EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 10.4.2024

COM(2024) 163 final

SPOROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Dialogi o čistem prehodu – pregled rezultatov








Močna evropska industrija za trajnostno Evropo

1.UVOD

Preoblikovanje Evrope v čisto, z viri gospodarno, pravično in konkurenčno gospodarstvo je bila ena od ključnih prednostnih nalog, ki jih je Komisija določila na začetku mandata. Da bi dosegli ta cilj in Evropo spremenili v prvo podnebno nevtralno celino na svetu, je Komisija leta 2019 predstavila evropski zeleni dogovor. Tej pobudi so sledili številni konkretni predlogi, od katerih je večina zdaj vključena v zakonodajo. Nato je Komisija leta 2023 objavila industrijski načrt v okviru zelenega dogovora. Pozornost je zdaj treba preusmeriti na oblikovanje prilagojenega izvajanja.

V zvezi s tem je Evropska komisija tudi trdno zavezana krepitvi Evrope kot poslovne lokacije in destinacije z močno domačo proizvodno bazo, ki temelji na diverzificiranih dobavnih verigah za strateške dobrine in vložkih, ki jih potrebuje. S pravimi spremljevalnimi politikami prehod Evrope na podnebno nevtralnost in krožno gospodarstvo ustvarja čisto rast, nove poslovne modele in trge, visokokakovostna delovna mesta in tehnološki razvoj. Skupne neto emisije toplogrednih plinov so bile leta 2022 za 32,5 % nižje kot leta 1990 1 , medtem ko je gospodarstvo zraslo za 67 % 2 , zahvaljujoč evropskemu sistemu trgovanja z emisijami (ETS) pa je bilo samo v zadnjem desetletju ustvarjenih več kot 175 milijard EUR prihodkov. EU bo morala v prihodnje mobilizirati naložbe in ustvariti znatno gospodarsko rast. V ta namen ostajata bistvenega pomena ohranjanje in spodbujanje enotnega trga EU.

Nedavni geopolitični dogodki so okrepili argumente za čisto, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Ruska agresija proti Ukrajini je izpostavila, da moramo doseči odpornost in zmanjšati odvisnosti od nezanesljivih partnerjev.

Svetovni poziv na konferenci COP28 k prehodu s fosilnih goriv ter globalna zaveza za potrojitev zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov in podvojitev izboljšav energijske učinkovitosti do leta 2030 sta pokazala mednarodno zavezanost čistemu prehodu in potrebo, da Evropa vztraja na zastavljeni poti. S pravim sklopom politik bo imela Evropa koristi od uvajanja čiste energije in tehnologij na svetovni ravni. Medtem ko ima EU vodilno vlogo pri mednarodnih prizadevanjih za razvoj energije iz obnovljivih virov in drugih čistih tehnologij, bo še naprej prispevala k zelenemu in čistemu prehodu na svetovni ravni, tudi prek naložbene strategije Global Gateway in trgovinskih odnosov. 

2. DIALOGI O ČISTEM PREHODU

Evropska industrija ima ključno vlogo pri prehodu evropskega gospodarstva. Hkrati je pod pritiskom zaradi vse slabših varnostnih, geopolitičnih in gospodarskih razmer. To še poslabšujejo ukrepi nekaterih tretjih držav, na primer ogromne tuje subvencije in zahteve glede lokalne vsebine v tujini, ki lahko privedejo do nelojalne konkurence in izkrivljanj trgovine. Jasen primer je uvedba neto ničelnih tehnologij, ki so v središču močnih geostrateških interesov in svetovne tehnološke tekme, pri katerih je prava kombinacija politik in naložb ključna za prihodnost Evrope. Poleg tega visoki stroški energije v EU, nezadosten dostop do financiranja in razširjanja novih tehnologij, majhna toleranca za neuspeh med podjetji ter nepotrebna regulativna bremena in birokracija resno ogrožajo konkurenčno trajnostnost evropske industrije.

Da bi obravnavali te pomisleke in okrepili sodelovanje Komisije z industrijo in socialnimi partnerji, je predsednica Ursula von der Leyen v govoru o stanju v Uniji leta 2023 napovedala vrsto dialogov o čistem prehodu 3 . Njihov glavni cilj je podpirati industrijo pri oblikovanju njenega poslovnega modela, primernega za razogljičeno gospodarstvo. To sporočilo vsebuje pregled rezultatov teh dialogov in zagotavlja informacije za gradnike, ki lahko prispevajo k okrepljenemu industrijskemu pristopu za trajnostno Evropo.

Dialogi so tako kot vrh socialnih partnerjev v Val Duchessu 4 in razprave na industrijskem vrhu v Antwerpnu 5 pokazali, da so industrija in socialni partnerji močno zavezani podnebnim ciljem ter sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju evropskega zelenega dogovora. Pokazali so tudi trdno zavezanost naše industrije k uspehu v Evropi in hkrati ustvarjanju rasti z dostopanjem do svetovnih trgov in prek diverzificiranih vrednostnih verig.

Hkrati so deležniki izrazili vse večjo zaskrbljenost zaradi neenakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni, tveganj selitve virov CO2 in nezadostnega dostopa do financiranja. Dialogi so pokazali, da bi bilo treba instrumente politike oblikovati tako, da bi obravnavali te pomisleke. Udeleženci dialogov so poudarili tudi, da je treba okrepiti poslovno upravičenost z viri gospodarnega in konkurenčnega gospodarstva ter pomen enotnega trga in tržnih spodbud poleg ciljev in predpisov. Socialni partnerji so poudarili pomen zagotavljanja socialne pravičnosti prehoda, ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter predvidevanja njegovih učinkov na ljudi, potrošnike in delovno silo ter potrebo po okrepljenem strukturiranem socialnem dialogu, tudi pri oblikovanju industrijske politike.

Ta spoznanja potrjujejo potrebo po okrepljenem industrijskem pristopu, ki temelji na industrijski strategiji EU in industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora, kar bo Evropi omogočilo, da hkrati doseže tri cilje: podnebno nevtralnost do leta 2050, večjo konkurenčnost in odpornost naše industrije ter socialno pravičen in vključujoč prehod.

V dialogih je bilo izpostavljenih nekaj gradnikov, ki bodo prispevali k temu okrepljenemu industrijskemu pristopu: (1) učinkovit in poenostavljen regulativni okvir, ki bo podjetjem omogočil uresničevanje prehoda; (2) ukrepanje glede cen energije; (3) sodobna infrastruktura; (4) lažji dostop do financiranja ter (5) močnejši enotni trg v globalno konkurenčnem okolju.

3.URESNIČEVANJE Z UČINKOVITIM IZVAJANJEM IN POENOSTAVITVIJO

EU je vzpostavila politični in regulativni okvir, da bi dosegla cilje za leto 2030 ter da bi Evropa ostala na dobri poti k podnebni nevtralnosti in trajnostnemu gospodarstvu do leta 2050. Jasen regulativni okvir ustvarja stabilnost in predvidljivost, ki sta ključni za spodbujanje naložb, zlasti v neto ničelne tehnologije. Ker prehod na čisto energijo vstopa v fazo izvajanja, se je treba zdaj osredotočiti na hitro in enotno uporabo dogovorjenega okvira v vseh državah članicah EU, tudi s posodobitvijo in spremljanjem nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.

Kar se določi s številkami, se tudi udejanji. Na podlagi različnih poročil in pregledov glede enotnega trga in konkurenčnosti ter brez ustvarjanja novih obveznosti poročanja za industrijo bo Komisija na namenski platformi objavila omejen sklop ključnih kazalnikov za spremljanje, merjenje in jasno predstavitev konkurenčnosti enotnega trga in napredka pri prehodu na čisto industrijo. Ta sklop bo zajemal področja, kot je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ter omogočitvene dejavnike, kot so ustvarjanje delovnih mest in usposobljena delovna sila, zlasti v energijsko intenzivnih industrijah, stroški energije, energijska učinkovitost, uvajanje brezogljične in nizkoogljične energije in virov goriv ter razvoj infrastrukture in krožnost. Opiral bi se lahko tudi na informacije o napredku pri doseganju referenčnih vrednosti za domačo proizvodno zmogljivost in ponovno uporabo v sektorjih, ki jih zajemata akt o neto ničelni industriji in akt o kritičnih surovinah, mobilizaciji naložb za financiranje čistega prehoda ter diverzifikaciji dobavnih verig v strateških sektorjih. Takšen pregled bo oblikovalcem politik pomagal pri odločanju o ukrepih, potrebnih za izboljšanje in pospešitev uporabe dogovorjenega okvira, s čimer bo podpiral industrijo pri vodenju prehoda 6 .

Glede na celovit zakonodajni okvir, sprejet v tem mandatu, bo Komisija zagotovila smernice za lažjo uporabo zakonodaje EU za podporo industriji, tretjim državam in državam članicam, zlasti tistim s šibkejšo upravno zmogljivostjo ali s posebnimi izzivi pri prostorskem načrtovanju, da bi dosegli cilje evropskega zelenega dogovora.

Enostavno poslovanje na našem enotnem trgu krepi uresničevanje prehoda. Komisija bo v okviru orodja za sporočanje ovir na enotnem trgu in enotnega digitalnega vstopnega mesta vzpostavila namensko digitalno platformo za jasnejše prepoznavanje ovir na enotnem trgu, zlasti tistih za uvajanje čistih tehnologij po vsej naši celini. Industrijski akterji, socialni partnerji in drugi deležniki lahko te informacije uporabijo za predlaganje morebitnih izboljšav obstoječega regulativnega okvira, odpravo ovir, ki upočasnjujejo naložbe in zmanjšujejo poslovno upravičenost njihovih projektov, ali opozarjanje na regulativne nedoslednosti. Platforma bi delovala na prostovoljni osnovi in ne bi ustvarjala novih zahtev glede poročanja za industrijo.

Hkrati bo Komisija še naprej izvrševala evropsko zakonodajo za oblikovanje enotnega trga, ki bo enostaven za podjetja, tudi s sprejemanjem popravnih ukrepov, ki jim bodo po potrebi sledili postopki za ugotavljanje kršitev.

Poenostavljanje okvira z odpravljanjem nepotrebnih regulativnih bremen bi morala biti stalna zaveza Evrope. Ta Komisija se bo še naprej osredotočala na zmanjšanje bremena in svoje tekoče ukrepe, kot je zmanjšanje bremena zaradi zahtev glede poročanja za 25 %, ne da bi pri tem ogrozila svoje cilje politike. Komisija je dosegla napredek pri 41 pobudah za racionalizacijo zahtev glede poročanja, ki so bile predstavljene v njenem delovnem programu za leto 2024. Da bi ohranila ta prizadevanja in pripravila podlago za prihodnje ukrepe, je pripravila ciljno usmerjene načrte racionalizacije, o katerih bo poročala v svoji prihodnji letni študiji bremena. Proučila bo tudi možnost boljše uporabe digitalizacije in novih tehnologij, kot so umetna inteligenca in geoprostorski podatki, da bi ugotovila, kje je mogoče poročanje s strani podjetij nadomestiti s podatki, pridobljenimi na druge načine, s čimer bi se zmanjšala bremena za podjetja 7 .

Poleg tega bo Komisija podpirala industrijo pri odpravljanju vrzeli v spretnostih 8 , ki je postala resno ozko grlo pri čistem prehodu industrije 9 . Zato se morajo države članice močno osredotočiti na opredelitev vrzeli v spretnostih ter sodelovati z industrijo in socialnimi partnerji, da bi se mobilizirali ukrepi za njihovo odpravo v skladu z akcijskim načrtom za zmanjšanje pomanjkanja spretnosti in delovne sile 10 .

Učinkovit in poenostavljen omogočitveni okvir za konkurenčno trajnostno gospodarstvo se pogosto začne na lokalni in regionalni ravni. Mesta so ključni akterji pri uresničevanju ciljev zelenega dogovora na terenu, kot dokazujeta konvencija županov in misija EU za podnebno nevtralna in pametna mesta, v katero je vključenih 100 mest v EU, ki so se zavezala, da bodo do leta 2030 dosegla podnebno nevtralnost, in predstavljajo 12 % prebivalstva EU. Da bi Komisija pospešila izvajanje zelenega dogovora in okrepila našo industrijsko moč, si bo še naprej prizadevala za opredelitev ključnih vrednostnih verig, vodilnih trgov in priložnosti za združevanje povpraševanja z močno osredotočenostjo na regionalno in lokalno raven, pri čemer bo izkoriščala naložbe kohezijske politike v razogljičenje v državah članicah in regijah EU.

Ta pristop sodelovanja se bo še naprej podpiral prek industrijskih zavezništev. 

4.ZADOSTNA IN CENOVNO DOSTOPNA ČISTA ENERGIJA

Udeleženci dialogov so poudarili, da je zagotavljanje oskrbe z zadostno in cenovno dostopno brezogljično in nizkoogljično energijo ključni pogoj za pospešitev razogljičenja gospodarstva EU in ohranitev konkurenčnosti evropske industrije. V ta namen in ob polnem spoštovanju pravice držav članic, da odločajo o svoji mešanici virov energije, bo Evropa potrebovala vse brezogljične in nizkoogljične vire energije in tehnologije prožnosti ter učinkovite in povezane trge energije. Z izboljšavami energijske učinkovitosti ter uvajanjem trajnostnih in učinkovitih izdelkov se lahko še naprej znižujejo stroški energije in zagotovi stroškovno učinkovit prehod.

Zahvaljujoč izjemnim prizadevanjem državljanov, industrije, držav članic in EU so se razmere na trgu energije EU stabilizirale 11 . Vendar cene energije še naprej vplivajo na konkurenčnost industrije EU. Maloprodajne cene električne energije za industrijo so v EU 2- do 3-krat višje kot v ZDA (2021–2023), medtem ko so bile v preteklosti 1,5- do 2-krat višje. Cene plina so 3- do 6-krat višje od cen v ZDA v primerjavi z 2- do 3-krat višjimi cenami v preteklosti. Zato je potrebna temeljita razprava vseh institucij EU, držav članic in deležnikov o tem, kako lahko Evropa doseže postopno uvajanje čiste energije in postopno opuščanje fosilnih goriv na način, ki je zanjo cenovno dostopen in konkurenčen, zlasti z nagrajevanjem zgodnjih akterjev pri prehodu na čisto energijo in energijsko učinkovitost ter odpravo morebitne vrzeli v financiranju v primeru nedelovanja trga.

V dialogih je bilo ponovno potrjeno, da je to še posebej pomembno za energijsko intenzivne industrije, pa tudi za sektorja čistih tehnologij in prometa 12 , ki sta ključna za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest v Evropi. Dejansko so nekateri industrijski in prometni sektorji pozvali k dodatnim inovativnim prehodnim ukrepom, ki zagotavljajo energijo po nižjih cenah, hkrati pa z dolgoročnim odjemom zagotavljajo gotovost proizvajalcem energije. Poleg tega so udeleženci opozorili tudi, da bi se lahko z znižanjem omrežnin, ki jih plačujejo energijsko intenzivne industrije, ki izvajajo strategije razogljičenja, znižali njihovi stroški energije. V prihodnje bo morda zato potrebna razprava na evropski ravni o metodologijah določanja omrežnih tarif s posebnim poudarkom na energijsko intenzivnih industrijah v skladu s pravnim redom EU. Poleg tega so udeleženci poudarili pomen sprejetja dodatnih ukrepov na ravni EU za spodbujanje proizvodnje in uvajanja trajnostnih alternativnih goriv.

Vse koristi energetskega prehoda se bodo uresničile šele, ko bodo brezogljične in nizkoogljične tehnologije trajneje nadomestile fosilna goriva ter ko bodo zaključene velike naložbe v omrežja, shranjevanje in prožnost. Uvajanje brezogljičnih in nizkoogljičnih virov energije je treba pospešiti. Države članice bi morale v celoti izkoristiti potencial, ki ga ponujajo nova pravila, vključno s hitrim prenosom direktive o energiji iz obnovljivih virov, odpravo ovir za sklepanje pogodb o nakupu električne energije ter pospešitvijo izdajanja dovoljenj za obnovljive vire energije, njihovo priključitev na omrežje in njihovo proizvodnjo. Za izkoriščanje tega potenciala bo morda treba okrepiti upravno zmogljivost, vključno z zagotavljanjem ustreznega osebja in financiranja organom za izdajo dovoljenj. Instrument za tehnično podporo je pripravljen za podporo državam članicam pri izboljšanju sistemov za izdajo dovoljenj. Hkrati bi bilo treba v zvezi z energijo iz lesne biomase izvajati nova trajnostna merila za uporabo lesne biomase in se izogibati shemam podpore, ki povzročajo izkrivljajoče učinke v hitro rastočem sektorju biogospodarstva.

Za uspešno izvajanje prehoda je industrija pozvala k oblikovanju industrijskih grozdov 13 , ki povezujejo največje proizvodne obrate in vozlišča z obrati za proizvodnjo brezogljične in nizkoogljične energije, obrati za proizvodnjo vodika ter obnovljivih in nizkoogljičnih goriv ali infrastrukturo za zajemanje, shranjevanje, transport in uporabo ogljika. Povezovanje industrijske dejavnosti v grozde v skladu s pravili EU o konkurenci bi lahko pomagalo dobaviteljem neto ničelnih tehnologij in energije iz obnovljivih virov, da razširijo svoje dejavnosti in povečajo svojo poslovno uspešnost z oskrbo več industrijskih odjemalcev v grozdu, medtem ko bi lahko predelovalna industrija svoje dejavnosti razogljičila po nižjih stroških z zagotovitvijo dostopa do čistih tehnologij in delitvijo stroškov, kar na splošno ustvarja močno poslovno upravičenost. Poleg tega morajo države članice v skladu z nedavnimi sklepi konference pogodbenic in predlogom Komisije za pregled direktive o obdavčitvi energije sprejeti ukrepe za odpravo subvencij za uporabo fosilnih goriv, tudi v obliki davčnih oprostitev ali nižjih stopenj. Subvencije za fosilna goriva so v EU leta 2021 znašale 56 milijard EUR, leta 2022 pa 123 milijard EUR 14 . Več kot polovica subvencij za fosilna goriva nima določenega končnega datuma v 19 državah članicah 15 .

Graf 1: Subvencije za fosilna goriva kot delež BDP in njihov načrtovani končni datum

Vir: Evropska komisija.

Udeleženci dialogov so države članice pozvali, naj ponovno razmislijo o višini davkov in dajatev na energijo, vključno z električno energijo. Z njihovim znižanjem bi se lahko v povprečju v EU znižale cene električne energije za industrijske odjemalce za približno 10–20 EUR/MWh, v državah članicah z visoko stopnjo davkov pa še veliko bolj. Hkrati ima obdavčitev energije neposredno vlogo pri podpiranju zelenega prehoda s pošiljanjem pravih cenovnih signalov in zagotavljanjem pravih spodbud za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo. Spremembe njihove ravni bi morale biti zasnovane v popolni skladnosti s cilji razogljičenja ter ob upoštevanju morebitnih distribucijskih in fiskalnih učinkov.

Graf 2: Cene električne energije – delež davkov in dajatev

Povprečje davkov/dajatev v ceni električne energije v prvi polovici leta 2023 16 .

Vir: EUROSTAT (nrg_pc_205) – cene električne energije za negospodinjske odjemalce, skupina IC.

5.SODOBNA INFRASTRUKTURA KOT HRBTENICA INDUSTRIJE

Energetska, digitalna in prometna infrastruktura je ključna za gospodarsko varnost Evrope in dolgoročno konkurenčnost naše industrije. Vendar obseg izziva nima primere. Samo v tem desetletju bi se morala čezmejna prenosna zmogljivost za električno energijo podvojiti. Za vse večji brezemisijski vozni park je treba do leta 2025 v primerjavi z letom 2020 za štirikrat povečati javno dostopno električno polnilno infrastrukturo in zagotoviti dodatno infrastrukturo za oskrbo z vodikom 17 . Povezava te infrastrukture za elektromobilnost in drugih uporabnikov omrežja zahteva znatno posodobitev in razširitev elektroenergetske infrastrukture, zlasti na ravni distribucije. V EU je 40 % distribucijskih omrežij starejših od 40 let, kar jasno kaže, da so nujno potrebne naložbe v pametnejše in prožne rešitve ter širitev omrežja 18 . Trajanje načrtovanja, razpisov in izdaje dovoljenj za te naložbe je treba skrajšati. Zamude pri razvoju infrastrukture stanejo več milijard eurov, zlasti v obliki omejene proizvodnje energije iz obnovljivih virov in višjih cen energije.

EU že podpira razvoj infrastrukture, potrebne za čisti prehod. Da pa bi zagotovili bolj evropski pristop in pravočasno dokončanje potrebnih naložb, tudi za varnost, z bolj integriranim dolgoročnim načrtovanjem glede energije, prometa in podatkov, je nujno potrebno tesnejše usklajevanje med Komisijo, državami članicami, lokalnimi in regionalnimi organi, omrežnimi operaterji, industrijskimi akterji, regulatorji in finančnimi institucijami. Komisija bo analizirala in po potrebi prilagodila obstoječe formate, da bi zagotovila platformo za redno in neposredno sodelovanje z vsemi ključnimi akterji s poudarkom na konkretnih infrastrukturnih projektih, vključno z medsektorskimi projekti.

Udeleženci dialogov so opozorili tudi na pomembno neskladje med znatnimi vnaprejšnjimi stroški naložb v razvoj infrastrukture in razpoložljivimi sredstvi. Zasebne naložbe niso dovolj mobilizirane. Glede na omejena sredstva instrumentov javnega financiranja, kot je Instrument za povezovanje Evrope, bi morala biti javna podpora dobro usmerjena in zasnovana tako, da bi sprostila zasebne naložbe. Komisija bo v zvezi z energijo okrepila razprave z industrijo, nacionalnimi regulatorji in operaterji sistemov ter socialnimi partnerji o tem, kako lahko prožna rešitev in prilagajanje odjema učinkovito dopolnjujeta naložbe v infrastrukturo in zmanjšata naložbe v osnovna sredstva ter kako bi lahko uporabniki omrežja in zlasti proizvajalci električne energije prispevali k financiranju potrebnih naložb, ne da bi to izvajalo dodaten pritisk na cene energije. Pri prometu je kombiniranje nepovratnih sredstev in posojil v okviru instrumenta za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope pomembno za spodbujanje naložb ter hkrati omejevanje izkrivljanj konkurence na notranjem trgu. Da bi olajšali financiranje infrastrukture, bi lahko nadalje preučili sinergije med naložbami v energijo in promet.

EU bi morala v okviru ambiciozne agende za čisto infrastrukturo tudi ostati vodilna v svetu pri proizvodnji kablov, cevi, turbin, elektrolizatorjev, transformatorjev in tehnologij za polnjenje in oskrbo vozil ter drugih ključnih komponent. Bistveno bo hitro izvajanje akcijskega načrta za omrežja, vključno z dolgoročno prepoznavnostjo projektov in skupnimi specifikacijami izdelkov. Komisija bo zato razmislila o podpori industriji pri razvoju standardizacije povpraševanja za kable, cevovode in tehnologije, potrebne za razvoj energetskega omrežja. Zahteve glede odpornosti, ki se uporabljajo za javna naročila in dražbe, bodo pripomogle k ustvarjanju povpraševanja po opremi in komponentah, izdelanih v EU, ki izpolnjujejo visoke standarde, določene za uporabo pri razvoju infrastrukture.

6.SPROSTITEV FINANČNIH SREDSTEV ZA PREHOD

V sporočilu o podnebnem cilju EU za leto 2040 19 in priloženi oceni učinka so skupni stroški naložb, povezanih z gospodarskimi sektorji, ki so potrebni za čisti prehod, med letoma 2031 in 2050 v celoti ocenjeni na približno 1,5 bilijona EUR na leto. Ker bi pomemben delež teh stroškov nastal tudi brez čistega prehoda, bi bile dodatne naložbe nižje 20 in so ocenjene na približno 660 milijard na leto  21 .

Zasebni sektor bo še naprej imel vodilno vlogo pri zagotavljanju naložb v čisti prehod in širitvi inovativnih podjetij. Da bi se zagotovilo več financiranja za čisto gospodarstvo Evrope, sta potrebna krepitev unije kapitalskih trgov ter mobilizacija tveganega kapitala, pokojninskih skladov, zasebnega kapitala in državnih skladov. Manj kot 30 % financiranja evropskih podjetij izvira iz lastniškega kapitala in dolga, s katerima se trguje, v primerjavi s skoraj 70 % za podjetja v ZDA 22 . Po nekaterih ocenah bi lahko vzpostavitev poglobljene in povezane unije kapitalskih trgov ustvarila 470 milijard EUR naložb na leto, med drugim v čisti prehod 23 . Poleg tega bo Komisija še naprej krepila uporabnost okvira za trajnostno financiranje, da bi čim bolj povečala njegov učinek. Instrumenti, kot so certificiranje odvzemov ogljika ali dobropisi za biotsko raznovrstnost, lahko spodbujajo nove poslovne modele in nagrajujejo deležnike za sonaravne rešitve. Udeleženci dialogov so tudi poudarili, da je treba znižati stroške zbiranja kapitala, diverzificirati možnosti financiranja za podjetja, predlagati nova inovativna finančna orodja in olajšati čezmejne naložbe.

Potrebna je in bo tudi še naprej večja razpoložljivost orodij za delitev tveganj, kar je področje, na katerem ima Evropska investicijska banka (EIB) pomembno vlogo zaradi svoje moči in zmožnosti privabljanja zasebnih bank in vlagateljev. Na nacionalni ravni bi bilo treba izkoristiti nacionalne spodbujevalne banke. Poleg tega bo Komisija preučila, kako bi lahko orodja za delitev tveganj, jamstva, krediti in zavarovanja, ki jih zagotavljajo države članice, na primer prek izvoznokreditnih agencij, služili kot stroškovno učinkovit način za podporo čistemu prehodu industrije, odpravo nedelovanja trga in zagotavljanje dodatnega dostopa do zasebnega financiranja.

Komisija bi morala okrepiti politično sodelovanje in dialog z institucionalnimi akterji, med drugim z EIB, Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), mednarodnimi finančnimi institucijami in zasebnimi bankami, da bi se zagotovili omogočitveni pogoji, vključno z naložbenimi jamstvi, za hitro mobilizacijo zasebnega financiranja in zagotovitev pritoka novega kapitala, ki je nujno potreben za čisti prehod.

Kljub večjemu vključevanju zasebnih trgov bo na nekaterih področjih verjetno še vedno prihajalo do nedelovanja trga, zaradi česar bo potrebna razprava o močnejši, ciljno usmerjeni in inovativni javni finančni podpori. Ta lahko zagotovi premostitveno financiranje in učinkovito delitev naložbenega tveganja, da bi pritegnili zasebno financiranje in spodbudili strateške odločilne naložbe v ključne tehnologije razogljičenja.

Približno 35 % zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki ga je treba doseči do leta 2050, naj bi bilo odvisno od rešitev, ki so trenutno le v fazi predstavitve ali prototipa 24 , kar poudarja pomen financiranja za raziskave in inovacije, med drugim prek programa Obzorje Evropa, pa tudi za razširitev in uvajanje obstoječih rešitev.

Komisija se je zavezala, da bo za čisti prehod za obdobje 2021–2030 mobilizirala edinstveno podporo v višini 1 bilijona EUR 25 . To vključuje 578 milijard EUR za vključevanje podnebnih ukrepov v proračun EU in instrument NextGenerationEU. V okviru mehanizma za okrevanje in odpornost so podnebnemu prehodu namenjena sredstva v višini več kot 202 milijardi EUR, pri čemer je 110 milijard EUR namenjenih razogljičenju industrije in čistim tehnologijam (vključno s 23 milijardami EUR za pobude na področju raziskav in razvoja), več kot 2 milijardi EUR pa razvoju zelenih spretnosti in delovnih mest za čisto gospodarstvo. Kohezijska politika v obdobju 2021–2027 podpira prehod držav članic na podnebno nevtralno in čisto gospodarstvo s 93 milijardami EUR. Sklad za pravični prehod namenja naložbe v višini 19 milijard EUR posebej za preoblikovanje regij s premogovništvom in ogljično intenzivno industrijo, ki jih je zeleni prehod najbolj prizadel. Pri mobilizaciji zasebnega financiranja na zelenih prednostnih področjih v sodelovanju z javnimi partnerskimi institucijami je bil bistven tudi program InvestEU, čeprav je njegova zmogljivost premajhna glede na veliko povpraševanje po njegovih produktih.

Pomembno financiranje se zagotavlja s prodajo pravic na dražbi v okviru sistema trgovanja z emisijami (ETS). V zadnjem desetletju so prihodki iz evropskega ETS znašali več kot 175 milijard EUR. Odvisno od cene ogljika in drugih dejavnikov lahko EU ETS v obdobju 2024–2030 ustvari približno 220 milijard EUR, pri čemer bo v obdobju 2027–2030 dodatnih 113 milijard EUR prišlo iz novoustanovljenega sistema trgovanja z emisijami za stavbe, cestni promet in dodatne sektorje. Komisija je junija 2023 predlagala, da bi se 30 % prihodkov, ustvarjenih s trgovanjem z emisijami v EU, stekalo v proračun EU 26 in prispevalo k financiranju proračuna EU s poudarkom na trajnostnih naložbah. Za zagotavljanje kakovostnejših naložb je potreben trden proračun EU, v zvezi s tem pa Komisija poziva k hitremu napredku tako pri vprašanju inovativnih načinov uporabe javnih sredstev za privabljanje zasebnih naložb kot tudi pri predlaganih lastnih sredstvih iz naslova ETS.

Natančneje, približno 10 % pravic iz ETS, izdanih v obdobju 2021–2030, je namenjenih dvema vodilnima programoma financiranja EU, tj. skladu za inovacije in skladu za modernizacijo. Za razpise, organizirane v okviru sklada za inovacije, prijave za do 20-krat presegajo razpoložljiva sredstva. Industrijski akterji so opozorili, da je treba povečati proračun sklada za inovacije in dodatno poenostaviti pravila, vključno za podporo zelenim podjetjem v razširitveni fazi in zagonskim podjetjem v sektorjih industrije, prometa, krožnega gospodarstva in energije.

Poleg tega bi se lahko večji delež prihodkov iz ETS stekal nazaj za podporo razogljičenju. Države članice trenutno porabijo za podnebne in energetske namene v povprečju približno 75 % svojih prihodkov, kar bo treba v skladu z revidirano direktivo o ETS povečati na 100 %. To ponuja velike priložnosti za povečanje podpore industriji.

Graf 3: Prihodki iz ETS, ki jih države članice porabijo za podnebne in energetske namene

Na podlagi poročane uporabe, v milijonih EUR.

Vir: Evropska agencija za okolje, https://www.eea.europa.eu/en/analysis/indicators/use-of-auctioning-revenues-generated#:~:text=Total%20auctioning%20revenues%20generated%20under,and%20the%20Modernisation%20Fund%20(EUR3 .

Tudi za dostop do javnih sredstev enostavnost pomeni boljše uresničevanje. Udeleženci dialogov so menili, da je dostop do sredstev EU zapleten in dolgotrajen zaradi različnih meril za upravičenost, postopkov prijave in birokracije. Izpostavili so izziv, da se je treba znajti med različnimi sredstvi EU in nacionalnimi sredstvi, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP). EU so pozvali, naj poenostavi in pospeši dostop do javnega financiranja ter preuči načine za povezavo financiranja EU z razpoložljivimi lokalnimi in regionalnimi finančnimi sredstvi, in sicer na podlagi posodobljenega portala za financiranje in razpise 27 .

Platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP) je ključna pobuda za spodbujanje naložb v evropske kritične tehnologije na področju digitalnih, globokih in čistih tehnologij ter biotehnologije z ocenjenim naložbenim potencialom do 50 milijard EUR. Komisija bo v drugem četrtletju leta 2024 prednostno vzpostavila portal za suverenost platforme STEP in sčasoma okrepila njegove funkcije. Portal bo združeval informacije o možnostih financiranja EU za naložbena področja platforme STEP in podpiral nosilce projektov pri opredelitvi najboljših možnosti financiranja EU za njihove poslovne potrebe. Naslednji večletni finančni okvir je priložnost za nadaljnjo racionalizacijo finančnega okolja EU in okrepitev sinergij med programi za boljšo podporo čistemu prehodu.

V okviru tega delovnega področja bo Komisija tudi ocenila, kako bi bilo mogoče pospešiti sredstva in financiranje EU. Povprečna raven obveznosti in porabe za vključevanje podnebnih ukrepov v okviru sredstev EU znaša približno 30 % razpoložljivih proračunskih sredstev za obdobje 2021–2027. To je zlasti pomembno za projekte na področju čistih tehnologij in razogljičenja, saj njihova dolga pripravljalna obdobja zahtevajo zgodnje financiranje in sredstva za zagotovitev, da lahko te naložbe še vedno učinkovito prispevajo k doseganju cilja za leto 2030.

Po mnenju udeležencev bi morale države članice za poenostavitev dostopa do nacionalnega financiranja in ustvarjanje ekonomij obsega v skladu s pravili o državni pomoči bolj uporabljati sheme dražb kot storitev, kot je bilo prvič storjeno v okviru pilotne dražbe evropske vodikove banke leta 2023, ki ji je Nemčija dodelila 350 milijonov EUR za obnovljivi vodik. Te sheme so inovativen način za pospešitev uvajanja na trg po vsej EU in zmanjšanje upravnega bremena, vključno z omogočanjem pomembnih sinergij za hitro odobritev državne pomoči za te sheme. Komisija bo ocenila, kako je mogoče koncepta dražb kot storitev in nepovratnih sredstev kot storitev razširiti na druga področja politike, hkrati pa zagotoviti, da dražbe ostanejo dovolj konkurenčne, pri čemer bo na primer začela z napovedano podporo Komisije evropskim proizvajalcem najbolj trajnostnih baterij v višini 3 milijard EUR za tri leta.

V zvezi z državno pomočjo so udeleženci dialogov pogosto omenili primer začasnega okvira za krizne razmere in prehod, vključno z določbami, ki državam članicam omogočajo, da v izjemnih primerih zagotovijo podporo podjetjem, kadar obstaja dejansko tveganje, da se bodo naložbe preusmerile iz Evrope, do zneska podpore, ki bi ga upravičenec lahko prejel za enakovredno naložbo na tej alternativni lokaciji („izenačitev pomoči“), ali do zneska, potrebnega za spodbuditev podjetja, da naložbo locira v EGP („vrzel v financiranju“), odvisno od tega, kateri znesek je najnižji. Nekateri udeleženci so tudi opozorili, da bi moral obstoječi okvir za državno pomoč v večji meri ustrezno upoštevati zunanjo razsežnost, vključno z obstoječimi in morebitnimi prihodnjimi večstranskimi zavezami in pravili o subvencijah ter spreminjajočimi se svetovnimi varnostnimi, gospodarskimi in trgovinskimi razmerami. Komisija bo še naprej zagotavljala, da pravila o državni pomoči ustrezajo svojemu namenu glede na vse pomembne dejavnike in ob posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki.

Na splošno obstaja nujna potreba po večjem usklajevanju financiranja na ravni EU, da bi ustvarili ekonomije obsega, izboljšali učinkovito razporejanje virov in izkoristili enotni trg, pri čemer je treba upoštevati cilje kohezijske politike za pravičen in vključujoč prehod.

7.IZKORIŠČANJE ČISTEGA ENOTNEGA TRGA V GLOBALNO KONKURENČNEM OKOLJU

Svetovni čisti prehod predstavlja velik geostrateški in geoekonomski izziv. Hkrati je edinstvena priložnost, da EU prevzame eno od vodilnih vlog pri oblikovanju svetovnega trga za množično proizvodnjo čistih tehnologij in postane največji trajnostni trg na svetu. Trg čistih tehnologij naj bi se na svetovni ravni do leta 2030 potrojil na letno vrednost približno 600 milijard EUR 28 , zato ponuja številne poslovne priložnosti. Mednarodna partnerstva EU lahko podprejo industrijo čistih tehnologij EU, vključno z MSP, pri ustvarjanju novih poslovnih priložnosti po vsem svetu. EU lahko z izkoriščanjem svojega enotnega trga združi povpraševanje in vzpostavi dolgoročna strateška mednarodna partnerstva za zagotovitev diverzificirane oskrbe s čistimi tehnologijami.

Enotni trg je največja prednost EU, saj zagotavlja obseg in spodbuja visoko raven standardov tudi zunaj Evrope. Nadaljnja prizadevanja za podporo standardizaciji potekajo v okviru strategije EU za standardizacijo.

Ker se prek postopka javnega naročanja vsako leto porabita približno 2 bilijona EUR javnih sredstev, kar predstavlja 14 % BDP, je strateško javno naročanje ključno orodje za ustvarjanje trgov za neto ničelne, krožne in čiste tehnologije in poslovne rešitve ter za nagrajevanje podjetij, ki vlagajo v inovativne in trajnostne tehnologije ter proizvodnjo z najboljšim trajnostnim odtisom, hkrati pa ustvarjajo kakovostna delovna mesta. Določbe o odpornosti in trajnostnosti v evropski zakonodaji 29 že omogočajo take priložnosti, čemur bi morala slediti temeljita razprava o tem, kako bi lahko javno naročanje v praksi uporabili bolj strateško, da bi sprostili naložbe za utrditev konkurenčne trajnostnosti v Evropi.

Drugo uporabno orodje je skupna nabava strateških dobrin na svetovnih trgih. Komisija bo na podlagi pozitivnega rezultata združevanja povpraševanja in skupne nabave pri zdravstvenih protiukrepih v zdravstvenem sektorju in plinu v energetskem sektorju razmislila o razvoju združevanja povpraševanja in skupne nabave za druge strateške dobrine, hkrati pa izvedla pilotni projekt za vodik v okviru vodikove banke in organizirala skupno nabavo kritičnih surovin. To bi evropskim kupcem pomagalo zagotoviti oskrbo s temi strateškimi dobrinami po dostopnih cenah na svetovnem trgu, kar bi podprlo prizadevanja evropskih proizvajalcev in dobaviteljev za povečanje njihove proizvodne zmogljivosti in skrajšanje časovnega zamika pri uvajanju ključnih čistih tehnologij. Komisija bo preučila nadaljnje načine, kako bi se lahko industrijski akterji, ki so se pripravljeni vključiti v različne modele sodelovanja, tudi z ustanavljanjem konzorcijev, skupaj pogajali za boljše pogoje pri svetovnih proizvajalcih, vključno s pomembnimi zaščitnimi ukrepi za spodbujanje prenosa koristi na končne uporabnike in vključevanja manjših podjetij v skladu s pravili o konkurenci.

Akt o neto ničelni industriji določa referenčno vrednost, v skladu s katero naj bi proizvodna zmogljivost EU za neto ničelne tehnologije do leta 2030 dosegla vsaj 40 % pričakovanega povpraševanja v EU. Države članice bi zato morale v celoti izkoristiti nove določbe o izdaji dovoljenj, necenovnih merilih pri javnem naročanju, dražbah za odpornost in dražbah za energijo iz obnovljivih virov. Regulativni ukrepi, vključno s pravili o dostopu do trga, ki temeljijo na ogljičnem odtisu, na primer v uredbi o baterijah, ali na dobro delujočem enotnem trgu za zbiranje in ponovno uporabo sekundarnih materialov, imajo prav tako pomembno vlogo pri zagotavljanju, da trajnostno proizvedeni izdelki pridobijo večji tržni delež.

EU bo za izpolnitev potreb čistega in digitalnega prehoda potrebovala znatne dodatne količine kritičnih surovin. Za nadaljnje zmanjšanje odvisnosti EU od kritičnih surovin je treba zagotoviti hitro in celovito izvajanje akta o kritičnih surovinah in dogovorjenih strateških partnerstev ter na splošno okrepiti krožno gospodarstvo, pri čemer je treba čim bolj izkoristiti sekundarne materiale in vire 30 . EU zato podpira industrijo pri razvoju domačih in mednarodnih vrednostnih verig kritičnih surovin s partnerji v tretjih državah. To vključuje izkoriščanje priložnosti v okviru strategije Global Gateway in pristopa Ekipe Evropa pri ustvarjanju dodane vrednosti trajnostnih naložb v partnerskih državah. Komisija bo ob podpori evropskega zavezništva za surovine tudi okrepila sodelovanje z EIB, EBRD, namenskimi nacionalnimi skladi, poslovnimi bankami in finančnimi institucijami, da bi se okrepilo financiranje strateških projektov.

Trgovina je eden od ključnih gonil konkurenčnosti EU. EU gospodarsko in politično moč črpa iz svojega položaja največje trgovske velesile in vlagateljice: je največja izvoznica na svetu, saj predstavlja 16 % svetovnega izvoza. Spodbuja in uspešno izvaja odprto trgovino, ki temelji na pravilih. Trgovinska politika EU je ključna tako za zaščito enotnega trga pred nepošteno trgovino kot tudi za odpiranje trgov za izdelke EU in zagotavljanje dostopa do vložkov. Prav tako ima lahko ključno vlogo pri omogočanju naložb v surovine in zeleno energijo v tretjih državah ter pri zagotavljanju, da se ti izdelki lahko izvažajo v EU brez omejitev, ki bi jih določile tretje države. Evropska industrija je pod vse večjim pritiskom, saj konkurenčne pogoje vse bolj izkrivlja nelojalna konkurenca iz nekaterih tretjih držav, pa tudi zaradi prevelikih odvisnosti v strateških sektorjih. Zlasti edinstvene sheme spodbud in široka uporaba subvencij, ki dajejo prednost domačim industrijam, zagotavljajo znatne prednosti podjetjem s sedežem v teh državah.

Komisija in države članice bi morale v celoti izkoristiti instrumente politike proti nelojalni svetovni konkurenci, da bi zagotovile enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu. To vključuje možnost v skladu z uredbo o tujih subvencijah, da Komisija preiskuje subvencije, ki jih države nečlanice EU dodelijo podjetjem, ki opravljajo katero koli gospodarsko dejavnost v EU, in po potrebi odpravi izkrivljajoče učinke teh tujih subvencij. Podobno uredba o pregledu neposrednih tujih naložb 31 omogoča oceno varnostnih tveganj neposrednih tujih naložb. Trgovinski sporazumi EU so prav tako usmerjeni v spodbujanje naložb v energijo iz obnovljivih virov, vključno prek dostopa do energetskih omrežij, da bi diverzificirali pridobivanje virov in omogočili dostop do trga v tretjih državah, hkrati pa ohranili zanesljivost oskrbe.

Poleg tega bi bilo treba obravnavati in sprejeti ukrepe, vključno s trgovinskimi ukrepi, za zaščito gospodarstva EU pred nelojalno konkurenco na mednarodnih trgih. V zvezi s tem je predvsem pomembno, da industrija in države članice Komisijo zgodaj uradno obvestijo o morebitnih izkrivljanjih enakih konkurenčnih pogojev s strani tretjih držav.

Napredek pri globalnem oblikovanju cen ogljika ostaja bistvenega pomena. EU in države članice bi morale svoja skupna prizadevanja usmeriti v prepričevanje drugih gospodarstev, naj določijo ceno ogljika. V ta namen je Komisija februarja 2024 ustanovila projektno skupino za uvedbo bolj sistematične diplomacije za globalno oblikovanje cen ogljika.

Udeleženci dialogov so poudarili, da je treba zagotoviti ustrezno izvajanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, katerega namen je podpreti EU pri doseganju njenih okoljskih ciljev. Komisija bo pred koncem prehodnega obdobja izvedla obsežen pregled mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, vključno z oceno tveganj selitve virov CO2 za blago, ki je proizvedeno v Uniji in namenjeno izvozu v države nečlanice EU. Ta pregled bo vključeval tudi izdelke nižje v prodajni verigi in druge sektorje, vključno z mednarodnim prometom, ki konkurirajo na svetovni ravni in so izpostavljeni tveganju selitve virov CO2.

8.ZAKLJUČEK

Varstvo podnebja, zelena rast in konkurenčna trajnostnost so tesno povezani. Čista tehnologija in trajnostna proizvodnja sta in morata ostati konkurenčni prednosti EU. Zdaj je čas za izvedbo in okrepitev naložb v pravičen prehod ter čisto tehnologijo in trajnostno proizvodnjo.

Za to je potreben okrepljen industrijski pristop, ki vlagateljem zagotavlja predvidljivost v učinkovitem in poenostavljenem regulativnem okolju, omogoča tistim, ki prehajajo na čisto energijo in goriva, da izkoristijo konkurenčne stroške, zagotavlja potrebno infrastrukturo, sprošča zasebne in javne naložbe, krepi enotni trg ter posledično izboljšuje konkurenčnost evropskih podjetij in njihovo sposobnost za uresničevanje evropskega zelenega dogovora. To bo zahtevalo bolj sodelovalni pristop prek intenzivnega dialoga z državami članicami, regionalnimi in lokalnimi organi ter industrijo in deležniki.

Komisija bo še naprej sodelovala z industrijo in socialnimi partnerji v okviru dialogov o čistem prehodu ter je pripravljena začeti temeljito razpravo s Svetom in Parlamentom o ključnih dejavnikih, ki jih je treba obravnavati, ter glede njih sodelovati z vsemi deležniki.

(1)

Poročilo o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2023.

(2)

Ocena iz podatkovne zbirke AMECO (Evropska komisija, GD ECFIN), realni BDP.

(3)

Izvedeni so bili naslednji dialogi o čistem prehodu: 10. oktober 2023: vodik; 30. november 2023: energijska intenzivnost; 22. februar 2024: čiste tehnologije; 23. februar 2024: kritične surovine; 26. februar 2024: infrastruktura za zeleni dogovor; 14. marec 2024: gozdovi in lastniki gozdov; 15. marec 2024: mesta; 22. marec 2024: jeklarska industrija; 8. april 2024: čista mobilnost.

(4)

https://commission.europa.eu/news/val-duchesse-summit-eu-and-social-partners-commit-strengthening-social-dialogue-2024-01-31_sl

(5)

https://antwerp-declaration.eu/

(6)

Opozoriti je treba, da lahko ugotovitve evropskega spremljanja industrijskih ekosistemov (SWD(2024) 77 final) prav tako zagotovijo dodatno podlago za z dokazi podprte ukrepe politike.

(7)

V tem prehodu bo enotno digitalno vstopno mesto še naprej omogočalo zmanjšanje upravnega bremena za podjetja, saj bo zagotavljalo centralizirano platformo za dostop do informacij, upravnih postopkov in pomoči v vseh državah članicah.

(8)

V okviru evropskega pakta za spretnosti se je usposabljalo že 3,5 milijona delavcev za zagotovitev, da se v Evropi z zelenim in digitalnim prehodom ustvarja kakovostna delovna mesta.

(9)

EU je že dala na voljo 5,8 milijarde EUR za znatne naložbe v zelene spretnosti in zelena delovna mesta.

(10)

COM(2024) 131 z dne 20. marca 2024.

(11)

Cene plina in električne energije se postopoma približujejo ravni iz poletja 2021, odvisnost EU od ruskega plina pa se je zmanjšala s 45 % v letu 2021 na 15 % v letu 2023. EU je diverzificirala svojo oskrbo s plinom in uspešno zmanjšala povpraševanje po energiji.

(12)

Uspešen prehod na trajnostno mobilnost je odvisen od dostopa do čiste energije in do surovin. Zlasti pomorski in letalski sektor bosta potrebovala znatne količine obnovljivih in nizkoogljičnih goriv, kar podpira industrijsko zavezništvo za vrednostno verigo obnovljivih in nizkoogljičnih goriv. Razvoj proizvodnje teh goriv bo diverzificiral našo oskrbo z energijo, hkrati pa izboljšal našo industrijsko konkurenčnost. EU bo zagotovila stalno regulativno predvidljivost, da bi spodbudila naložbe v proizvodnjo potrebnih surovin za razširitev takih inovativnih goriv na evropskem trgu v naslednjem desetletju.

(13)

Kot so vodikove doline in neto ničelne pospeševalne doline.

(14)

https://www.eea.europa.eu/en/analysis/indicators/fossil-fuel-subsidies#:~:text=Fossil%20fuel%20subsidies%20remained%20relatively,and%20Russia's%20invasion%20of%20Ukraine

(15)

Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Madžarska, Irska, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška in Švedska.

(16)

Negativne vrednosti kažejo, da je cena električne energije po davkih in dajatvah nižja kot prej zaradi subvencij držav članic prek zniževanja davkov in/ali prek metodologij davčnega računovodstva v državah članicah.

(17)

Sporočilo Komisije: Strateški načrt uvedbe, v katerem je opisana vrsta dopolnilnih ukrepov v podporo hitri vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/?uri=CELEX%3A52021DC0560.

(18)

Sporočilo Komisije: Omrežja, manjkajoči člen: akcijski načrt EU za omrežja, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52023DC0757.

(19)

COM(2024) 63 final.

(20)

Dejansko bi bilo treba velik delež teh stroškov kriti tudi brez čistega prehoda, vendar bi bila struktura odhodkov drugačna. Naložbe v energetski sistem bodo na primer namenjene povečanju decentralizirane domače proizvodnje energije iz obnovljivih virov namesto plačilu računa za uvožena fosilna goriva.

(21)

Ocena učinka, priložena sporočilu o podnebnem cilju za leto 2040, v kateri so združene dodatne naložbe v energetski sistem (proizvodnja in uporabniki energije) in dodatne naložbe v promet.

(22)

Haver Analytics in izračuni osebja MDS, https://www.imf.org/-/media/Files/News/Speech/2023/imf-background-note-on-cmu-for-eurogroup.ashx.

(23)

New Financial: Driving growth: how EU capital markets can support a post-Covid recovery (Spodbujanje rasti: kako lahko kapitalski trgi EU podprejo okrevanje po pandemiji COVID-19), https://newfinancial.org/report-eu-capital-markets-a-post-covid-recovery/.

(24)

Net Zero Roadmap: a global pathway to keep the 1.5°C goal in reach (Načrt za neto ničelne emisije: način za ohranitev možnosti dosega cilja 1,5 °C na svetovni ravni), IEA, posodobitev za leto 2023.

(25)

COM(2020) 21 final.

(26)

To ne vključuje prihodkov za sklad za inovacije ter prihodkov, povezanih z začetnimi sredstvi za sklad za modernizacijo in pravicami, ki se uporabljajo za REPowerEU.

(27)

https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home

(28)

  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52023PC0161

(29)

Na primer akt o neto ničelni industriji, uredba o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke ali uredba o gradbenih proizvodih.

(30)

Materiali predstavljajo 40–60 % skupnih vhodnih stroškov za proizvodna podjetja EU, splošno pomanjkanje virov pa je povzročilo zvišanje stroškov za 37 % podjetij, motnje v dobavni verigi za 27 % in upočasnitve proizvodne zmogljivosti za četrtino industrijskih podjetij, vključenih v raziskavo.

(31)

Uredba (EU) 2019/452 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji .