Ten dokument pochodzi ze strony internetowej EUR-Lex
Dokument 52023XC00798
Publication of a communication of approval of a standard amendment to a product specification for a name in the wine sector referred to in Article 17(2) and (3) of Commission Delegated Regulation (EU) 2019/33
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
PUB/2023/1186
UL C, C/2023/798, 9.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/798/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2023/798 |
9.11.2023 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(C/2023/798)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Saumur“
PDO-FR-A0260-AM02
Datum obvestila: 5. september 2023
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Geografsko območje
Občine na geografskem območju so bile posodobljene po uradnem geografskem kodeksu.
To ne vpliva na obseg razmejenega geografskega območja.
Spremenjena je točka 6 enotnega dokumenta.
2. Razmejeno območje parcel
Dopolnjeni so bili datumi, ko je pristojni organ odobril spremembo razmejenega območja parcel na geografskem območju proizvodnje. Razmejitev parcel zajema opredelitev parcel na geografskem območju proizvodnje, primernih za proizvodnjo zadevne zaščitene označbe porekla.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
3. Območje v neposredni bližini
Dopolnjeni so bili datumi, ko je pristojni organ odobril spremembo razmejenega območja parcel na geografskem območju proizvodnje. Razmejitev parcel zajema opredelitev parcel na geografskem območju proizvodnje, primernih za proizvodnjo zadevne zaščitene označbe porekla.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
4. Razdalja med trsi
Najmanjša razdalja med trsi je bila zmanjšana z 1 m na 0,90 m.
Cilj te spremembe je omogočiti večjo gostoto zasaditve vinske trte, ne da bi se spremenila razdalja med vrstami.
Dodana je bila tudi posebna določba za vinsko trto, zasajeno na pobočjih z več kot 10-stopinjskim naklonom, za katero najmanjša dovoljena razdalja med trsi znaša 0,80 m. Tako se upošteva poseben primer vinske trte, zasajene na strmih pobočjih, ki ob zasaditvi zahteva posebno prilagoditev (zasaditev je vzporedna s pobočjem in ne pravokotna nanj).
Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.
5. Rez
Pravila rezi so bila usklajena za vse označbe na območju Anjou Saumur v pokrajini Val de Loire.
Cilj te uskladitve je izpopolniti znanje izvajalcev dejavnosti in izboljšati nadzor. S to spremembo se za vinogradnike uvaja tudi možnost prilagoditve zaradi obdobij zmrzali, ki so vse poznejša.
Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.
6. Enološki postopki in postopki fizične obdelave
Pri penečih vinih rosé je bila črtana prepoved uporabe oglja za enološko uporabo.
Pri belih in rosé penečih vinih je bila črtana prepoved uporabe lesenih trsk med vinifikacijo.
Ta sprememba bo po potrebi omogočila poseg pri nekaterih vrstah kontaminacije in izboljšala strukturo osnovnih vin, namenjenih za sekundarno vrenje v steklenici.
Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.
7. Prehodni ukrepi
Prehodni ukrepi, ki so se iztekli, so bili črtani.
Po novi razmejitvi parcel v nekaterih občinah je bil dodan prehodni ukrep.
Ti spremembi ne vplivata na enotni dokument.
8. Označevanje
Pravila o označevanju so bila določena in usklajena za vse označbe na območju Anjou Saumur v pokrajini Val de Loire. Ta sprememba je zgolj redakcijska.
Spremenjena je točka 9 enotnega dokumenta.
9. Sklic na nadzorni organ
Sklic na nadzorni organ je bil spremenjen, da se je besedilo uskladilo z drugimi specifikacijami proizvoda za označbe. Ta sprememba je zgolj redakcijska.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Saumur
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
|
5. |
Kakovostno peneče vino |
4. Opis vina
1. Mirno belo vino
KRATEK OPIS
Mirna bela vina so suha in neredko svetlo rumene barve z zelenkastimi odsevi. Odlikuje jih prefinjenost. Njihov vonj po sadju in belem cvetju je pogosto sladek. Njihov okus je prijetno svež. To svežino jim daje vsebnost kislin, ki izraža živahnost in prinaša dober volumen v ustih. Pri belih vinih se v ustih zaznajo različne sadne arome. Vina imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih po vrenju znaša največ 3 g/l oziroma največ 6 g/l, če vsebnost skupnih kislin, izražena v gramih vinske kisline na liter, ni za več kot 2 g/l nižja od vsebnosti fermentirnih sladkorjev. Volumenski delež skupnega alkohola v vinih po obogatitvi ne presega 12,5 %. Vsebnosti hlapnih kislin, skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v evropski zakonodaji.
Bela vina zorijo vsaj do 15. januarja leta, ki sledi letu trgatve. Druga merila so v skladu z veljavnimi predpisi.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
12,5 |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
2. Mirno vino rosé
KRATEK OPIS
Mirna vina rosé so bledo rožnate barve. Njihove subtilne arome neredko spominjajo na rdeče jagodičje. V ustih so sveža z dolgimi sadnimi zaznavami. Vina so lahka in harmonična. Imajo najmanj 10-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih po vrenju znaša največ 3 g/l oziroma največ 6 g/l, če vsebnost skupnih kislin, izražena v gramih vinske kisline na liter, ni za več kot 2 g/l nižja od vsebnosti fermentirnega sladkorja. Volumenski delež skupnega alkohola v vinih po obogatitvi ne presega 12,5 %. Vsebnosti hlapnih kislin, skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v evropski zakonodaji, vendar vsaka serija neustekleničenega vina, za katero se lahko uporabljata izraza „primeur“ ali „nouveau“, vsebuje največ 10,2 miliekvivalenta hlapnih kislin na liter. Druga merila so v skladu z veljavnimi predpisi.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
10 |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
3. Mirno rdeče vino
KRATEK OPIS
Rdeča vina so pogosto rubinasto rdeče barve, ki jo včasih krasijo granatni odsevi. V njihovem svežem in intenzivnem vonju se lahko razvijejo sadne arome (po jagodah, malinah, češnjah itd.), prepletene z začimbnimi, živalskimi ali rahlo dimljenimi notami. V ustih se pri vinih zelo pogosto zaznajo izrazito sadne note ter ponavadi svilnati in mehki tanini. Mlada vina so prijetna, več kompleksnosti pa lahko pridobijo z nekajletnim staranjem. Vina imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Pri rdečih vinih je dokončano jabolčno-mlečnokislinsko vrenje. Vina, pripravljena za dajanje na trg neustekleničena ali ustekleničena, vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter. Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih po vrenju je največ 3 grame na liter. Volumenski delež skupnega alkohola v vinih po obogatitvi ne presega 12,5 %. Vsebnosti hlapnih kislin, skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v evropski zakonodaji. Rdeča vina zorijo vsaj do 15. januarja leta, ki sledi letu trgatve. Druga merila so v skladu z veljavnimi predpisi.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
4. Dopolnilno geografsko ime „Puy-Notre-Dame“
KRATEK OPIS
Vina z dopolnilnim geografskim imenom „Puy-Notre-Dame“ so rdeča vina ponavadi precej poudarjene barve z večjo aromatično kompleksnostjo, pridobljena večinoma iz sorte cabernet franc N. Sadne note spominjajo na zelo zrelo rdeče, celo črno jagodičje. Okus teh staranih vin je zelo strukturiran. Vina imajo najmanj 12-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Pri rdečih vinih je dokončano jabolčno-mlečnokislinsko vrenje. Vina, pripravljena za dajanje na trg neustekleničena ali ustekleničena, vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter. Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih po vrenju je največ 3 grame na liter. Vsebnosti hlapnih kislin, skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v evropski zakonodaji. Vina, za katera se lahko uporabi dopolnilno geografsko ime „Puy-Notre-Dame“, zorijo vsaj do 1. junija leta, ki sledi letu trgatve. Druga merila so v skladu z veljavnimi predpisi.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
5. Kakovostno peneče vino
KRATEK OPIS
Kakovostna peneča vina so bela ali rosé vina. Iz njihovih drobnih in bogatih mehurčkov nastajajo dolge verižice. V njihovem vonju se pogosto in prefinjeno zaznajo arome sadja, belega cvetja in slaščic. Enako prefinjen je okus, pri katerem se zazna zelo prijetna svežina. Opis barve za kakovostna peneča vina za to označbo ni relevanten. Pravila proizvodnje teh belih in rosé kakovostnih penečih vin so enaka in imajo podobne izraze. Osnovna vina za proizvodnjo kakovostnih penečih vin imajo najmanj 9,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Osnovna vina za proizvodnjo kakovostnih penečih vin, ki niso obogatena, imajo največ 12-odstotni volumenski delež dejanskega alkohola in vsebujejo po vrenju največ 24 gramov fermentirnih sladkorjev na liter. Osnovna vina za proizvodnjo kakovostnih penečih vin, ki so obogatena, vsebujejo po vrenju največ 5 gramov fermentirnih sladkorjev na liter. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v osnovnem vinu za proizvodnjo kakovostnih penečih vin ne presega 11,6 %. Volumenski delež skupnega alkohola v kakovostnih penečih vinih po obogatitvi mošta, po sekundarnem vrenju in pred dodajanjem sladilnega likerja ne presega 13 %. Druga merila so v skladu z veljavnimi predpisi.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
5. Enološki postopki
5.1. Posebni enološki postopki
1. Gostota zasaditve – razdalja
Pridelovalna praksa
Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 m, razdalja med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjša od 0,90 m.
Za pridelek vinogradniških parcel, na katerih je razdalja med trsi v isti vrsti manjša od 0,90 m, vendar večja od 0,80 m, in ki imajo več kot 10-odstotni naklon, se lahko uporabi kontrolirana označba porekla.
Za pridelek vinogradniških parcel z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar večja od 3 300 trsov na hektar, se lahko uporabi kontrolirana označba porekla, če se upoštevajo določbe o pravilih za špalir in višino listja iz specifikacije proizvoda. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 3 m, razdalja med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjša od 1 m.
Pridelovalna praksa
Za označbo z dopolnilnim geografskim imenom „Puy-Notre-Dame“ je najmanjša gostota zasaditve vinske trte 4 500 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,20 m, razdalja med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjša od 0,90 m. Za pridelek vinogradniških parcel, na katerih je razdalja med trsi v isti vrsti manjša od 0,90 m, vendar večja od 0,80 m, in ki imajo več kot 10-odstotni naklon, se lahko uporabi kontrolirana označba porekla.
2. Pravila za rez in špalir
Pridelovalna praksa
Trsi se obrezujejo s kratko, dolgo ali mešano rezjo po podrobnih pravilih iz specifikacije proizvoda, v kateri je za vsako sorto vinske trte in vsako vrsto vina navedeno največje število očes na trs.
Višina listja, privezanega na žice, je najmanj enaka 0,6-kratni medvrstni razdalji, pri čemer se višina listja, privezanega na žice, meri od spodnje meje listja, ki je določena pri najmanj 0,40 m od tal, do zgornje meje poganjkov, ki je določena pri najmanj 0,20 m nad najvišjo žico špalirja.
Vinogradniške parcele z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar večja od 3 300 trsov na hektar, poleg tega morajo izpolnjujevati naslednja pravila za špalir: najvišja višina kolov za špalir nad zemljo je 1,90 m; špalir vključuje štiri ravni žic; najvišja žica je na višini najmanj 1,85 m od tal.
3. Namakanje
Pridelovalna praksa
Namakanje ni dovoljeno.
4. Enološki postopki
Posebni enološki postopek
Pri obdelavi mirnih vin rosé je prepovedana uporaba oglja za enološko uporabo, samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki.
Pri rdečih vinih so dovoljene odvzemalne tehnike obogatitve, najvišja stopnja delne koncentracije pa je določena na 10 vol. % uporabljene količine.
Pri vinih, za katera se lahko uporabi dopolnilno geografsko ime „Puy-Notre-Dame“, so prepovedani vsi postopki obogatitve.
Uporaba lesenih trsk je prepovedana za:
|
— |
mirna bela in rosé vina, |
|
— |
vina, za katera se lahko uporabi dopolnilno geografsko ime „Puy-Notre-Dame, |
|
— |
mirna rdeča vina ter peneča bela in rosé vina, razen med vinifikacijo. |
Osnovna vina za proizvodnjo kakovostnih penečih vin rosé se lahko pridobijo z maceracijo ali iztokom samotoka (saignée – puščanje krvi).
Poleg zgornjih določb je treba pri vinih za enološke postopke upoštevati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.
5.2. Največji donosi
1. Mirno belo vino
65 hektolitrov na hektar
2. Mirno vino rosé
69 hektolitrov na hektar
3. Mirno rdeče vino
69 hektolitrov na hektar
4. Kakovostno peneče vino
76 hektolitrov na hektar
5. Dopolnilno geografsko ime „Puy-Notre-Dame“
56 hektolitrov na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Vse faze proizvodnje potekajo na geografskem območju, ki po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021 zajema ozemlje naslednjih občin:
|
|
Mirna bela in rosé vina
|
|
|
Mirna rdeča vina
|
|
|
Vina, za katera se lahko uporabi dopolnilno geografsko ime „Puy-Notre-Dame
|
|
|
Bela in rosé peneča vina
|
7. Sorte vinske trte
|
|
Cabernet franc N |
|
|
Cabernet-sauvignon N |
|
|
Chardonnay B |
|
|
Chenin B |
|
|
Gamay N |
|
|
Grolleau N |
|
|
Grolleau gris G |
|
|
Pineau d'aunis N |
|
|
Pinot noir N |
|
|
Sauvignon B – sauvignon blanc |
8. Opis povezave
Geografsko območje leži na skrajnem jugozahodu Pariške kotline, kjer staro predkambrijsko in paleozojsko podlago, povezano z armorikanskim gorstvom, prekriva mezozojski in kenozojski substrat. Zaradi te geološke posebnosti se geografsko območje, za katero je značilna prisotnost krednega apnenca (Saumur) in ki je lokalno imenovano Anjou blanc (beli Anjou), razlikuje od zahodnega dela pokrajine (Angers), za katerega so značilni skrilavci, zlasti glinasti, in ki je lokalno imenovan Anjou noir (črni Anjou).
Geografsko območje na severu meji na reko Loaro, od juga proti severu pa ga prečka dolina reke Thouet in njenega pritoka Dive. Ta vodna mreža je v pokrajino izdolbla niz gričev z nadmorsko višino od 40 m do 110 m in različnimi izpostavljenostmi.
Pokrajino je izoblikovalo vinogradništvo, ki se je uveljavilo na ugodnih legah, pri čemer se je na vrhovih vzpetin ohranil gozd, v katerem prevladujeta hrast in kostanj. Sredi vinogradniških parcel se dviga prezračevalni jašek za ogromne jame, v katerih so pridobivali kamenje za gradnjo hiš in ki so jih uporabljali kot gojilnice gob, zdaj pa se uporabljajo kot vinske kleti za zorenje in shranjevanje vina.
Podnebje v pokrajini Saumur je oceansko. Zaradi masiva Mauges, ki leži na zahodu geografskega območja, na to oceansko podnebje vpliva fen. Povprečna letna količina padavin se giblje med 550 mm in 600 mm ter zaznamuje celotno območje, ki je v zavetju pred vlažnimi vetrovi, medtem ko na pobočjih masiva Mauges presega 800 mm. Ta razlika v količini padavin je še izrazitejša med rastno dobo vinske trte, zlasti od junija do obdobja trgatve. Povprečne letne temperature so razmeroma visoke (okrog 12 °C). Bistveno vlogo imajo tudi Loara in njeni pritoki, ki uravnavajo temperaturo.
V podnebju pokrajine Saumur so geopedološke formacije iz srednjega in zgornjega turonija ter jurske, senonijske in eocenske formacije omogočile zasaditev sort vinske trte chenin B in cabernet franc N, ki sta osnovni sorti za bela, rosé in rdeča vina pokrajine Saumur. Te formacije, ki ležijo na nadmorski višini več kot 40 m, omogočajo oskrbovanje vinske trte z vodo in njeno zmerno rast, kar omogoča popolno zrelost grozdja, iz katerega se lahko pridelujejo rdeča in bela vina z različnimi sadnimi aromami.
Trsni izbor, v katerem prevladujeta sorti chenin B in cabernet franc N, ter ugodne razmere fizičnega okolja so spodbudili razvoj posebnih proizvodnih praks. Pridelava teh vin se spodbuja zlasti na plitvih tleh, ki se hitro segrejejo, to pa omogoča odlično fenolno zrelost grozdja za pridobivanje aromatičnih vin. Proizvajalci so skozi več generacij razvili znanje in izkušnje, ki se kažejo zlasti v uravnavanju donosa, prilagojeni rezi in trgatvi ob popolni zrelosti.
Posebna pozornost je namenjena vinifikaciji in zorenju vin, ki potekata počasi pri stalni osvetlitvi, zračni vlagi in temperaturi, kot jih je mogoče vzdrževati v podzemnih kleteh, izdolbenih v krednem apnencu, zaradi česar se lahko razvijejo vse organoleptične lastnosti belih in rdečih vin, zlasti z ohranjanjem njihove aromatične kompleksnosti ter podpiranjem ravnotežja med mehkimi in svilnatimi tanini pri rdečih vinih.
Dopolnilno geografsko ime „Puy-Notre-Dame“ je bilo priznano leta 2007 s posebno razmejitvijo parcel in strogimi pravili pridelave (s krajšo rezjo in obveznima dvema ravnema vezanja). Vse te parcele ležijo na bregovih, ki imajo glinasto-apnenčasta tla, kar omogoči nastanek optimalne koncentracije antocianinov in prekurzorjev arom v grozdju, zato imajo vina, pridobljena iz tega grozdja, poudarjeno barvo, v njih pa se lahko razvijejo arome zrelega sadja, celo črnega jagodičja.
Zaradi vsebnosti naravnih sladkorjev v grozdju, ki se uporablja za pridelavo vina z navedenim dopolnilnim geografskim imenom, postopki obogatitve niso potrebni. Da ta vina, imenovana vins de tuffe po krednem apnencu, pridobijo bolj zaokrožene tanine, pa je vseeno potrebno obdobje zorenja, ki traja najmanj do 1. junija leta, ki sledi letu trgatve, in je navedeno v specifikaciji proizvoda.
Parcele za pridelavo vina rosé ležijo na apnenčasto in kremenasto glinastih tleh, ki se počasi segrevajo, saj so globlja od tal, namenjenih za pridelavo mirnega rdečega vina, s čimer se v grozdju kopiči manj sladkorja, kar prispeva k svežini in lahkosti vina.
8.1. Kakovostno peneče vino
Pridelava kakovostnih penečih vin se umešča v isti okvir kot pridelava mirnih vin rosé, ki imajo neredko raje globlja apnenčasto ali kremenasto glinasta tla. Proizvajalci so ugotovili, da je lahko v vinih, stekleničenih in hranjenih v jami, ob koncu zime potekalo sekundarno vrenje. Empirično znanje o tem spontanem sekundarnem vrenju jim je najprej omogočilo, da so začeli proizvajati „šumeča“ vina, zlasti iz sorte chenin B. Ta pozna sorta vinske trte, gojena v okoljskih razmerah pokrajine Saumur, je razvila dokazane lastnosti, zaradi katerih je posebej primerna za pridelavo svežih penečih vin z drobnimi mehurčki ter z aromami sadja, belega cvetja in peciva. Od začetka 19. stoletja so z znanjem o obdelavi s sekundarnim vrenjem v steklenici te lastnosti izkoriščali za proizvodnjo kakovostnih penečih vin.
Posebna pozornost trgatvi zagotavlja optimalna zrelost in dobro ravnotežje med sladkorji in kislinami, kar je nujno za potrebno svežino, dobro sekundarno vrenje in primernost za staranje. Podzemne kleti, zlasti v osrčju območja Anjou blanc, so prav tako dejavnik, ki prispeva k pridelavi teh vin, saj so za njihovo shranjevanje in ravnanje z njimi potrebni veliki prostori z idealno osvetlitvijo, zračno vlago in temperaturo. Ta doslednost in tehnika sta bili uporabljeni pri rdečih sortah vinske trte, tako da so se kakovostna peneča vina rosé proizvajala v manjših količinah.
Proizvajalci kakovostnih penečih vin imajo zaradi več kot stoletnih izkušenj strokovno znanje, ki ga spretno izkoristijo pri sestavi svojih osnovnih vin. H kompleksnosti vin prispeva najmanj devetmesečno zorenje na drožeh.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, druge zahteve)
Območje v neposredni bližini (1)
Pravni okvir:
zakonodaja EU
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo mirnih vin rosé, vinifikacijo, obdelavo in zorenje mirnih belih in rdečih vin, za katera se lahko uporabi dopolnilno geografsko ime „Puy-Notre-Dame“, ter vinifikacijo, obdelavo, zorenje in stekleničenje kakovostnih penečih vin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021 zajema ozemlje naslednjih občin:
|
|
Mirna bela in rosé vina
|
Območje v neposredni bližini (2)
Pravni okvir:
zakonodaja EU
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo mirnih vin rosé, vinifikacijo, obdelavo in zorenje mirnih belih in rdečih vin, za katera se lahko uporabi dopolnilno geografsko ime „Puy-Notre-Dame“, ter vinifikacijo, obdelavo, zorenje in stekleničenje kakovostnih penečih vin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021 zajema ozemlje naslednjih občin:
|
|
Mirna rdeča vina
|
Območje v neposredni bližini (3)
Pravni okvir:
zakonodaja EU
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
|
|
Departma Maine-et-Loire: Allonnes, Angers, Antoigné, Aubigné-sur-Layon, Beaulieu-sur-Layon, Bellevigne-en-Layon, Bellevigne-les-Châteaux (samo ozemlje pooblaščenih občin Chacé in Saint-Cyr-en-Bourg), Blaison-Saint-Sulpice, Bouchemaine, Brain-sur-Allonnes, Brissac Loire Aubance, Cernusson, Chalonnes-sur-Loire, Champtocé-sur-Loire, Chaudefonds-sur-Layon, Chemillé-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Chanzeaux, La Jumellière in Valanjou), Cléré-sur-Layon, Denée, Dénezé-sous-Doué, Doué-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Brigné, Concourson-sur-Layon, Montfort in Saint-Georges-sur-Layon), Les Garennes sur Loire, Gennes-Val-de-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin Chênehutte-Trèves-Cunault, Gennes, Grézillé, Saint-Georges-des-Sept-Voies in Le Thoureil), Huillé-Lézigné (samo ozemlje pooblaščene občine Huillé), Ingrandes-Le-Fresne sur Loire (samo ozemlje nekdanje občine Ingrandes), Jarzé Villages (samo ozemlje pooblaščene občine Lué-en-Baugeois), Louresse-Rochemenier, Lys-Haut-Layon, Mauges-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin La Chapelle-Saint-Florent, Le Marillais, Le Mesnil-en-Vallée, Montjean-sur-Loire, La Pommeraye, Saint-Florent-le-Vieil, Saint-Laurent-de-la-Plaine in Saint-Laurent-du-Mottay), Mazé-Milon (samo ozemlje pooblaščene občine Fontaine-Milon), Montilliers, Montsoreau, Mozé-sur-Louet, Mûrs-Erigné, Orée d’Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Bouzillé, Champtoceaux, Drain, Landemont, Liré, Saint-Laurent-des-Autels in La Varenne), Parnay, Passavant-sur-Layon, La Possonnière, Rives-de-Loir-en-Anjou, Rochefort-sur-Loire, Sainte-Gemmes-sur-Loire, Saint-Georges-sur-Loire, Saint-Germain-des-Prés, Saint-Macaire-du-Bois, Saint-Martin-du-Fouilloux, Saint-Melaine-sur-Aubance, Saint-Sigismond, Savennières, Soulaines-sur-Aubance, Souzay-Champigny, Terranjou, Tuffalun, Turquant, Val-du-Layon, Varennes-sur-Loire, Varrains, Verrie in Verrières-en-Anjou |
Območje v neposredni bližini (4)
Pravni okvir:
zakonodaja EU
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Dopolnilno geografsko ime „Puy-Notre-Dame“
|
|
Departma Deux-Sèvres: Brion-près-Thouet, Loretz-d’Argenton, Louzy, Plaine-et-Vallées (samo ozemlje pooblaščene občine Oiron), Saint-Cyr-la-Lande, Sainte-Verge, Saint-Martin-de-Mâcon, Saint-Martin-de-Sanzay, Thouars (samo ozemlje pooblaščenih občin Mauzé-Thouarsais in Sainte-Radegonde ter nekdanje občine Thouars), Tourtenay in Val en Vignes (samo ozemlje pooblaščenih občin Bouillé-Saint-Paul, Cersay in Saint-Pierre-à-Champ) |
|
|
Departma Indre-et-Loire: Saint-Nicolas-de-Bourgueil |
|
|
Departma Loire-Atlantique: Ancenis-Saint-Géréon (samo ozemlje nekdanje občine Ancenis), Le Loroux-Bottereau, Le Pallet, La Remaudière, Vair-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Anetz) in Vallet |
|
|
Departma Maine-et-Loire: Allonnes, Angers, Antoigné, Artannes-sur-Thouet, Aubigné-sur-Layon, Beaulieu-sur-Layon, Bellevigne-en-Layon, Bellevigne-les-Châteaux (samo ozemlje pooblaščenih občin Chacé in Saint-Cyr-en-Bourg), Blaison-Saint-Sulpice, Bouchemaine, Brain-sur-Allonnes, Brissac Loire Aubance, Cernusson, Chalonnes-sur-Loire, Champtocé-sur-Loire, Chaudefonds-sur-Layon, Chemillé-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Chanzeaux, La Jumellière in Valanjou), Cléré-sur-Layon, Le Coudray-Macouard, Courchamps, Denée, Dénezé-sous-Doué, Doué-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Brigné, Concourson-sur-Layon, Forges, Montfort in Saint-Georges-sur-Layon), Fontevraud-l’Abbaye, Les Garennes-sur-Loire, Gennes-Val-de-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin Chênehutte-Trèves-Cunault, Gennes, Grézillé, Saint-Georges-des-Sept-Voies in Le Thoureil), Huillé-Lézigné (samo ozemlje pooblaščene občine Huillé), Ingrandes-Le-Fresne sur Loire (samo ozemlje nekdanje občine Ingrandes), Jarzé Villages (samo ozemlje pooblaščene občine Lué-en-Baugeois), Louresse-Rochemenier, Lys-Haut-Layon, Mauges-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin La Chapelle-Saint-Florent, Le Marillais, Le Mesnil-en-Vallée, Montjean-sur-Loire, La Pommeraye, Saint-Florent-le-Vieil, Saint-Laurent-de-la-Plaine in Saint-Laurent-du-Mottay), Mazé-Milon (samo ozemlje pooblaščene občine Fontaine-Milon), Montilliers, Montsoreau, Mozé-sur-Louet, Mûrs-Erigné, Orée d’Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Bouzillé, Champtoceaux, Drain, Landemont, Liré, Saint-Laurent-des-Autels in La Varenne), Parnay, Passavant-sur-Layon, La Possonnière, Rives-de-Loir-en-Anjou, Rochefort-sur-Loire, Rou-Marson, Sainte-Gemmes-sur-Loire, Saint-Georges-sur-Loire, Saint-Germain-des-Prés, Saint-Just-sur-Dive, Saint-Macaire-du-Bois, Saint-Martin-du-Fouilloux, Saint-Melaine-sur-Aubance, Saint-Sigismond, Saumur, Savennières, Soulaines-sur-Aubance, Souzay-Champigny, Terranjou, Tuffalun, Turquant, Val-du-Layon, Varennes-sur-Loire, Varrains, Verrie in Verrières-en-Anjou |
|
|
Departma Vienne: Curçay-sur-Dive, Glénouze, Ranton in Ternay |
Območje v neposredni bližini (5)
Pravni okvir:
zakonodaja EU
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Bela in rosé kakovostna peneča vina
|
|
Departma Deux-Sèvres: Louzy, Plaine-et-Vallées (samo ozemlje pooblaščene občine Oiron), Saint-Cyr-la-Lande in Thouars (samo ozemlje pooblaščene občine Sainte-Radegonde in nekdanje občine Thouars) |
|
|
Departma Indre-et-Loire: Saint-Nicolas-de-Bourgueil |
|
|
Departma Loire-Atlantique: Ancenis-Saint-Géréon (samo ozemlje nekdanje občine Ancenis), Le Loroux-Bottereau, Le Pallet, La Remaudière, Vair-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Anetz) in Vallet |
|
|
Departma Maine-et-Loire: Allonnes, Angers, Beaulieu-sur-Layon, Bellevigne-en-Layon, Blaison-Saint-Sulpice, Bouchemaine, Brain-sur-Allonnes, Brissac Loire Aubance (samo ozemlje pooblaščenih občin Alleuds, Brissac-Quincé, Charcé-Saint-Ellier-sur-Aubance, Coutures, Luigné, Saint-Rémy-la-Varenne, Saint-Saturnin-sur-Loire, Saulgé-l’Hôpital in Vauchrétien), Chalonnes-sur-Loire, Champtocé-sur-Loire, Chemillé-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Chanzeaux, La Jumellière in Valanjou), Chaudefonds-sur-Layon, Denée, Les Garennes-sur-Loire, Huillé-Lézigné (samo ozemlje pooblaščene občine Huillé), Ingrandes-Le-Fresne sur Loire (samo ozemlje nekdanje občine Ingrandes), Jarzé Villages (samo ozemlje pooblaščene občine Lué-en-Baugeois), Louresse-Rochemenier, Mauges-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin La Chapelle-Saint-Florent, Le Marillais, Le Mesnil-en-Vallée, Montjean-sur-Loire, La Pommeraye, Saint-Florent-le-Vieil, Saint-Laurent-de-la-Plaine in Saint-Laurent-du-Mottay), Mazé-Milon (samo ozemlje pooblaščene občine Fontaine-Milon), Mozé-sur-Louet, Mûrs-Erigné, Orée d’Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Bouzillé, Champtoceaux, Drain, Landemont, Liré, Saint-Laurent-des-Autels in La Varenne), La Possonnière, Rives-de-Loir-en-Anjou, Rochefort-sur-Loire, Sainte-Gemmes-sur-Loire, Saint-Georges-sur-Loire, Saint-Germain-des-Prés, Saint-Martin-du-Fouilloux, Saint-Melaine-sur-Aubance, Saint-Sigismond, Savennières, Soulaines-sur-Aubance, Terranjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Chavagnes in Notre-Dame-d'Allençon), Tuffalun (samo ozemlje pooblaščenih občin Louerre in Noyant-la-Plaine), Turquant, Val-du-Layon, Varennes-sur-Loire in Verrières-en-Anjou |
Stekleničenje kakovostnih penečih vin
Pravni okvir:
zakonodaja EU
Vrsta dodatnega pogoja:
stekleničenje na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Kakovostna peneča vina se pridelujejo s sekundarnim vrenjem v steklenicah. Obdobje hrambe v steklenicah na drožeh ne sme biti krajše od devetih mesecev po datumu stekleničenja.
Kakovostna peneča vina se pridelujejo in tržijo v steklenicah, v katerih je potekalo sekundarno vrenje, razen vin, ki se prodajajo v steklenicah s prostornino največ 37,5 centilitra ali več kot 150 centilitrov.
Označevanje
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko v skladu z določbami Unije urejajo države članice, so na etiketah izpisane s črkami, katerih velikost po višini, širini in debelini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.
Pri vinih, ki ustrezajo pogojem proizvodnje, ki so za to geografsko ime določeni v specifikaciji proizvoda, se lahko ime kontrolirane označbe porekla dopolni z geografskim imenom „Val de Loire“.
Velikost črk v navedbi geografskega imena „Val de Loire“ niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.
Dopolnilno geografsko ime
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Pri vinih, ki ustrezajo pogojem proizvodnje, ki so za to dopolnilno geografsko ime določeni v specifikaciji proizvoda, se lahko ime kontrolirane označbe porekla „Saumur“ dopolni z dopolnilnim geografskim imenom „Puy-Notre-Dame“.
Na vinih z dopolnilnim geografskim imenom „Puy-Notre-Dame“ je obvezno naveden letnik. Navedba letnika je rezervirana za vina, ki v celoti izhaja iz trgatve, opravljene v navedenem letu.
Izraza „primeur“ (mlado vino) ali „nouveau“ (novo vino)
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Pri mirnih vinih rosé, ki ustrezajo posebnim pogojem, ki so za ta izraz določeni v specifikaciji proizvoda, je lahko ime kontrolirane označbe porekla dopolnjeno z izrazom „primeur“ (mlado vino) ali „nouveau“ (novo vino).
Na vinih z izrazoma „primeur“ (mlado vino) ali „nouveau“ (novo vino) je obvezno naveden letnik.
Manjša geografska enota
Pravni okvir:
zakonodaja EU
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko ime manjše geografske enote navede, če:
|
— |
gre za kraj, zaveden v katastru, |
|
— |
je ta naveden v prijavi pridelka. |
Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.
Grozdje mora v celoti izvirati iz navedene geografske enote.
Povezava na specifikacijo proizvoda
https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-f4c206bf-a7d3-491f-a16b-36208e5ff72e
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/798/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)