dejavnosti in naprav v njihovi jurisdikciji. Ta pooblastila vključujejo pravico do prepovedi dejavnosti in pravico do zahtevanja ukrepov za zagotovitev skladnosti z obvladovanjem tveganja in varnosti pri opravljanju dejavnosti.

V letu 2022 ni bilo preiskav v zvezi z večjimi nesrečami. V letu 2021 je bila izvedena ena preiskava (Hrvaška).

V letu 2022 je samo Nizozemska sprejela izvršilni ukrep.

5. INCIDENTI IN RAVEN VARNOSTI

Izvajalci in lastniki naprav ter nacionalni organi morajo sporočiti vsako nesrečo ali resno nevarnost (v nadaljnjem besedilu: dogodek). Vendar lahko en sam dogodek spada v eno ali več kategorij incidentov. Za isti dogodek je treba na primer priglasiti dve kategoriji incidentov, če je prišlo do (a) nenamernega uhajanja plina, zaradi česar je (b) bila potrebna evakuacijo osebja.

Države članice so v letu 2022 sporočile 37 dogodkov 6 v primerjavi s 26 v letu 2021:

-Danska in Hrvaška – vsaka po 12 dogodkov, brez večjih nesreč (v primerjavi s 13 dogodki oziroma dvema dogodkoma v letu 2021) 7 .

-Nizozemska – 11 dogodkov, brez večjih nesreč 8 (11 dogodkov v letu 2021). 9

-Romunija in Španija – vsaka po en dogodek (v letu 2021 nista sporočili nobenega dogodka) 10 .

75,67 % incidentov, ki so se zgodili leta 2022, spada med nenamerno uhajanje plina in/ali nafte, 18,91 % jih spada v kategorijo okvar varnostno in okoljsko kritičnih elementov, 5,40 % pa v kategorijo izgube vrtin. Noben od teh incidentov ni povzročil smrti. Prav tako ni bilo poročil o trčenju plovil ali helikopterskih nesrečah.

V preglednici 4: Incidenti po kategoriji (iz Priloge IX k direktivi o varnosti na morju) v letu 2022

Kategorija		Skupaj	Delež glede na vse kategorije	Delež glede na vse incidente
(a)	Nenamerna uhajanja – skupaj	28	100 %	75,67 %
	Požari, ki sta jih povzročila nafta/plin, ki sta se vnela	0	0 %	0
	Eksplozije, ki sta jih povzročila nafta/plin, ki sta se vnela	0	0 %	0 %
	Plin, ki se ni vnel	17	60,7 %	45,95 %
	Nafta, ki se ni vnela	11	39,2 %	29,70 %
	Nevarna snov	0	0 %	0 %
(b)	Izguba nadzora nad vrtino – skupaj	2	100 %	5,40 %
	Izbruhi	0	0 %	0 %
	Aktivacija varoval proti izbruhu/sistema za preusmeritev	2	100 %	5,40 %
	Okvara pregrade vrtine	0	0 %	0 %
(c)	Okvara varnostno in okoljsko kritičnega elementa	7	100 %	18,91 %
(d)	Izguba strukturne celovitosti – skupaj	0	0 %	0 %
	Izguba strukturne celovitosti	0	0 %	0 %
	Izguba stabilnosti/plovnosti	0	0 %	0 %
	Izguba stabilne postavitve	0	0 %	0 %
(e)	Trčenje plovil	0
(f)	Helikopterske nesreče	0
(g)	Nesreče s smrtnimi žrtvami(*)	0
(h)	Hude poškodbe petih ali več ljudi v isti nesreči	0
(i)	Evakuacija zaposlenih	0
(j)	Okoljske nesreče	0
Skupaj		37		100 %
(*) Le v primeru povezave z večjo nesrečo.

Skupno število incidentov v EU se je s 26 leta 2021 povečalo na 37 leta 2022. To povečanje je posledica povečanja nenamernega uhajanja nafte in plina z 20 na 28 ter okvar varnostno in okoljsko kritičnih elementov s tri na sedem. Število incidentov, ki vključujejo izgubo vrtin, se je med letoma 2021 in 2022 zmanjšalo s tri na dva. V letu 2022 noben incident ni bil razvrščen med večje nesreče. Organi držav članic skupaj z izvajalci ocenjujejo vzroke incidentov, da bi ugotovili, ali so potrebne preiskave ali izvršilni ukrepi.

6. SKLEPNE UGOTOVITVE

V letu 2022 je bilo v EU 311 naftnih in plinskih naprav na morju. Nizozemska je v poročanja obdobju razgradila tri naprave.

Skupna proizvodnja nafte in plina se je zmanjšala s 18 187 ktoe leta 2021 na 16 264 ktoe leta 2022 (11-odstotna izguba proizvodnje). Danska in Nizozemska sta proizvedli 75 % celotne količine nafte in plina na morju v EU.

Komisija je ocenila varnost naftnih in plinskih dejavnosti na morju v EU na podlagi informacij, ki so jih predložile države članice v skladu s pravili Izvedbene uredbe o poročanju. Točnost analize Komisije je torej odvisna od točnosti teh informacij.

Nacionalni organi so si v letu 2022 še naprej prizadevali za zagotavljanje visoke ravni varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju ter so v skladu s tem opravili inšpekcijske preglede 485 naprav (v primerjavi s 248 napravami v letu 2021). Ena država članica (Nizozemska) je poročala o izvršilnem ukrepu.

V letu 2022 ni bilo večjih nesreč. Skupno število incidentov se je s 26 v letu 2021 povečalo na 37 v letu 2022. Poročil o smrtnih izidih ni bilo, medtem ko so države članice poročale o 44 poškodbah in štirih resnih poškodbah.

V letu 2022 so zaradi geopolitičnih pomislekov naprave v načrtu za razgraditev ponovno začele varno obratovati z namenom zagotavljanja zanesljivosti oskrbe v EU. To lahko pojasni povečanje števila incidentov. Organi držav članic so sprejeli ukrepe za odpravo vzrokov za incidente in za odpravo incidentov. Po potrebi bodo uvedeni preiskave in morebitni izvršilni ukrepi.

Če povzamemo, zaradi obveznih inšpekcijskih pregledov in sprejetih ukrepov, kot je določeno v direktivi o varnosti na morju, ni bilo znatnega negativnega vpliva na naftne in plinske dejavnosti na morju.

Komisija še naprej tesno sodeluje s skupino organov EU, pristojnih za dejavnosti na morju (EUOAG), da ohranja takšno visoko raven varnosti. EUOAG spodbuja najboljše prakse za varno izvajanje vseh dejavnosti in pomaga nacionalnim organom, zastopanim v skupini.

(1)

UL L 178, 28.6.2013, str. 66.

(2)

UL L 302, 22.10.2014, str. 1.

(3)

Smernice za Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 112/2014 z dne 13. oktobra 2014.

https://energy.ec.europa.eu/document/download/68234e29-37c0-48ed-a48c-cb6c488415f5_en? filename= guidelines_reporting_of_accidents.pdf

(4)

Mobilne vrtalne enote na morju niso bile vključene v podatke iz oddelka 4.1.

(5)

Naprava se lahko pregleda več kot enkrat v letu poročanja, zato se „število pregledanih naprav“ (485) razlikuje od števila „skupnih naprav“ (311)

(6)

Obveznost poročanja ne zajema nekaterih dogodkov (npr. dogodkov, ki niso povezani z dejavnostmi).

(7)

Na Danskem je vseh 12 incidentov zajemalo nenamerno uhajanje plina. Na Hrvaškem je bilo sedem od 12 dogodkov posledica nenamernega uhajanja plina, pet pa se jih je nanašalo na okvare varnostno in okoljsko kritičnih elementov.

(8)

Večje nesreče vključujejo incidente, ki bi lahko povzročili smrtne žrtve ali hude telesne poškodbe (čeprav se to morda ni zgodilo).

(9)

Na Nizozemskem so incidenti vključevali dve izgubi vrtin in devet nenamernih uhajanj.

(10)

Pri dogodkih je šlo za okvare varnostno in okoljsko kritičnih elementov.

Choose the experimental features you want to try