This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52024BP2242
Resolution (EU) 2024/2242 of the European Parliament of 11 April 2024 with observations forming an integral part of the decision on discharge in respect of the implementation of the general budget of the European Union for the financial year 2022, Section VII – Committee of the Regions
Resolucija Evropskega parlamenta (EU) 2024/2242 z dne 11. aprila 2024 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek VII – Odbor regij
Resolucija Evropskega parlamenta (EU) 2024/2242 z dne 11. aprila 2024 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek VII – Odbor regij
UL L, 2024/2242, 10.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/res/2024/2242/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2024/2242 |
10.10.2024 |
RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2024/2242
z dne 11. aprila 2024
s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek VII – Odbor regij
EVROPSKI PARLAMENT,
|
— |
ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek VII – Odbor regij, |
|
— |
ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0073/2024), |
|
A. |
ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom razrešnice poudariti poseben pomen, ki ga ima nadaljnje povečevanje demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta smotrnostne priprave proračuna in dobrega upravljanja človeških virov; |
|
B. |
ker je Odbor regij (v nadaljnjem besedilu: odbor) politična skupščina 329 članov, izvoljenih v regijah, mestih, vaseh in občinah 27 držav članic Unije, ki deluje kot posvetovalni organ za institucije Unije in katerega naloga je prispevati k procesu oblikovanja politik in odločanja Unije z vidika lokalnih in regionalnih oblasti, hkrati pa prispevati k večji učinkovitosti Unije in njenemu približevanju državljanom; |
|
C. |
ker se morata Komisija ali Svet v nekaterih primerih obvezno posvetovati z odborom, ta pa lahko sprejme tudi mnenja na lastno pobudo, pri čemer so področja za posvetovanje, kot so opredeljena v Pogodbah, široka, kar omogoča, da se lahko z njim posvetuje tudi Parlament; |
|
D. |
ker so dejavnosti odbora opredeljene na podlagi njegove splošne politične strategije, kot je določena v njegovi resoluciji z dne 2. julija 2020 o prednostnih nalogah odbora za obdobje 2020–2025 (1), in ker je odbor sprejel tri politične prednostne naloge za mandat 2020–2025, skupaj s tremi komunikacijskimi kampanjami: približevanje Evrope ljudem, oblikovanje odpornih regionalnih in lokalnih skupnosti ter spodbujanje kohezije kot temeljne vrednote Unije; |
|
E. |
ker lokalne in regionalne uprave predstavljajo tretjino javne porabe, polovico javnih naložb in četrtino davčnih prihodkov ter imajo v številnih državah članicah pristojnosti na ključnih področjih, kot so izobraževanje, gospodarski razvoj in kohezija, okolje, socialna zaščita, zdravstvo in storitve splošnega pomena, zato usklajevanje na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni povečuje legitimnost zakonodaje, izboljšuje lastništvo in učinkoviteje prinaša koristi državljanom; |
|
F. |
ker si odbor prizadeva uresničiti svoj politični cilj, da bi okrepil svoje sodelovanje v celotnem političnem in zakonodajnem ciklu Unije, hkrati pa ustvaril bolj oprijemljivo povezavo z državljani Unije, pri čemer člane odbora uporablja kot vplivne multiplikatorje v svojih skupnostih in nacionalnih združenjih lokalnih in regionalnih oblasti; |
|
G. |
ker bo več kot 400 nacionalnih in regionalnih programov, vzpostavljenih za izvajanje kohezijske politike Unije v programskem obdobju 2021–2027, iz različnih skladov dalo na voljo približno 380 milijard EUR za reševanje gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov, s katerimi se soočajo regije, mesta, vasi in občine Unije; |
|
H. |
ker mora odbor kot institucija Unije v smislu finančne uredbe sprejeti lastne letne računovodske izkaze, pripravljene v skladu z računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije (računovodska pravila Evropske unije) in temeljijo na mednarodnih računovodskih standardih za javni sektor, ki so dokončno konsolidirani v standarde Unije; |
1.
ugotavlja, da je proračun odbora del razdelka 7 večletnega finančnega okvira „Evropska javna uprava“, ki je v letu 2022 skupaj znašal 11,6 milijarde EUR, kar je 5,9 % vseh odhodkov iz proračuna Unije; ugotavlja, da je proračun odbora v letu 2022 predstavljal 0,95 % razdelka 7 večletnega finančnega okvira;
2.
ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2022 preučilo vzorec 60 transakcij uprave, kar je enako število kot v letu 2021; ugotavlja tudi, da Računsko sodišče navaja, da med upravne odhodke sodijo odhodki za človeške vire, vključno z odhodki za pokojnine, ki so leta 2022 znašali približno 70 % vseh upravnih odhodkov, ter odhodki za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo ter da njegovo delo že mnogo let kaže, da je pri tej porabi tveganje na splošno majhno;
3.
ugotavlja, da je Računsko sodišče pri reviziji za leto 2022 pregledalo nadzorne in kontrolne sisteme odbora, zlasti izvajanje standardov notranje kontrole, obvladovanje tveganja in delovanje ključnih kontrol, opredeljenih v finančni uredbi, vključno s predhodnimi in naknadnimi kontrolami plačil;
4.
ugotavlja, da so bile v 14 (23 %) od 60 transakcij napake, vendar je Računsko sodišče na podlagi petih količinsko opredeljenih napak ocenilo, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti;
5.
z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2022 navaja, da ni odkrilo nobenih specifičnih zadev v zvezi z odborom;
Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje
|
6. |
ugotavlja, da je v letu 2022 končni sprejeti proračun za odbor znašal 109 976 858 EUR, vključno s spremembo proračuna št. 5/2022, kar je skupaj 3,03 % več kot v letu 2021; ugotavlja, da so se odobritve v proračunski vrstici 1 0 0 4 za „potne stroške, dnevnice, udeležbo na sestankih in s tem povezane izdatke“ med letoma 2021 in 2022 povečale s 4 244 488 EUR na 8 158 838 EUR, tj. za 92 %, in sicer zaradi ponovnih potovanj po pandemiji covida-19; ugotavlja, da je bila sicer razdelitev odobritev med proračunskimi vrsticami v proračunu za leto 2022 primerljiva z razdelitvijo v preteklem letu; |
|
7. |
ugotavlja, da je proračun za službena potovanja za leto 2022 znašal 419 657 EUR, v primerjavi s 169 856 EUR v letu 2021, torej se je povečal za 147 %, kar je mogoče pojasniti s številom spletnih sej v letu 2021 in na začetku leta 2022 zaradi omejitev, povezanih s pandemijo covida-19, ter z zvišanjem cen potovanj v letu 2022; ugotavlja, da so se nadomestila za potne stroške in sejnine za predsedstvo odbora (predsednika in prvega podpredsednika), ki se financirajo iz splošnega proračuna za stroške poslancev, med letoma 2021 in 2022 povečala z 49 852 EUR na 71 810 EUR, kar je 44 % več; pozdravlja smernice za stroškovno učinkovitejšo, ciljno usmerjeno in trajnostno politiko službenih potovanj, ki so bile razposlane junija 2022, da bi se število službenih potovanj osebja odbora čim bolj zmanjšalo; |
|
8. |
ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna v letu 2022 znašala 99,2 %, kar je nekoliko več kot v letu 2021, ko je znašala 98,9 %; |
|
9. |
ugotavlja, da je bil v letu 2022 povprečni plačilni rok 17,87 dneva, kar je več kot leta 2021, ko je znašal 16,11 dneva; ugotavlja, da se je hkrati delež izdajanja elektronskih računov povečal z 32 % na 68 %; opozarja, da med obema številkama ni povezave, in poziva odbor, naj dokonča digitalizacijo izvajanja plačil, da bi izboljšali njegovo učinkovitost in pravočasnost; |
|
10. |
ugotavlja, da je vojaška agresija Rusije proti Ukrajini povzročila proračunske pritiske za odbor, med drugim zaradi naraščajoče inflacije in prilagoditve plač, močno naraščajočih stroškov energije ter stroškov gradnje in surovin; ugotavlja tudi, da je odbor mobiliziral politično podporo za ukrajinske lokalne in regionalne oblasti ter organiziral dejavnosti v zvezi z vojno proti Ukrajini, kar je vplivalo na proračun za misije, študije in usposabljanja; |
|
11. |
ugotavlja, da so lastne službe odbora v letu 2022 organizirale 14 razpisov za zbiranje ponudb, od tega 11 postopkov javnega naročanja s pogajanji za storitve tolmačenja na daljavo v državah članicah; ugotavlja, da so postopke javnih naročil na področju logistike sprožile skupne službe, ki si jih odbor deli z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom (EESO); |
Notranje upravljanje, uspešnost in notranja kontrola
|
12. |
ugotavlja, da odbor z vidika regionalnih in lokalnih oblasti v Uniji prispeva k politiki Unije in postopku odločanja ter nudi okvir za krepitev sodelovanja med lokalno, regionalno, nacionalno in evropsko ravnjo ter približevanje Evrope njenim državljanom; pozdravlja pomen prispevka odbora k pomembnim temam Unije, kot je izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, kar je razvidno iz resolucije Parlamenta z dne 23. junija 2022 o izvajanju Mehanizma za okrevanje in odpornost (2); spodbuja odbor, naj svojim članom pomaga pri sodelovanju v lokalnih dialogih z državljani o evropskih zadevah; |
|
13. |
ugotavlja, da odbor svoje poslanstvo opravlja z mnenji, ki se nanašajo na zakonodajne predloge Komisije (zaprosila), mnenji na lastno pobudo, v katerih institucije Unije poziva k ukrepanju, in resolucijami, v katerih poudarja svoje stališče o posebnih temah; ugotavlja, da je odbor leta 2022 sprejel 55 mnenj in 8 resolucij, kar je nekoliko manj kot leta 2021, ko je sprejel 60 mnenj in 9 resolucij; spodbuja odbor, naj še naprej krepi svojo sposobnost ter glavnim institucijam Unije posreduje dokaze s terena na podlagi podatkov, empiričnih analiz in zbirk najboljših praks; |
|
14. |
pozdravlja, da je odbor sprejel konkretne ukrepe za okrepitev svojega sodelovanja v celotnem političnem in zakonodajnem ciklu Unije v skladu s svojimi pristojnostmi iz Pogodb; zlasti pozdravlja sporazum o sodelovanju med Parlamentom in odborom ter tesno sodelovanje med odborom in več parlamentarnimi odbori, medskupinami in generalnimi direktorati; ugotavlja, da je odbor leta 2022 za pripravljavce svojih mnenj organiziral 56 pripravljalnih in nadaljnjih srečanj s Parlamentom; ugotavlja tudi, da je leta 2022 na sejah parlamentarnih odborov sodelovalo 20 poročevalcev odbora; čestita odboru za večjo udeležbo v zakonodajnih trialogih, zlasti tako, da mu je bil omogočen dostop do dokumentov s trialogov; meni, da bi bilo treba člane odbora in EESO povabiti na ustrezne parlamentarne izmenjave, vključno s sejami odborov, o vprašanjih, ki jih obravnavajo; |
|
15. |
pozdravlja ukrepe, ki jih je odbor v letu 2022 sprejel za optimizacijo svojih virov in izboljšanje stroškovne učinkovitosti ob hkratnem povečanju učinka svojega političnega dela v okviru programa „Going for IMPact“, zlasti pa 43 projektov za poenostavitev in digitalizacijo, ki prispevajo k posodobitvi uprave odbora in digitalizaciji poteka dela v okviru strategije za poenostavitev pravil in postopkov odbora za obdobje 2020–2025; |
|
16. |
pozdravlja dejavno sodelovanje odbora pri delu Konference o prihodnosti Evrope (CoFE) z delegacijo 30 članov, od katerih jih je 12 predstavljalo evropska združenja lokalnih in regionalnih oblasti; ugotavlja, da je po delu, opravljenem v letu 2021, odbor v letu 2022 organiziral 14 srečanj z delegati CoFE in 9 pripravljalnih srečanj; poudarja, da je odbor ustanovil posebno projektno skupino za Konferenco o prihodnosti Evrope, ki bo usklajevala delo vseh vključenih direktoratov in enot; ugotavlja, da so bili predlogi iz končnega poročila CoFE, objavljenega 9. maja 2022, vključeni v projekt odbora „Krepitev EU z izkoriščanjem potenciala regionalnih in lokalnih oblasti“, ki se je izvajal v letu 2022; |
|
17. |
poudarja, da plenarna skupščina CoFE v svojem 40. priporočilu v okviru ukrepa 3 v svojem končnem poročilu poziva k reformi odbora, da bi zajeli ustrezne kanale za dialog za regije, mesta in občine in povečali njegovo vlogo v institucionalni strukturi v primeru zadev s teritorialnim učinkom; |
|
18. |
ugotavlja, da je odbor leta 2022 pregledal in okrepil svoj okvir notranje kontrole na ravneh načrtovanja in poročanja, sistemov, finančnega preverjanja in občutljivih funkcij; čestita odboru za razvoj posebnega orodja in platforme za konvergenco, ki omogočata načrtovanje, poročanje, oceno tveganja in neprekinjeno poslovanje; ugotavlja, da je nova politika o občutljivih delovnih mestih začela veljati 1. januarja 2022, osebje pa je bilo o njej obveščeno 27. januarja 2022; |
|
19. |
ugotavlja, da so do aprila 2022 vse seje potekale prek spleta, od takrat dalje pa so redne seje organizirane v fizični prisotnosti, medtem ko bodo druge seje lahko organizirane na daljavo ali v hibridni obliki; ugotavlja, da se je do revizije poslovnika odbora leta 2023 še naprej izplačevala pavšalna sejnina v višini 200 EUR za seje na daljavo in hibridne seje v skladu s pravili, ki so veljala od leta 2021; ugotavlja, da je od julija 2023 sejnina za seje na daljavo določena na 50 % standardne sejnine (zdaj je to 50 % od 359 EUR, kar znaša 179,50 EUR); meni, da je udeležba na daljavo pomemben instrument za sodobne institucije, saj med drugim zmanjšuje stroške sej in omogoča širšo udeležbo, zlasti v kriznih razmerah, kakor se je pokazalo med pandemijo covida-19; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bila priporočila notranje revizije o ustreznosti načrtovanja ter upravljanja nadomestil in povračil članom za udeležbo na sejah izvedena na zadovoljiv način; |
Človeški viri, enakost in dobro počutje zaposlenih
|
20. |
ugotavlja, da je imel odbor ob koncu leta 2022 skupaj 533 zaposlenih, medtem ko jih je bilo leta 2021 547, leta 2020 pa 537; ugotavlja, da je odbor konec leta 2022 zaposloval 56 pogodbenih uslužbencev in 89 začasnih uslužbencev, od tega 21 pogodbenih uslužbencev za nedoločen čas, 3 začasni uslužbenci pa so bili zaposleni na začasnih delovnih mestih, v dveh primerih s pogodbo za nedoločen čas, v primeru generalnega sekretarja pa za določen čas 5 let; ugotavlja tudi, da je odbor zaposloval 8 začasnih uslužbencev in 14 zunanjih zaposlenih, ki so delali na kraju samem, kar ne vključuje zunanjih ponudnikov storitev na področju logistike in informacijske tehnologije; ugotavlja, da je v letu 2022 stopnja zasedenosti delovnih mest v kadrovskem načrtu znašala 96 %; |
|
21. |
ugotavlja, da je aprila 2022 začel veljati nov pilotni projekt o hibridni ureditvi dela, katerega cilj je prilagoditi okvir za človeške vire novim načinom dela in ki uslužbencem odbora omogoča, da svoje tedensko in dnevno delo organizirajo z visoko stopnjo prilagodljivosti ter delajo na daljavo do 60 % svojega delovnega časa; pozdravlja, da nova ureditev omogoča več formul za krajši delovni čas, ki temeljijo na zakonskih pravicah, določenih v kadrovskih predpisih; z zadovoljstvom ugotavlja, da je 90,25 % tistih, ki so sodelovali v raziskavi med zaposlenimi decembra 2022, izrazilo zadovoljstvo s temi prilagodljivimi ureditvami; |
|
22. |
z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo v letu 2022 v odboru 16 primerov izgorelosti; ugotavlja tudi, da je odboru leta 2022 po dolgotrajni odsotnosti zaradi izgorelosti uspelo ponovno vključiti 15 uslužbencev, in sicer zahvaljujoč individualnemu spremljanju daljšega bolniškega dopusta; pozdravlja preventivne ukrepe, ki jih je sprejel odbor za zmanjšanje psihosocialnih tveganj in izgorelosti; v zvezi s tem ceni proaktiven pristop zdravstvene službe in konference za ozaveščanje, usposabljanja in tečaje, ki jih organizira odbor; |
|
23. |
ugotavlja, da je odbor v skladu s svojim sklepom z dne 26. aprila 2021 o zaščiti dostojanstva na delovnem mestu, obvladovanju sporov in boju proti nadlegovanju še naprej ozaveščal o ukrepih za boj proti nadlegovanju na delovnem mestu, in sicer z namenskimi smernicami, notranjo komunikacijo ter organizacijo več informativnih sestankov za zaposlene in vodstvene delavce; ugotavlja, da je moral odbor leta 2022 obravnavati novo obtožbo o tem, da naj bi uslužbenec EESO psihično nadlegoval uslužbenca odbora, ki jo oba odbora še vedno preučujeta; poziva odbor, naj poroča o nadaljnjih ukrepih na podlagi te obtožbe, zlasti naj pri tem upošteva medinstitucionalni vidik; |
|
24. |
ugotavlja, da je imel odbor ob koncu leta 2022 zaposlenih 56,8 % žensk in 43,2 % moških, medtem ko je bilo leta 2021 zaposlenih 56,6 %, leta 2020 pa 55,5 % žensk; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da porazdelitev žensk po razredih in statusih sledi istemu trendu kot v prejšnjih letih, in obžaluje, da kljub imenovanju nove direktorice leta 2023 in nekaterim prizadevanjem za pritegnitev več žensk na vodstvene položaje razmere ostajajo zelo neuravnotežene tako na višji kot na srednji vodstveni ravni; priporoča, naj bodo obvestila o prostih delovnih mestih bolj vključujoča in naj se več žensk spodbuja k prijavi na višje in srednje vodstvene položaje, tudi z zagotavljanjem uravnotežene zastopanosti v izbirnih komisijah, nudenjem priložnosti za usposabljanje delavk, ki se želijo pripraviti na vodstveno poklicno pot, in s predlaganjem prožnejših ureditev dela; |
|
25. |
pozdravlja, da je odbor 7. julija 2022 sprejel novo petletno strategijo in akcijski načrt za raznolikost in vključevanje za obdobje 2022–2026; spodbuja odbor, naj si še naprej prizadeva doseči cilje iz te strategije in akcijskega načrta, zlasti cilj 40-odstotne enakosti spolov na višjih vodstvenih položajih do leta 2024, končni cilj pa je uvedba enakosti; pozdravlja ozaveščanje in ciljno usmerjene ukrepe, ki se izvajajo za spodbujanje in izboljšanje bolj raznolikega in vključujočega delovnega mesta na ravni zastopanosti osebja in kontaktnih točk v vseh oddelkih odbora pod vodstvom posebnega koordinatorja za raznolikost in vključevanje; |
|
26. |
ugotavlja, da so bili leta 2022 v odboru zaposleni uslužbenci vseh narodnosti Unije in en uslužbenec ukrajinske narodnosti; ugotavlja, da kljub temu, da pozdravlja prizadevanja odbora, da bi uravnotežil geografsko porazdelitev med zaposlenimi, geografska uravnoteženost še vedno ni dosežena, saj so nekatere narodnosti še vedno prekomerno zastopane v primerjavi z drugimi; spodbuja odbor, naj nadaljuje s sprejemanjem ukrepov za doseganje uravnotežene geografske porazdelitve med svojimi zaposlenimi, s posebnim poudarkom na vodstveni ravni; pozdravlja sodelovanje odbora v medinstitucionalni delovni skupini za geografsko uravnoteženost, katere cilj je izmenjava dobre prakse in ustvarjanje sinergij med institucijami Unije; |
|
27. |
ugotavlja, da je odbor leta 2022 prvič izvedel pilotni medinstitucionalni program za sledenje na delovnem mestu, v katerem so sodelovale tri institucije Unije in 25 udeležencev, njegov cilj pa je bil izboljšati razumevanje delovnih metod in postopkov drugih institucij, okrepiti medinstitucionalno sodelovanje, spodbujati mobilnost in poskrbeti za bolj prilagodljivo delovno silo; čestita odboru za začetek te inovativne medinstitucionalne pobude, ki jo je z letom 2023 razširila in prevzela Evropska šola za upravo; |
|
28. |
ugotavlja, da je imel odbor v letu 2022 60 pripravnikov, od katerih jih je bilo 48 plačanih, 12 pa je bilo študijskih obiskovalcev, ki so v dveh primerih prejemali socialnovarstveni prejemek; pozdravlja nova pravila, odobrena leta 2022, v zvezi s prejemki pripravnikov, v skladu s katerimi se študijski obiski lahko odobrijo le, če pripravnik prejema sredstva iz drugega vira ali če je pripravništvo obvezno v okviru njegovega študija, in po katerih lahko vse vrste pripravnikov v ustrezno utemeljenih primerih zaprosijo za socialnovarstveni prejemek; pozdravlja, da so delovni pogoji pripravnikov usklajeni z delovnimi pogoji osebja v okviru nove prožne ureditve dela, v skladu s katero lahko pripravniki en dan na mesec pripravništva delajo na daljavo iz tujine; |
Etični okvir in preglednost
|
29. |
pozdravlja prizadevanja odbora za večjo etično ozaveščenost osebja in uveljavljanje etičnih pravil v različnih postopkih, kot je zaposlovanje, ter etičnih obveznosti in pravic na različnih upravnih okoliščinah, kot so zunanje dejavnosti, usposabljanje in prenehanje zaposlitve kot nadaljevanje notranje revizije o etični ozaveščenosti osebja; ugotavlja, da so na intranetu odbora objavljeni osnovni dokumenti in pravila, na katerih temelji etični okvir, da bi bili zaposleni bolje seznanjeni z etičnimi pravili; ugotavlja tudi, da je odbor leta 2022 organiziral 14 skupnih tečajev usposabljanja o temah, povezanih z etiko, ki se jih je udeležilo 107 uslužbencev, in da se je v letu 2022 75 % uslužbencev udeležilo splošnega usposabljanja o etiki; |
|
30. |
ugotavlja, da je odbor leta 2022 nadaljeval izvajanje kodeksa ravnanja članov iz leta 2020 in v zvezi s tem okrepil prizadevanja za zbiranje manjkajočih finančnih izjav članov; ugotavlja, da šest nadomestnih članov, ki so bili imenovani januarja 2020, do junija 2023 še vedno ni predložilo svojih finančnih izjav in da je odbor kljub temu, da se nihče od teh šestih članov od njihovega imenovanja ni udeležil nobene seje odbora, začel izvršilni postopek, določen v kodeksu ravnanja članov; |
|
31. |
ugotavlja, da je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) leta 2022 preiskoval tri primere, med katerimi se je en nov primer nanašal na zunanje pridobitne dejavnosti, dva potekajoča primera, ki sta bila zaključena istega leta, pa sta se nanašala na neupravičeno izplačilo nadomestil za potne stroške ter obtožbe o finančnih nepravilnostih, nadlegovanju in slabem upravljanju v skupni službi odbora in EESO; ugotavlja, da je bil primer v zvezi z izplačilom neupravičenih nadomestil za potne stroške zaključen v začetku leta 2022 z zahtevo odbora zadevnemu članu, naj prejeto nadomestilo vrne iz etičnih razlogov, ker ni pravne podlage za izterjavo takih zneskov; ugotavlja, da je zadevni član v začetku leta 2024 sporočil, da namerava povrniti znesek, ki ga je prvotno zahteval urad OLAF iz etičnih razlogov, in da so bile finančne službe odbora pripravljene sprejeti vse potrebne ukrepe v zvezi s tem; poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o svojih nadaljnjih ukrepih v zvezi s tem primerom v skladu z zakonskimi obveznostmi osebja v skladu s kadrovskimi predpisi, zlasti ker je šlo za člana odbora, ki je bil hkrati tudi akreditirani parlamentarni pomočnik v Bruslju, ki je bil pogodbeni kraj dela, kar pomeni, da potni stroški za seje odbora v Bruslju niso bili potrebni; ugotavlja, da se je v primeru obtožb o finančnih nepravilnostih, nadlegovanju in slabem upravljanju v skupni službi uvedel postopek obvladovanja konfliktov, ki je vključeval zadevne osebe, njihovo hierarhijo in ustrezne kadrovske službe z akcijskim načrtom v petih točkah, ki se je izvajal v letih 2021 in 2022; |
|
32. |
ugotavlja, da je odbor leta 2022 še naprej izvajal ukrepe za preglednost, kot je objava izjav o finančnih interesih članov na svojem spletnem mestu, vendar se ni uradno pridružil registru za preglednost EU, vzpostavljenemu z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost; se zaveda, da je odbor v skladu z načeli registra EU za preglednost s sklepom, ki ga je sprejelo predsedstvo julija 2023, sprejel nove ukrepe za preglednost, ki se osredotočajo na člane, ki so nosilci funkcije, in poročevalce, o čemer je bil obveščen upravni odbor registra EU za preglednost; ugotavlja, da je upravni odbor registra EU za preglednost 20. novembra 2023 menil, da so ukrepi za preglednost skladni s cilji medinstitucionalnega sporazuma, in pozdravil uredbo odbora kot pomemben korak k nadaljnji krepitvi skupnega okvira in spodbujanju skupne kulture preglednosti na ravni Unije; pozdravlja, da se je odbor 1. januarja 2024 uradno pridružil registru EU za preglednost; |
|
33. |
ugotavlja, da odbor leta 2022 ni odkril nobenega nasprotja interesov, ki bi zahtevalo nadaljnje ukrepanje uprave; ugotavlja, da se je odbor še naprej zanašal na veljavna pravila za preprečevanje nasprotij interesov in pojava vrtljivih vrat med javnim in zasebnim sektorjem ter jih promoviral z etičnimi usposabljanji in ozaveščanjem; |
|
34. |
ugotavlja, da v letu 2022 v odboru ni bilo primerov žvižgaštva; ugotavlja, da se je odbor še naprej zanašal na ukrepe, ki veljajo od leta 2015 v zvezi s prijavljanjem nepravilnosti, in jih promoviral z etičnimi usposabljanji in ozaveščanjem; |
|
35. |
obžaluje, da odbor ni sprejel notranje strategije za boj proti goljufijam; ponavlja poziv, ki ga je naslovil na odbor v resoluciji o razrešnici za leto 2021, naj začne notranjo analizo tveganja goljufij in se uskladi s pristojnimi službami Komisije, da bi sprejeli ustrezno notranjo strategijo za boj proti goljufijam; |
Digitalizacija, kibernetska varnost in varstvo podatkov
|
36. |
ugotavlja, da je skupni proračun odbora in EESO za IT leta 2022 znašal 11 712 000 EUR, vključno s povečanjem za 750 000 EUR z notranjo prerazporeditvijo proračuna med letom, v primerjavi z 12 860 000 EUR leta 2021, kar pomeni zmanjšanje za 9 %; |
|
37. |
ugotavlja, da ima odbor digitalno strategijo, katere cilj je zagotoviti storitve IT v skladu z dobro prakso upravljanja IT ter optimizirati uporabo človeških in finančnih virov; ugotavlja, da si je odbor v letu 2022 prizadeval za prilagoditev in razvoj več strateških orodij IT, da bi povečal učinkovitost in uspešnost svojega političnega dela ter upravnih in delovnih postopkov; ugotavlja, da je bil glavni projekt infrastrukture IT v letu 2022 povezan s prilagoditvijo omrežne tipologije, ki se potrebuje za novo računalniško sobo v stavbi Jacques Delors (JDE), v skladu z načrtom hibridnega oblaka; |
|
38. |
ugotavlja, da je odbor leta 2022 povečal število hibridnih sej, da bi se prilagodil hibridnemu delu in uskladil svoje prakse z novimi smernicami za stroškovno učinkovitejšo, ciljno usmerjeno in trajnostno politiko službenih potovanj, ki jih je junija 2022 razposlal generalni sekretar odbora, zaradi česar mora odbor optimizirati svoj način dela in čim več službenih potovanj osebja nadomestiti z videokonferencami; razume, da je novi način dela zahteval tehnično nadgradnjo opreme za dvorane za hibridne seje; |
|
39. |
ugotavlja, da je odbor leta 2022 sprejel nova notranja pravila o varstvu podatkov, ki vsebujejo omejitve nekaterih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v povezavi z obdelavo osebnih podatkov v okviru dejavnosti in postopkov, ki jih izvaja odbor; ugotavlja tudi, da Evropski nadzornik za varstvo podatkov v letu 2022 ni opravil nobene preiskave ali poizvedbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v odboru; |
|
40. |
ugotavlja, da v letu 2022 ni bilo nobenega kibernetskega napada na odbor; ugotavlja, da odbor in novi skupni direktorat EESO za inovacije in informacijsko tehnologijo sestavljajo tri oddelki, in sicer digitalna preobrazba, digitalne rešitve in digitalne platforme; ugotavlja, da je oddelek za digitalne platforme med drugim odgovoren za kibernetsko varnost; poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice obvesti, kako je vzpostavitev te nove strukture prispevala k večji pripravljenosti osebja na področju kibernetske varnosti v skladu z okvirom kibernetske varnosti NIST (ameriški nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo) ter v sodelovanju s skupino za odzivanje na računalniške grožnje za evropske institucije, organe in agencije (CERT-EU); spodbuja odbor, naj ozavešča svoje člane in osebje o kibernetski varnosti, izvaja redne ocene tveganja za svojo infrastrukturo IT ter zagotovi redne revizije in testiranje svoje kibernetske obrambe; |
|
41. |
pozdravlja prizadevanje odbora za spodbujanje odprtokodne tehnologije v svojih sistemih, zlasti v glavnih operativnih aplikacijah za upravljanje političnega dela odbora (Agora in Phoenix); ugotavlja tudi, da odbor spremlja uporabo odprtokodnih tehnologij v svojem letnem portfelju IT, tako da jih uporablja za nove aplikacije; |
Nepremičnine
|
42. |
ugotavlja, da sta odbor in EESO po prevzemu pogodbe za najem nekdanje stavbe ESZD na naslovu Belliard 100 (B100), ki je začela veljati septembra 2021, ter izmenjavi stavb med stavbama odbora in EESO Belliard 68 in Trèves 74 ter stavbo Komisije Van Maerlant 2 (VMA), ki je začela veljati v septembru 2022, izgubila 5 000 m2 pisarniških prostorov; ugotavlja, da je bilo treba na novo pridobljeni stavbi urediti, da bi omogočili boljšo izkoriščenost pisarniških prostorov; pozdravlja, da je bila v letu 2022 ustanovljena skupna delovna skupina za nove načine dela, ki bo preučila možnosti optimizacije načina organizacije dela in uporabe pisarniških prostorov ter hkrati zmanjšala okoljski odtis; |
|
43. |
ugotavlja, da je v letu 2022 skupni proračun odbora za opremljanje prostorov znašal 883 792 EUR; ugotavlja, da sta odbor in EESO pri prenovi stavb B100 in VMA vključila uporabo pametnih tehnologij z močnim okoljskim vidikom; poziva odbor, naj predstavi najnovejše informacije o donosnosti naložb teh tehnoloških instalacij, vendar kljub temu odsvetuje sprejemanje dolgoročnih zavez glede novih pisarniških prostorov, preden ne bodo ti ukrepi v celoti preučeni; |
|
44. |
ugotavlja, da je bila v letu 2022 nepremičninska strategija odbora in EESO osredotočena na geografsko koncentracijo stavb, ki sta jo dosegla s fizično povezavo vseh stavb, ki jih uporabljata, s svojo glavno stavbo (JDE); pozdravlja novo fizično povezavo s stavbami Parlamenta, ki je postala operativna novembra 2022 ter omogoča bolj neposredno, lažjo in 125 m krajšo pot med stavbami odbora in EESO ter stavbami Parlamenta; |
|
45. |
ugotavlja, da sta odbor in EESO začela izvajati večletni projekt, povezan s tehnično nadgradnjo sistema za tolmačenje v vseh konferenčnih dvoranah od leta 2022 naprej; ugotavlja, da je odbor za ta projekt v letu 2022 namenil 200 000 EUR; |
|
46. |
pozdravlja zavezo odbora in EESO, da bosta v svoji infrastrukturi sistematično uporabljala načelo „oblikovanje za vse“ in s tem skrbela, da bodo njune stavbe dostopne že po svoji zasnovi; ugotavlja, da sta sprejela vrsto različnih ukrepov, da bi omogočila dostopnost svojih stavb osebam z različnimi vrstami invalidnosti; |
Okolje in trajnostnost
|
47. |
pozdravlja trajnostne prakse, zlasti pristop brez papirja, odbora in EESO, ki so v skladu z digitalno strategijo prispevale k zmanjšanju njunega okoljskega odtisa; ugotavlja, da je bila aplikacija Phoenix, ki se uporablja za podporo političnemu delu odbora, leta 2022 prilagojena tako, da ustvarja poročila o ogljiku za potovanja ter omogoča odboru in EESO, da izračunata svoje ravnotežje ogljika; ugotavlja, da se je akcijski načrt, ki izhaja iz revizije uspešnosti v okviru sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), izvajal z ukrepi na področju dokumentacije, pregleda postopkov, izboljšanja načrtovanja, obvladovanja tveganja in nadzora; čestita odboru in EESO za preseganje ciljev sistema EMAS za obdobje 2021–2025, razen ciljev v zvezi s porabo plina; |
|
48. |
ugotavlja, da je bila v letu 2022 skupna proizvodnja električne energije, ustvarjene s sončnimi paneli na stavbah odbora in EESO, približno 15,5 MWh, kar predstavlja 0,25 % njune skupne letne porabe; ugotavlja, da je bila na dan 16. septembra 2022 s sončnimi paneli opremljena le stavba JDE; se zaveda, da se bosta odbor in EESO zaradi upravnih postopkov soočala z zamudo, preden bosta lahko razširila namestitev sončnih panelov; |
|
49. |
ugotavlja, da je odbor vzpostavil načrt za trajnostno mobilnost, ki vključuje finančni prispevek za terminske vozovnice za javni prevoz osebja in dejavnosti ozaveščanja; ugotavlja, da v letu 2022 ni bila organizirana nobena nova raziskava o mobilnosti osebja, vendar je ena predvidena za leto 2024; pozdravlja dejstvo, da 76 % uslužbencev odbora uporablja okolju prijazna prevozna sredstva za prevoz na delo; |
Medinstitucionalno sodelovanje
|
50. |
pozdravlja proračunske in upravne prihranke, dosežene z medinstitucionalnim sodelovanjem, zlasti tesno sodelovanje na upravni ravni z EESO, s katerim si odbor deli prostore in skupne službe na področju prevajanja, infrastrukture, logistike in IT, hkrati pa ohranja popolno institucionalno avtonomijo; ugotavlja, da je bil 1. oktobra 2022 v okviru novega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga odbor in EESO podpisala leta 2022, ustanovljen skupni direktorat za inovacije in informacijsko tehnologijo; ugotavlja tudi, da sta si odbor in EESO v letu 2022 delila 470 uslužbencev in 55 milijonov EUR, kar ne vključuje odhodkov, povezanih s plačami; poziva odbor, naj to sodelovanje nadaljuje in razširi na druga področja, da bi se izognili podvajanju in dodatno racionalizirali operativne stroške za storitve, ki so na voljo v prostorih, ki si jih delita odbor in EESO; poziva ju, naj preučita možnost vzpostavitve enotne uprave za njune skupne službe, pri čemer bi ohranila ločene direktorate ali enote, ki bi se ukvarjale z zadevami, povezanimi z njunimi posebnimi in neodvisnimi nalogami; |
|
51. |
pozdravlja, da si odbor prizadeva za sinergije z naročanjem storitev pri drugih institucijah na podlagi sporazumov o ravni storitve ter s sodelovanjem v medinstitucionalnih usklajevalnih organih in medinstitucionalnih postopkih za oddajo javnih naročil; |
|
52. |
poziva odbor, naj še naprej preučuje sinergije z drugimi institucijami na področju logistike, digitalnih storitev, storitev voznikov in drugih upravnih nalog ter nekaterih dejavnosti ozaveščanja in obveščanja, zlasti v državah članicah, kjer imajo člani odbora različne podporne mreže in se zanašajo izključno na svoje lokalno osebje; |
|
53. |
pozdravlja pripravljenost odbora, da pred evropskimi volitvami leta 2024 še naprej razvija sodelovanje z drugimi institucijami, zlasti s Parlamentom, in sicer z načrtom, ki predvideva dodatno povečanje sodelovanja in večjo vlogo odbora ter lokalnih in regionalnih oblasti v tem okviru; je seznanjen s pregledom sporazumov o sodelovanju s Parlamentom in Komisijo, za katerega se je odločila konferenca predsednikov novembra 2022; |
|
54. |
ugotavlja, da odbor sodeluje s Komisijo (za letno pristojbino) pri urejanju kadrovskih zadev in uporabi različnih platform IT za finančno upravljanje in človeške vire; ugotavlja, da odbor organizira svoja plenarna zasedanja v prostorih Parlamenta in Komisije, saj so njegove konferenčne dvorane premalo zmogljive, ter da od teh dveh institucij kupuje storitve tolmačenja; ugotavlja, da odbor zaradi hitrega razvoja tega sektorja preučuje možnosti za uporabo storitev tolmačenja na daljavo; |
|
55. |
ugotavlja, da odbor spodbuja prepoznavnost in učinek svojega dela na podlagi medinstitucionalnega sodelovanja z usmerjenimi predstavitvami svojih poročil drugim institucijam, npr. s predstavitvami 11 poročil Parlamentu v letu 2022, dvostranskimi srečanji na ravni poročevalcev, političnimi izmenjavami na uradnih dogodkih in konferencah, usmerjenim razširjanjem mnenj in delom v mrežah; |
Komuniciranje
|
56. |
ugotavlja, da je v letu 2022 skupni proračun odbora za komuniciranje znašal 2,2 milijona EUR, v primerjavi z 2,1 milijona EUR leta 2021, kar je povečanje za 4 %; ugotavlja, da je bilo v okviru tega proračuna približno 439 000 EUR porabljenih za dogodke, 795 000 EUR za medije in 1 099 000 EUR za digitalno komuniciranje; ugotavlja, da je namen komuniciranja odbora povečati njegovo institucionalno in politično prepoznavnost kot skupščine regij, mest, vasi in občin Unije ter vlogo njegovih članov; |
|
57. |
ugotavlja, da je odbor v letu 2022 še naprej gostil redne seje generalnih direktorjev za komuniciranje vseh institucij Unije, s poudarkom na pripravi usklajenih komunikacijskih ukrepov v času pred evropskimi volitvami leta 2024; spodbuja odbor, naj prek svojih lokalnih in regionalnih mrež še naprej podpira institucionalno komunikacijsko kampanjo Parlamenta za evropske volitve leta 2024; |
|
58. |
pozdravlja na podatkih temelječo komunikacijsko strategijo, ki jo je razvil odbor za odpravo vrzeli z državljani Unije na lokalni in regionalni ravni z uporabo multiplikacijskih kanalov, kot so evropske mreže regionalnih in lokalnih svetovalcev, ki so konec leta 2022 imele 2 037 registriranih članov, in program za mlade izvoljene politike s 775 udeleženci dogodkov v letu 2022, kar je 15-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021; ugotavlja, da je odbor izvajal tudi usposabljanje in krepitev zmogljivosti za lokalne in regionalne oblasti o vključevanju državljanov in participativni demokraciji z imenom „novo poglavje za participativno demokracijo“; ugotavlja, da je predsedstvo odbora novembra 2022 pozvalo, naj vsak član vsako leto izvede vsaj en dialog s svojimi domačimi volivci; ugotavlja, da je odbor vzpostavil sinergije z mrežo centrov Europe Direct v državah članicah za organizacijo lokalnih dogodkov; |
|
59. |
ugotavlja, da je odbor v letu 2022 nadaljeval izvajanje treh komunikacijskih kampanj v skladu s političnimi prednostnimi nalogami za mandat 2020–2025 o približevanju Evrope ljudem, oblikovanju odpornih regionalnih in lokalnih skupnosti ter spodbujanju kohezije kot temeljne vrednote Unije; pozdravlja prizadevanja odbora za razširitev občinstva z digitalno komunikacijo in pojavljanjem v medijih, pri čemer je bilo v letu 2022 18 890 medijskih omemb, kar je 20-odstotno povečanje med letoma 2020 in 2022; |
|
60. |
ugotavlja, da je imel odbor ob koncu leta 2022 na svojih kanalih družbenih medijev 175 000 sledilcev, tj. 16 % več kot v letu 2021, od tega 54 800 sledilcev (8-odstotno povečanje) na omrežju X (prej Twitter), 58 100 (6-odstotno povečanje) na Facebooku, 52 100 (33-odstotno povečanje) na LinkedInu in 10 500 (67-odstotno povečanje) na Instagramu; |
|
61. |
ugotavlja, da odbor prispeva k portalu odprtih podatkov Komisije z nabori podatkov o članih in mnenjih, hkrati pa uporablja in spodbuja odprte podatke med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, s čimer podpira večjo preglednost svojega delovanja prek prosto dostopnih podatkov v človeško in strojno berljivih formatih ter krepi svojo povezanost z državljani. |
ELI: http://data.europa.eu/eli/res/2024/2242/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)