EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.11.2023

COM(2023) 716 final

2023/0404(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

O VZPOSTAVITVI NABORA TALENTOV EU

{SEC(2023) 716 final} - {SWD(2023) 716 final} - {SWD(2023) 717 final} - {SWD(2023) 718 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.1Razlogi za predlog in njegovi cilji

Zakonite migracije so bistveni del celovitega pristopa k migracijam, določenega v paktu o migracijah in azilu 1 . Učinkovite zakonite poti lahko pomagajo zmanjšati nedovoljene migracije in zapolniti vrzeli na našem trgu dela. Medtem ko lahko države članice še naprej same določajo, koliko oseb, ki prihajajo iz tretjih držav zaradi iskanja zaposlitve, bodo sprejele, mora skupna migracijska politika EU odražati povezanost gospodarstva EU in medsebojno odvisnost trgov dela držav članic. Zato morajo, kot je poudarjeno v novem paktu, politike EU spodbujati enake konkurenčne pogoje na nacionalnih trgih dela kot destinacijah migrantov. Prav tako bi morale državam članicam pomagati, da svoje članstvo v EU izkoristijo kot prednost pri privabljanju talentov.

Delodajalci v EU, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), se soočajo z akutnim in strukturnim pomanjkanjem delovne sile in spretnosti v številnih poklicih 2 . Prehod EU na zeleno in digitalno gospodarstvo na primer ustvarja veliko povpraševanje po specifičnih spretnostih v določenih sektorjih ter zahteva prestrukturiranje naših gospodarstev in trgov dela 3 . V kontekstu pandemije COVID-19 je postalo jasno tudi, da je treba obravnavati pomanjkanje delovne sile in spretnosti v zdravstvenem sektorju 4 . Staranje prebivalstva in zmanjševanje delovno sposobnega prebivalstva ter neučinkovitosti, povezane z delovanjem trga dela, pomenijo znaten pritisk in dolgoročne izzive za EU in njene države članice pri učinkovitem obravnavanju pomanjkanja delovne sile in spretnosti.

EU to pomanjkanje obravnava s celovitim pristopom, ki vključuje aktiviranje neaktivnega prebivalstva EU, preusposabljanje in izpopolnjevanje obstoječe delovne sile 5 , izboljšanje delovnih pogojev in olajšanje mobilnosti znotraj EU. Glede na vse večje potrebe trga dela pa morajo biti v to kombinacijo politik vključene tudi delovne migracije. Zato lahko poleg izkoriščanja neizkoriščenega potenciala domače delovne sile EU privabljanje talentov in spretnosti iz držav zunaj EU prispeva k odpravljanju obstoječega in prihodnjega pomanjkanja delovne sile in spretnosti, tudi v kontekstu zelenega in digitalnega prehoda. Poleg tega potencialne ekonomske migrante spodbuja, da pridejo v EU po zakonitih poteh, kar prispeva k zmanjšanju pritiska nedovoljenih migracij.

Vendar se delodajalci in iskalci zaposlitve iz tretjih držav še naprej soočajo z več izzivi, povezanimi z mednarodnim zaposlovanjem. Zaradi tega se nezadostno izkorišča potencial zakonitih migracijskih poti za odpravljanje pomanjkanja delovne sile in spretnosti v EU. Natančneje, mednarodno povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih je pogosto težavno in neučinkovito zaradi pomanjkanja učinkovitih kanalov in orodij, težav pri dostopu do informacij o postopkih zaposlovanja in njihovem razumevanju ter visokih stroškov, povezanih s temi postopki. To bi lahko skupaj z zaznanim tveganjem nepoštenega zaposlovanja in izkoriščevalskih delovnih pogojev državljane tretjih držav odvrnilo od iskanja zaposlitvenih možnosti v EU. Poleg tega je eden glavnih razlogov, ki delodajalce v EU in državljane tretjih držav odvrača od mednarodnega zaposlovanja, negotovost glede ustreznosti, kakovosti in primerljivosti kvalifikacij in spretnosti, pridobljenih v tujini. Omejena uporaba poti delovnih migracij za odpravo pomanjkanja delovne sile in spretnosti v EU je povezana tudi s splošno razdrobljenostjo migracijskega okvira, kar vodi do zapletenih in okornih postopkov, ki jih delodajalci in državljani tretjih držav težko razumejo in se v njih težko znajdejo. Poleg tega je pristop k sodelovanju s tretjimi državami na področju zakonitih migracij in upravljanja migracij na splošno nedosleden in razdrobljen, zaradi česar EU ne more privabiti talentov, ki jih potrebuje, in v celoti izkoristiti potenciala koristnega sodelovanja pri splošnem upravljanju migracij.

V ta namen je bilo v paktu o migracijah in azilu izrecno priznano, da je treba nadalje proučiti oblikovanje nabora talentov EU. Ta pobuda je bila uradno napovedana v sporočilu Evropske komisije Privabljanje znanj, spretnosti in talentov iz aprila 2022 6 .

Cilj nabora talentov EU je delno obravnavati navedene izzive z olajšanjem pridobitve ponudbe za zaposlitev, ki je v skladu z okvirom EU za zakonite migracije bistven predpogoj za pridobitev vizuma ali dovoljenja za prebivanje zaradi dela. Poleg tega se bodo s to pobudo zagotovile jasnejše in preglednejše informacije o pravilih glede priseljevanja, zaposlovanja in priznavanja kvalifikacij v državah članicah, s čimer se bo olajšal dostop do postopkov priseljevanja in priznavanja. Nenazadnje, zagotovitev orodja za posredovanje zaposlitve v okviru partnerstev za privabljanje talentov bo prispevala tudi k izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami na področju delovnih migracij, pri čemer se bodo upoštevali pomisleki tretjih držav in potrebe trga dela.

Nabor talentov EU bo prva vseevropska platforma, namenjena olajšanju mednarodnega zaposlovanja in zagotavljanju priložnosti zainteresiranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, ki imajo spretnosti, potrebne za delo v deficitarnih poklicih po vsej EU. Ta spletna platforma bo podpirala povezovanje prostih delovnih mest delodajalcev s sedežem v Uniji s profili iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo zunaj Unije. Nabor talentov EU bo prostovoljno orodje za zainteresirane države članice. Dostopen bo nizko, srednje in visoko usposobljenim iskalcem zaposlitve. Nabor talentov EU bo usmerjen v deficitarne poklice na vseh ravneh usposobljenosti, vključeval pa bo tudi orodja za olajšanje izvajanja partnerstev za privabljanje talentov. IT platforma nabora talentov EU bo zajemala posebna orodja za lažje prepoznavanje in povezovanje, izkoristila pa bo tudi nekatere IT komponente obstoječe platforme EURES. Ta platforma bo zagotavljala tudi dodatne storitve v podporo mednarodnemu zaposlovanju, vključno z zagotavljanjem informacij o pravilih glede zaposlovanja in priseljevanja, postopkih priznavanja ter delovnih in življenjskih pogojih, ter posebno podporo nacionalnih kontaktnih točk v sodelujočih državah članicah.

Nekatere države članice so že priznale ključno vlogo zakonitih migracij in razvile politike za privabljanje talentov, na primer s spodbujanjem posebnih shem za racionalizacijo migracijskih postopkov, izključitvijo iz preskusa trga dela za določene deficitarne poklice in, v nekaterih primerih, z mednarodnimi platformami za povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih. Več držav članic trenutno v okviru Komisijinega Instrumenta za tehnično podporo prejema tovrstno podporo za razvoj ali izvajanje reform na področju delovnih migracij. Na splošno neobstoj usklajenega pristopa med državami članicami k privabljanju iskalcev zaposlitve iz tretjih držav – v kombinaciji s potencialno omejeno prepoznavnostjo obstoječih nacionalnih platform na širši svetovni ravni – zmanjšuje sposobnost držav članic, da same dosežejo ekonomijo obsega pri oblikovanju politik za privabljanje talentov. Zato bo nabor talentov EU posebej podpiral sodelujoče države članice pri reševanju nekaterih glavnih izzivov, povezanih z mednarodnim zaposlovanjem.

1.2Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog se navezuje na Komisijin pakt o migracijah in azilu, sprejet 23. septembra 2020, v katerem je priznano, da so zakonite migracije bistveni del celovitega pristopa EU k migracijam, in ki vsebuje zavezo k nadaljnji proučitvi „nabora talentov EU za usposobljene delavce iz tretjih držav, ki bi lahko deloval kot vseevropska platforma za mednarodno zaposlovanje“. V paktu je bilo poudarjeno tudi, da lahko učinkovite zakonite poti koristijo trgu dela EU in prispevajo k zmanjšanju nedovoljenih migracij.

Da bi EU postala privlačnejša in da bi se izboljšalo splošno upravljanje migracij, je Komisija aprila 2022 sprejela sveženj o znanjih, spretnostih in talentih, v katerem je predstavljen sklop pobud za uresničitev teh ciljev. V svežnju je bila napovedana tudi namera vzpostavitve nabora talentov EU. Evropski parlament je to pobudo odločno podprl v dveh resolucijah iz leta 2021 o politiki zakonitih migracij 7 , Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij pa vsak v svojem mnenju o svežnju o znanjih, spretnostih in talentih 8 .

Poti delovnih migracij trenutno ureja pravni red EU o zakonitih migracijah, ki določa pogoje za podelitev in odvzem dovoljenj za prebivanje in delo ter s tem povezanih pravic. Obstoječe direktive o zakonitih migracijah usklajujejo pogoje držav članic za vstop in prebivanje za določene kategorije državljanov tretjih držav, med drugim za namene dela. V zvezi s tem bi pobuda za nabor talentov EU izboljšala uporabo direktiv EU o zakonitih migracijah. Natančneje, z vzpostavitvijo jasnejšega zakonodajnega okvira za zakonite migracije z zagotavljanjem spletnih informacij in podpornih storitev bi nabor talentov EU olajšal dostop do postopkov in tako podpiral mednarodno zaposlovanje državljanov tretjih držav po zakonitih poteh.

Poleg tega Komisija v okviru celovitega pristopa k upravljanju migracij z določenimi partnerskimi državami vzpostavlja partnerstva za privabljanje talentov 9 , da bi spodbudila mednarodno mobilnost ter razvoj spretnosti v obojestransko korist. Partnerstva za privabljanje talentov so eden ključnih vidikov zunanje razsežnosti pakta o migracijah in azilu ter se bodo operacionalizirala v skladu s sporočilom Komisije o privabljanju znanj, spretnosti in talentov v EU. Nabor talentov EU bo podpiral izvajanje partnerstev za privabljanje talentov z zagotavljanjem orodja za učinkovito posredovanje zaposlitve iskalcem zaposlitve iz partnerskih držav, ki sodelujejo v teh partnerstvih. S tem se bo povečala učinkovitost sodelovanja EU s tretjimi državami na področju zakonitih migracij in posledično upravljanja migracij na splošno. Nabor talentov EU bi moral podpirati tudi izvajanje partnerstev za privabljanje talentov.

Kot je potrjeno v priporočilu Komisije iz leta 2020 o zakonitih poteh do zaščite v EU 10 , Komisija podpira tudi prizadevanja držav članic pri zagotavljanju in krepitvi zakonitih in varnih poti v EU za osebe z vsega sveta, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Ker bo nabor talentov EU dostopen vsem iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, tudi tistim, ki potrebujejo mednarodno zaščito, se bo z njim podprla tudi operacionalizacija dopolnilnih poti.

1.3Skladnost z drugimi politikami Unije

Nabor talentov EU bo dopolnjeval politične pobude EU, katerih cilj je odpraviti pomanjkanje delovne sile in spretnosti v EU, kot je evropski program znanj in spretnosti 11 , ki priznava potrebo po bolj strateškem pristopu k zakonitim migracijam, namenjenem boljšemu privabljanju in ohranjanju talentov za spodbujanje potenciala za rast in inovacije ter usmerjanju zakonitih migracij v regije in poklice, ki se soočajo s pomanjkanjem spretnosti.

Poleg tega bo nabor talentov EU prispeval k doseganju zelenega in digitalnega prehoda v EU v skladu z aktom o neto ničelni industriji 12 in industrijskim načrtom v okviru zelenega dogovora 13 , ki priznava, da je treba delovno silo opremiti s spretnostmi, potrebnimi za ta industrijski prehod.

Nabor talentov EU je skladen tudi z novim evropskim programom za inovacije, saj bi zagonska in inovativna podjetja podpiral pri iskanju iskalcev zaposlitve iz tretjih držav z ustreznimi spretnostmi, ter sporočilom o dolgoročni konkurenčnosti EU 14 , v katerem je prav tako poudarjeno, da je treba obravnavati pomanjkanje spretnosti.

Mreža EURES je okvir za sodelovanje držav članic z namenom olajšanja prostega gibanja delavcev v Uniji. S povezovanjem prostih delovnih mest in življenjepisov kandidatov podpira mobilnost delovne sile znotraj EU. Čeprav mreža EURES ne omogoča zaposlovanja državljanov tretjih držav, ki prebivajo zunaj Unije, bi bilo treba nekatere njene uveljavljene elemente, kot so vloga javnih služb za zaposlovanje, zagotavljanje informacij o življenjskih in delovnih pogojih ter tehnični standardi za izmenjavo podatkov in formati podatkov, uporabiti tudi za vzpostavitev nabora talentov EU. Zlasti bi morale ključno vlogo pri izvajanju nabora talentov EU imeti javne službe za zaposlovanje. Državljani tretjih držav, ki že zakonito prebivajo v EU, se lahko pri iskanju zaposlitve v državi članici, v kateri prebivajo, zanesejo na podporo nacionalnih javnih služb za zaposlovanje. Poleg tega se lahko državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, oprejo na mrežo EURES, ko pridobijo pravico do gibanja in dela v drugi državi članici EU.

Nabor talentov EU bo poleg tega usmerjen v deficitarne poklice po vsej EU, s čimer se bodo ustvarile sinergije s politiko zaposlovanja. V zvezi s tem se lahko za ugotavljanje obstoječih deficitarnih poklicev na ravni EU poleg uveljavljene vloge platforme EURES in strokovnega znanja, razvitega pri lajšanju povezovanja iskalcev zaposlitve in delodajalcev prek te platforme, za relevantno šteje vloga Evropskega organa za delo (ELA), Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) in Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop). V prihodnosti bi bilo treba proučiti nadaljnje sinergije med vlogo Evropskega organa za delo ter prihodnjim upravljanjem in izvajanjem nabora talentov EU.

Nabor talentov EU je eden ključnih elementov svežnja Komisije o mobilnosti talentov v okviru evropskega leta spretnosti. Ta sveženj vključuje tudi sporočilo o spretnostih in mobilnosti talentov, predlog za priporočilo Komisije o priznavanju kvalifikacij državljanov tretjih držav in predlog za priporočilo Sveta Evropa v gibanju – priložnosti za učno mobilnost za vsakogar. Cilj sprejetih ukrepov je olajšati mobilnost talentov, podpreti povezovanje ponudbe delovne sile državljanov tretjih držav, ki prebivajo v tujini, in povpraševanja po delovni sili v EU ter pomagati državam članicam in delodajalcem pri priznavanju kvalifikacij državljanov tretjih držav ter učinkovitejšem potrjevanju njihovih spretnosti. Njihov namen je povečati privlačnost EU za talente iz držav zunaj Evrope in pomagati zagotoviti, da se talenti v EU v celoti izkoristijo.

Poleg tega je nabor talentov EU skladen z nedavno sprejetim sporočilom Komisije Demografske spremembe v Evropi: nabor orodij za ukrepanje. V sporočilu je priznano, da je pričakovati, da se bo zaradi staranja prebivalstva in zmanjševanja delovno sposobnega prebivalstva v EU, če ta izziv ne bo obravnavan, stopnjevalo pomanjkanje delovne sile in povečal pritisk na javne proračune, kar bo vplivalo na konkurenčno prednost EU. Sporočilo državam članicam predstavlja celovit sklop orodij politike, ki so že na voljo na ravni EU, da bi opolnomočili in podprli vse generacije v EU, da bodo lahko uresničile svoje življenjske odločitve in potencial v gospodarstvu in družbi na splošno. V sporočilu je navedeno tudi, da je treba pomanjkanje spretnosti in delovne sile po potrebi obravnavati z upravljanimi zakonitimi migracijami, s čimer bi se dopolnilo izkoriščanje potenciala talentov iz EU.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

2.1Pravna podlaga

2.2Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

V skladu z načelom subsidiarnosti se lahko ukrep EU uporabi le, če države članice pričakovanih ciljev ne morejo doseči same, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije.

PDEU izrecno pooblašča Unijo za oblikovanje skupne politike priseljevanja, zato je to jasen cilj, ki ga je treba doseči na ravni EU. Obenem so zakonite migracije področje deljene pristojnosti med EU in državami članicami, člen 79 PDEU pa državam članicam priznava pravico, da določijo število državljanov tretjih držav, ki lahko iz tretjih držav prihajajo na njihovo ozemlje, da bi si poiskali delo. Načelo subsidiarnosti se tako uporablja, saj gre za področje deljene pristojnosti.

Vse države članice se soočajo s pomanjkanjem spretnosti in delovne sile, ki naj bi se zaradi demografskih izzivov in zahtev dvojnega (zelenega in digitalnega) prehoda še povečalo. Države članice te izzive že rešujejo z aktiviranjem domače delovne sile, izpopolnjevanjem, preusposabljanjem, spodbujanjem mobilnosti znotraj EU in izboljšanjem delovnih pogojev v določenih poklicih. Pomemben sestavni del celovitega odziva na pomanjkanje spretnosti in delovne sile pa so tudi zakonite migracije.

Omejeno zaposlovanje usposobljenih državljanov tretjih držav prek obstoječih poti delovnih migracij za odpravo pomanjkanja delovne sile in spretnosti ima močno čezmejno komponento.

Medtem ko so nekatere države članice že priznale ključno vlogo zakonitih migracij in razvile politike za privabljanje talentov, so nacionalne pobude in politike za izboljšanje mednarodnega zaposlovanja državljanov tretjih držav zelo razdrobljene in se med državami članicami razlikujejo glede njihovega obsega ukrepanja.

Le nekaj držav članic ima digitalne platforme in orodja za privabljanje talentov na nacionalni ravni, ki so posebej usmerjeni v iskalce zaposlitve iz tretjih držav ter jim zagotavljajo podporo pri iskanju zaposlitve in informacije, relevantne za mednarodno zaposlovanje. Vendar je njihovo področje uporabe pogosto omejeno, saj so večinoma usmerjeni v visoko usposobljene delavce (medtem ko pomanjkanje delovne sile v EU zadeva vse ravni usposobljenosti) in imajo omejene funkcije. Poleg tega so ta orodja osredotočena na nacionalne trge dela, zato ne izkoriščajo ekonomije obsega, ki jo za privabljanje državljanov tretjih držav lahko zagotavlja sodelovanje EU.

Zato ovir za zaposlovanje državljanov tretjih držav države članice same ne morejo ustrezno obravnavati.

Države članice, zlasti manjše države članice z manjšo prepoznavnostjo na svetovni ravni, same morda ne bi mogle privabiti dovolj potencialnih delavcev iz tretjih držav. Zato pobude na nacionalni ravni ne bi učinkovito obravnavale pomanjkanja delovne sile v EU, medtem ko bi enotna platforma lahko pomagala povezati ponudbo potencialne delovne sile iz tretjih držav in povpraševanje delodajalcev s sedežem v državah članicah ter premostiti vrzel med njima, s čimer bi učinkoviteje privabili tuje talente, kot če bi države članice ukrepale same. Poleg tega so različne obstoječe nacionalne ali zasebne platforme razdrobljene in nezadostno usklajene, kar bi bilo mogoče odpraviti le s platformo na ravni EU, ki bi zagotavljala celovit in racionaliziran pristop.

EU kot celota je za državljane tretjih držav, ki so zainteresirani za migracijo, privlačnejša od vsote posameznih držav članic. Nabor talentov EU kot enotna vseevropska platforma za povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih, ki zagotavlja tudi pregledne informacije o postopkih priseljevanja in zaposlovanja ter podporne storitve, bi izboljšal splošno učinkovitost upravljanja delovnih migracij na ravni EU in promoviral EU kot destinacijo za iskalce zaposlitve iz tretjih držav s potencialom za zapolnitev vrzeli v spretnostih. Zahvaljujoč ekonomiji obsega, ki se lahko doseže s sodelovanjem EU, bi bila EU bolje opremljena za konkuriranje na svetovnem prizorišču pri privabljanju tujih talentov. S tem bo zagotovljeno, da se bo privabilo večje število potencialnih iskalcev zaposlitve s potrebnimi spretnostmi ter da se bodo bolje obravnavale potrebe delodajalcev po delovni sili v vsaki državi članici. Iskalcem zaposlitve iz tretjih držav bi poslali jasno sporočilo, da jih je EU pripravljena sprejeti na svojem trgu dela, hkrati pa zagotoviti zaščito pred nepoštenim zaposlovanjem in izkoriščevalskimi delovnimi pogoji.

2.3Sorazmernost

Ta pobuda ne bi nadomestila nacionalnih pobud in platform v kontekstu mednarodnega zaposlovanja niti ne bi določala politik držav članic za privabljanje talentov. Poleg tega nabor talentov EU ne pomeni nove zakonite migracijske poti, zato ne bi vplival na pravico držav članic, da določijo število državljanov tretjih držav, ki lahko pridejo na njihovo ozemlje, niti na njihovo diskrecijsko pravico pri uvajanju preskusov trga dela na nacionalni ravni. Nabor talentov EU bi kot prostovoljno orodje za olajšanje mednarodnega zaposlovanja nudil dodatno podporo na ravni EU. Pobuda je omejena na tiste vidike, ki jih države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in pri katerih je Unija v boljšem položaju za ukrepanje, da bi dosegla ekonomijo obsega. Države članice bi tako lahko ohranile svoja orodja in jih dopolnile z novo platformo. Zato bi imela ta pobuda dodano vrednost, ker bi podprla države članice, ki že razvijajo politike za privabljanje talentov. Države članice, ki nimajo podobnega orodja, bi lahko namesto vzpostavitve lastne platforme uporabile nabor talentov EU. Na splošno bi nabor talentov EU pomagal privabiti delavce iz tujine, ki so državljani tretjih držav, v primerih, v katerih pomanjkanja delovne sile in spretnosti v državah članicah ni mogoče zadovoljivo rešiti na kak drug način. Poleg tega bi kot vseevropska platforma s širšim naborom orodij in storitev za olajšanje mednarodnega zaposlovanja zagotovil večjo vidljivost prostih delovnih mest delodajalcev iz EU na svetovni ravni, podjetjem v EU pa širši nabor potencialnih kandidatov.

Glede na navedeno predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

2.4Izbira instrumenta

Namen predloga je vzpostaviti nabor talentov EU, vseevropsko platformo, katere cilj je olajšati mednarodno zaposlovanje in državljanom tretjih držav zagotoviti priložnosti za delo v deficitarnih poklicih po vsej EU. Predlog določa področje uporabe, arhitekturo IT sistema, strukturo upravljanja, pravila za iskalce zaposlitve iz tretjih držav in sodelovanje delodajalcev v naboru talentov EU ter splošno delovanje nabora talentov EU, vključno z zagotavljanjem informacij in podpornimi storitvami.

Nabor talentov EU je prostovoljno orodje. Države članice se lahko same odločijo, ali se mu želijo pridružiti. O nameri o sodelovanju morajo uradno obvestiti Komisijo. Na IT platformi nabora talentov EU bodo lahko prosta delovna mesta objavili samo delodajalci s sedežem v sodelujočih državah članicah.

Za vzpostavitev vseevropske platforme so potrebna pravila, ki se neposredno uporabljajo. Takšna pravila, ki bi morala biti dovolj jasna, podrobna in brezpogojna ter bi se morala uporabljati enotno v vseh sodelujočih državah članicah, ne zahtevajo nobenih ukrepov za prenos. Zato je uredba najprimernejši instrument za doseganje ciljev predloga.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

3.1Posvetovanja z deležniki

Komisija je od marca do junija 2023 organizirala obsežna ciljno usmerjena posvetovanja za namene priprave ocene učinka nabora talentov EU. Ta posvetovanja so zajemala bolj tehnična vprašanja v primerjavi s tistimi, vključenimi v javno posvetovanje in študijo izvedljivosti OECD. Komisija je izvedla ciljno usmerjena posvetovanja s številnimi deležniki, vključno z institucijami in agencijami EU, mednarodnimi organizacijami, pristojnimi organi v državah članicah, nevladnimi organizacijami, gospodarskimi in socialnimi partnerji, sindikati in združenji delodajalcev.

V predlogu so bile upoštevane in obravnavane glavne težave, ugotovljene med posvetovanji.

3.2Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ocena učinka vzpostavitve nabora talentov EU je bila podprta s študijo, ki jo je izvedel zunanji izvajalec. O predlogu za nabor talentov EU so bila opravljena tudi posvetovanja z več strokovnimi skupinami: strokovno skupino za ekonomske migracije, mrežo strokovnjakov za zakonite migracije, strokovno skupino za stališča migrantov na področju migracij, strokovno skupino za priznavanje poklicnih kvalifikacij in svetovalno skupino za evropsko ogrodje kvalifikacij.

Poleg tega so bila opravljena posvetovanja s predstavniki držav članic v okviru evropske platforme za delovne migracije in sestanka svetovalcev evropskih javnih služb za zaposlovanje.

3.3Ocena učinka

Komisija je v skladu s svojo politiko boljšega pravnega urejanja pri pripravi predloga izvedla oceno učinka, v kateri so bile ocenjene tri možnosti politike:

Možnost 1: mehki ukrepi za izboljšanje zagotavljanja informacij ter lažje prepoznavanje in povezovanje (nezakonodajna možnost)

Ta možnost je vključevala sklop nezakonodajnih ukrepov, namenjenih izboljšanju zagotavljanja informacij ter lažjemu prepoznavanju in povezovanju. V njej je bilo predvideno: (i) izboljšanje portala EU o priseljevanju, (ii) organizacija dogodkov za povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih ter (iii) priprava spletnega kataloga psevdonimiziranih profilov iskalcev zaposlitve, ki so državljani tretjih držav, s strani držav članic na podlagi priporočila Komisije. Mreža nacionalnih koordinatorjev bi olajšala povezovanje zainteresiranih delodajalcev in kandidatov.

Možnost 2: razvoj nabora talentov EU, namenjenega obravnavanju potreb trga dela v ključnih poklicih (zakonodajna možnost)

Ta možnost je predvidevala zakonodajni ukrep za vzpostavitev nabora talentov EU. Vključevala bi razvoj spletne platforme, ki bi povezovala profile, ki jih registrirajo iskalci zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo zunaj Unije, in prosta delovna mesta delodajalcev s sedežem v Uniji. Orodje bi bilo odprto za vse ravni usposobljenosti, hkrati pa bi bilo usmerjeno v deficitarne poklice po vsej EU (vključno z regionalnimi vidiki). Poleg tega bi se z njim podprlo izvajanje partnerstev za privabljanje talentov, tako da bi se iskalce zaposlitve, ki so državljani tretjih držav in so sodelovali v partnerstvu za privabljanje talentov, usmerilo k razpisanim delovnim mestom delodajalcev s sedežem v zadevni državi članici. Nabor talentov EU bi bil tudi prostovoljni sistem, s čimer bi se omogočilo, da sodelujejo samo zainteresirane države članice. Platforma nabora talentov EU bi zajemala posebna orodja za lažje prepoznavanje in povezovanje iskalcev zaposlitve in delodajalcev (npr. orodje za samodejno povezovanje), izkoristila pa bi tudi nekatere IT komponente platforme EURES. Na platformi bi bile na voljo spletne informacije o postopkih zaposlovanja, priseljevanja in priznavanja kvalifikacij v državah članicah. Prilagojeno podporo in smernice bi zagotavljale tudi nacionalne kontaktne točke, ustanovljene v sodelujočih državah članicah in odgovorne za izvajanje orodja v praksi. V okviru te možnosti se lahko države članice odločijo za uvedbo ukrepov za olajšanje in pospešitev postopka zaposlovanja (npr. hitri postopki priseljevanja).

Možnost 3: razvoj nabora talentov EU kot orodja, ki v celoti temelji na povpraševanju (zakonodajna možnost)

3.4Primernost in poenostavitev ureditve

3.5Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE 22

IT stroški so povezani z razvojem nove IT platforme, za katero se bodo deloma ponovno uporabile nekatere IT komponente platforme EURES. Velika večina IT stroškov je predvidena na ravni EU za razvoj ustrezne infrastrukture, ki vključuje na primer osnovni sistem, izdelavo orodja za predhodno preverjanje, vzpostavitev podatkovne zbirke za profile iskalcev zaposlitve iz tretjih držav ter ustrezne prilagoditve komponent platforme EURES (npr. orodje za samodejno povezovanje). Ti stroški zajemajo tudi interoperabilnost med ustreznimi nacionalnimi sistemi držav članic in IT platformo nabora talentov EU.

–Financiranje, ki bi ga morala zagotoviti Komisija: 6 722 056–6 804 539 EUR (s sodelovanjem 11 do 20 držav članic);

–financiranje interoperabilnosti nacionalnih sistemov držav članic z naborom talentov EU (ki bi ga morala zagotoviti Komisija): 2 672 400–4 175 625 EUR (s sodelovanjem 11 do 20 držav članic);

2) tekoče letne stroške za upravljanje in zadeve, ki niso povezane z IT (od leta 2026)

Potrebno bi bilo dodatno osebje na ravni EU, saj bi bil sekretariat nabora talentov EU ustanovljen v okviru Komisije 24 . Komisija bo nosila tudi stroške za dejavnosti, povezane z usklajevanjem nacionalnih kontaktnih točk, usposabljanjem, komunikacijo, prevajanjem in zagotavljanjem spletnih informacij.

Poleg tega bi bile v državah članicah (od leta 2026) imenovane nacionalne kontaktne točke. Glede na povezavo s partnerstvi za privabljanje talentov lahko nabor talentov EU olajša posredovanje zaposlitve iskalcem zaposlitve, ki so razvili ali potrdili svoje spretnosti v okviru partnerstva za privabljanje talentov in dobili „izkaznico partnerstva EU za privabljanje talentov“, ki te spretnosti potrjuje (po letu 2027).

–Financiranje, ki bi ga morala zagotoviti Komisija: 5 426 500–6 000 000 EUR letno;

–financiranje, ki bi ga morale zagotoviti države članice (krije Sklad za azil, migracije in vključevanje): 9 440 000–16 040 000 EUR: 8 000 000–14 600 000 EUR za imenovane nacionalne kontaktne točke (od leta 2026) in 1 440 000 EUR (po letu 2027) za upravno podporo za izdajo „izkaznic partnerstva EU za privabljanje talentov“ (obe kategoriji stroškov krije Sklad za azil, migracije in vključevanje);

3) tekoče letne stroške, povezane z IT v operativni fazi (po letu 2027)

–Financiranje, ki bi ga morala zagotoviti Komisija: 1 906 255–1 947 497 EUR za vzdrževanje IT platforme nabora talentov EU ter razvoj njenih dodatnih funkcij in infrastrukture v prvih dveh letih njenega delovanja (s postopnim zmanjšanjem stroškov v naslednjih letih);

Proračunske posledice ter potrebni človeški in upravni viri so podrobno opisani v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

5.DRUGI ELEMENTI

5.1Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Izvajanje nabora talentov EU se bo spremljalo glede na glavne cilje politike z več ustreznimi in merljivimi kazalniki, ki bodo temeljili na zlahka dostopnih, sprejetih in verodostojnih virih podatkov. Natančneje, zbirali se bodo naslednji podatki: (i) število in vrsta profilov iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, registriranih na IT platformi nabora talentov EU; (ii) število in vrsta prostih delovnih mest, registriranih na IT platformi nabora talentov EU; (iii) število obiskov IT platforme nabora talentov EU; (iv) število zaposlitev, omogočenih prek nabora talentov EU; (v) število izdanih „izkaznic partnerstva EU za privabljanje talentov“; (vi) število in vrsta zaposlitev, omogočenih prek nabora talentov EU v okviru partnerstev za privabljanje talentov. Sekretariat nabora talentov EU bo redno spremljal uspešnost nabora talentov EU.

5.2Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

POGLAVJE I – SPLOŠNE DOLOČBE

Členi 1 do 4

To poglavje določa predmet urejanja, področje uporabe in opredelitve pojmov za namene predloga.

S predlogom se vzpostavlja nabor talentov EU, ki bo na voljo vsem državam članicam, da bi se olajšalo zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo zunaj Unije, vključno z osebami, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so v tretjih državah.

Nabor talentov EU je prostovoljno orodje, ki zainteresiranim državam članicam zagotavlja dodatno podporo na ravni EU za lažje mednarodno zaposlovanje. Države članice bodo lahko ohranile vsa obstoječa orodja in jih dopolnile z novo platformo. Ker se lahko države članice same odločijo, ali se želijo pridružiti, so v členu 3 določena jasna pravila o njihovem sodelovanju. Države članice se lahko zlasti kadar koli odločijo za pridružitev naboru talentov EU. O tej odločitvi morajo obvestiti Komisijo najpozneje devet mesecev prej. Nabor talentov EU bi lahko za objavo prostih delovnih mest na platformi uporabljali le delodajalci s sedežem v sodelujočih državah članicah.

Informacije o sodelujočih državah članicah bodo objavljene na platformi, da se zagotovi preglednost področja uporabe te uredbe.

POGLAVJE II – ARHITEKTURA IT SISTEMA

Člena 5 in 6

S členom 5 predloga se vzpostavlja nova IT platforma (IT platforma nabora talentov EU), ki združuje in podpira povezovanje profilov iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo zunaj Unije, in prostih delovnih mest delodajalcev s sedežem v sodelujočih državah članicah. V ta namen so v členu 5(2) navedene ustrezne IT komponente, ki jih je treba razviti. Poleg tega je predvideno sprejetje izvedbenih aktov za opredelitev enotnih tehničnih standardov za izmenjavo podatkov, formate podatkov, formate prostih delovnih mest in formate profilov iskalcev zaposlitve.

Da bi razvoj nove IT platforme zahteval čim manj virov, bi bilo treba IT platformo nabora talentov EU, kolikor je to mogoče, razviti z uporabo obstoječe IT infrastrukture v lasti Komisije.

Da bi bil nabor talentov EU učinkovito orodje za podporo sodelujočim državam članicam, je zagotovljena interoperabilnost med nacionalnimi sistemi in IT platformo nabora talentov EU. To bo pristojnim organom v sodelujočih državah članicah – in ne samo registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav in delodajalcem, ki sodelujejo v naboru talentov EU –, omogočilo dostop do prostih delovnih mest in profilov iskalcev zaposlitve, registriranih v nacionalnih podatkovnih zbirkah in podatkovnih zbirkah EU.

Ker delovanje IT platforme nabora talentov EU vključuje obdelavo osebnih podatkov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav in delodajalcev, ki sodelujejo v naboru talentov EU, člen 6 tega predloga določa pravila o obdelavi osebnih podatkov, vključno z opredelitvijo upravljavcev podatkov in tistih, ki lahko dostopajo do osebnih podatkov v naboru talentov EU, ter vsebuje določbe o pravicah iskalcev zaposlitve v tem kontekstu. Predvideno je sprejetje izvedbenih aktov, da bi se določila podrobnejša pravila, med drugim o opredelitvi podkategorij osebnih podatkov, ki jih je treba obdelovati, odgovornostih upravljavcev podatkov in pogojih za dostop do osebnih podatkov.

POGLAVJE III – UPRAVLJANJE

Členi 7 do 10

V teh določbah so določeni ustrezni organi, odgovorni za upravljanje nabora talentov EU, ter njihove vloge in odgovornosti.

S členom 8 se ustanavlja sekretariat nabora talentov EU, da bi se zagotovilo splošno upravljanje nabora talentov EU, vključno z vzpostavitvijo in upravljanjem IT platforme nabora talentov EU.

V členu 9 je določena usmerjevalna skupina za nabor talentov EU, ki jo sestavljajo predstavniki sodelujočih držav članic (predstavniki nesodelujočih držav članic lahko sodelujejo na sestankih kot opazovalci), njena naloga pa je zagotavljati podporo pri več vidikih, pomembnih za izvajanje nabora talentov EU, tudi v zvezi z načrtovanjem in usklajevanjem dejavnosti nabora talentov EU. Ta skupina bi lahko bila tudi forum za razpravo, da bi se državam članicam olajšala izmenjava informacij o izvajanju pospešenih postopkov priseljevanja za olajšanje zaposlovanja iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili prek IT platforme nabora talentov EU povezani z ustreznimi delodajalci.

Kot je opredeljeno v členu 10, vsaka sodelujoča država članica imenuje nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU, ki so odgovorne za izvajanje tega nabora na nacionalni ravni. Natančneje, nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU prenesejo prosta delovna mesta na IT platformo nabora talentov EU in uradno obvestijo sekretariat nabora talentov EU o nacionalnem seznamu deficitarnih poklicev in o deficitarnih poklicih, ki so bili odstranjeni s seznama deficitarnih poklicev po vsej EU ali dodani nanj v skladu s členom 15(1).

POGLAVJE IV – REGISTRACIJA ISKALCEV ZAPOSLITVE IZ TRETJIH DRŽAV IN SODELOVANJE DELODAJALCEV V NABORU TALENTOV EU

Člen 11 – Registracija in dostop iskalcev zaposlitve iz tretjih držav

Člen 11 določa pravila o registraciji iskalcev zaposlitve iz tretjih držav na IT platformi nabora talentov EU in dostopu do nje. Registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav po registraciji svojih profilov s pomočjo orodja za ustvarjanje profilov Europass postanejo vidni delodajalcem in lahko iščejo prosta delovna mesta na platformi.

Člen 12 – Registracija profilov in dostop iskalcev zaposlitve iz tretjih držav v okviru partnerstev za privabljanje talentov

IT platforma nabora talentov EU bo orodje za izvajanje partnerstev za privabljanje talentov z olajšanjem posredovanja zaposlitve v tem okviru. V ta namen člen 12 določa posebna pravila za sodelovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav v okviru partnerstva za privabljanje talentov.

Iskalci zaposlitve iz tretjih držav, ki so sodelovali v partnerstvu za privabljanje talentov, bi morali dobiti „izkaznico partnerstva EU za privabljanje talentov“, ki potrjuje spretnosti, razvite ali potrjene v okviru partnerstva za privabljanje talentov. Pogoje za izdajo „izkaznice partnerstva EU za privabljanje talentov“ potrdijo države članice v okviru zadevnega partnerstva za privabljanje talentov. Predloge za format te izkaznice bodo sprejete z izvedbenim aktom.

Ko so profili teh iskalcev zaposlitve registrirani na IT platformi nabora talentov EU, postane „izkaznica partnerstva EU za privabljanje talentov“ vidna delodajalcem.

Iskalci zaposlitve iz tretjih držav, ki so dobili „izkaznico partnerstva EU za privabljanje talentov“, so prejeli podporo za razvoj in potrditev spretnosti v okviru, o katerem so se dogovorile sodelujoče države članice in partnerske države. Te dejavnosti so lahko usmerjene v trg dela ene ali več držav članic, ki sodelujejo v partnerstvu za privabljanje talentov in ki lahko, med drugim tudi finančno, prispevajo k razvoju in zagotavljanju te podpore. Zato se lahko države članice, ki sodelujejo v zadevnem partnerstvu za privabljanje talentov, odločijo, da vidljivost profilov iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki so dobili „izkaznico partnerstva EU za privabljanje talentov“, za največ eno leto omogočijo le delodajalcem s sedežem v eni ali več državah članicah, ki sodelujejo v istem partnerstvu za privabljanje talentov.

Člen 13 – Sodelovanje delodajalcev v naboru talentov EU

Člen 13 določa pravila za sodelovanje delodajalcev v naboru talentov EU. Nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU prenesejo prosta delovna mesta delodajalcev na IT platformo nabora talentov EU. Ker je nabor talentov EU usmerjen v določene deficitarne poklice, se na platformo prenesejo samo prosta delovna mesta za poklice, ki so na seznamu deficitarnih poklicev po vsej EU (člen 14) in v nacionalnih prilagoditvah tega seznama (člen 15), ter poklice, ki so relevantni za partnerstvo za privabljanje talentov. Da se lahko prenesejo na platformo, morajo biti ta prosta delovna mesta odprta tudi za zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, v skladu z načelom prednostne obravnave državljanov Unije.

Delodajalci, ki sodelujejo v naboru talentov EU, morajo spoštovati relevantno pravo in prakso Unije ter relevantno nacionalno pravo in prakso. Tako so iskalci zaposlitve iz tretjih držav zaščiteni pred diskriminacijo, tveganjem nepoštenega zaposlovanja in neustreznimi delovnimi pogoji.

Člena 14 in 15 – Seznam deficitarnih poklicev po vsej EU in nacionalne prilagoditve tega seznama

Da bi se bolje podprla prizadevanja sodelujočih držav članic pri odpravljanju obstoječega in prihodnjega pomanjkanja delovne sile, bi moral biti nabor talentov EU posebej usmerjen v najrelevantnejše poklice. V ta namen je v Prilogi k tej uredbi določen seznam deficitarnih poklicev po vsej EU na podlagi klasifikacije ISCO-08 na ravni štirih števk. Komisija lahko z delegiranimi akti spremeni vseevropski seznam, pri čemer upošteva poklice, ki so deficitarni v velikem številu sodelujočih držav članic, in poklice, ki neposredno prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu EU. Sodelujoče države članice lahko dodajo poklice na seznam deficitarnih poklicev po vsej EU ali jih odstranijo s seznama, da bi zadovoljile svoje specifične potrebe trga dela. Nacionalne prilagoditve vplivajo le na povezovanje prostih delovnih mest v zadevni državi članici.

Člen 16 – Iskanje in povezovanje

Registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav in delodajalci, ki sodelujejo v naboru talentov EU, lahko iščejo drug drugega na IT platformi prek funkcije iskanja s filtri. Na voljo so posebni filtri za iskanje profilov iskalcev zaposlitve, ki imajo „izkaznico partnerstva EU za privabljanje talentov“.

Poleg tega orodje za samodejno povezovanje, vgrajeno v IT platformo, ustvari seznam predlaganih profilov iskalcev zaposlitve in prostih delovnih mest. Seznam temelji na ustreznosti spretnosti, kvalifikacij in delovnih izkušenj, navedenih v profilu, v primerjavi s tistimi, ki so potrebne za določeno prosto delovno mesto.

POGLAVJE V – ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJ, PODPORNE STORITVE IN POSPEŠENI POSTOPKI PRISELJEVANJA

Člen 17 – Zagotavljanje informacij in podporne storitve

Za olajšanje zaposlovanja z zagotavljanjem, da so relevantna pravila, ki se uporabljajo v različnih državah članicah, razumljivejša in preglednejša za delodajalce in iskalce zaposlitve iz tretjih držav, so na IT platformi nabora talentov EU na voljo spletne informacije, zlasti v zvezi s postopki zaposlovanja, priseljevanja in priznavanja.

Poleg tega so za zagotovitev ustrezne zaščite iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki so se zaposlili prek nabora talentov EU, vključene informacije o razpoložljivih mehanizmih pravnega varstva v sodelujočih državah članicah.

Kar zadeva pomoč po izbirnem postopku, morajo kontaktne točke nabora talentov EU v skladu s členom 17(3) registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav in delodajalcem, ki sodelujejo v naboru talentov EU, na njihovo zahtevo zagotoviti smernice in informacije o postopkih za združitev družine in pravicah družinskih članov, nacionalnih ukrepih za vključevanje in organizacijah, ki državljanom tretjih držav nudijo pomoč po začetku zaposlitve. Te informacije bi morale vključevati tudi razpoložljive mehanizme pravnega varstva za primere izkoriščanja delovne sile in nepoštenih praks zaposlovanja v sodelujočih državah članicah.

Člen 18 – Omogočanje vlaganja pritožb

Za zagotovitev učinkovite zaščite registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav člen 18 državam članicam nalaga obveznost, da zagotovijo učinkovite mehanizme, ki registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav omogočajo vložitev pritožbe, če delodajalci, ki sodelujejo v naboru talentov EU, kršijo obveznosti iz člena 13. Če ustrezni nacionalni organi, pristojni za relevantno pravo in prakso, sporočijo kršitev relevantnega prava in prakse Unije ali relevantnega nacionalnega prava in prakse za zagotovitev enake obravnave in zaščite državljanov tretjih držav pred nepoštenim zaposlovanjem in neustreznimi delovnimi pogoji v skladu s členom 13, nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU v skladu s členom 10 zadevnim delodajalcem, ki sodelujejo v naboru talentov EU, odvzamejo dostop do platforme, njihova prosta delovna mesta pa odstranijo s platforme.

Člen 19 – Pospešeni postopki priseljevanja

Da bi delodajalcem olajšali zaposlovanje registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo v tujini, in ga pospešili, se s členom 19 uvaja možnost, da sodelujoče države članice vzpostavijo pospešene postopke priseljevanja, zlasti v zvezi s pridobitvijo vizumov in dovoljenj za prebivanje za namene dela ter odstopanjem od načela prednostne obravnave državljanov Unije.

POGLAVJE VI – KONČNE DOLOČBE

Členi 20 do 24

Ti členi določajo pravila o spremljanju, poročanju, izvajanju prenosa pooblastila in sprejetju izvedbenih aktov ter začetku veljavnosti te uredbe.

2023/0404 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

O VZPOSTAVITVI NABORA TALENTOV EU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 79(2), točka (a), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 25 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 26 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov 27 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija in posamezne države članice se soočajo s pomanjkanjem delovne sile in spretnosti v številnih sektorjih in poklicih, tudi tistih, ki so pomembni za zeleni in digitalni prehod. Obsežno pomanjkanje na področju gradbeništva, zdravstva, gostinstva in hotelirstva, prevoza, informacijske in komunikacijske tehnologije ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike že dolgo traja in se je zaradi pandemije COVID-19 ter pospešitve zelenega in digitalnega prehoda še povečalo. Zaradi demografskih izzivov se pričakuje, da se bo nadaljevalo in morda celo zaostrilo.

(2)Za odpravo pomanjkanja delovne sile je potreben celovit pristop na ravni Unije in nacionalni ravni, ki prednostno vključuje boljše izkoriščanje polnega potenciala skupin z nižjo udeležbo na trgu dela, preusposabljanje in izpopolnjevanje obstoječe delovne sile, olajšanje mobilnosti delovne sile znotraj EU, izboljšanje delovnih pogojev ter povečanje privlačnosti določenih poklicev. Zaradi trenutnega obsega pomanjkanja delovne sile na trgu dela in demografskih trendov ukrepi, usmerjeni samo v domačo delovno silo in delovno silo v Uniji, verjetno ne bodo zadostovali za odpravo obstoječega in prihodnjega pomanjkanja delovne sile in spretnosti. Zato so zakonite migracije ključnega pomena za dopolnitev teh ukrepov in morajo biti del rešitve za popolno podporo dvojnemu prehodu.

(3)Da bi olajšali mednarodno zaposlovanje in državljanom tretjih držav zagotovili priložnosti za delo v deficitarnih poklicih po vsej EU, bi bilo treba vzpostaviti nabor talentov EU v obliki vseevropske platforme, ki združuje in podpira povezovanje profilov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo zunaj Unije, in prostih delovnih mest delodajalcev s sedežem v sodelujočih državah članicah.

(4)Priporočilo Komisije o zakonitih poteh do zaščite v EU 28 spodbuja države članice, naj vzpostavijo in podprejo dopolnilne poti do zaposlitve za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito 29 . Z naborom talentov EU bi se lahko podprla tudi operacionalizacija dopolnilnih poti.

(5)Cilj nabora talentov EU bi moral biti podpiranje sodelujočih držav članic pri odpravljanju obstoječega in prihodnjega pomanjkanja spretnosti in delovne sile z zaposlovanjem državljanov tretjih držav, kolikor aktiviranje domače delovne sile in mobilnost znotraj EU ne zadostujeta za dosego tega cilja. Kot prostovoljno orodje za olajšanje mednarodnega zaposlovanja bi moral nabor talentov EU zainteresiranim državam članicam nuditi dodatno podporo na ravni Unije. V ta namen bi bilo treba zagotoviti dopolnjevanje in interoperabilnost z obstoječimi nacionalnimi pobudami in platformami. Pri razvoju nabora talentov EU bi bilo treba upoštevati specifične potrebe držav članic, da bi se zagotovilo čim večje sodelovanje. Zato je pojem „talent“ vseobsegajoč izraz, ki se nanaša na celo vrsto spretnosti, ki bi lahko bile potrebne na trgih dela držav članic.

(6)Nabor talentov EU je namenjen zagotavljanju storitev delodajalcem s sedežem v sodelujočih državah članicah, vključno z zasebnimi agencijami za zaposlovanje, agencijami za začasno delo in posredniki na trgu dela, kot so opredeljeni v Konvenciji 181 Mednarodne organizacije dela iz leta 1997.

(7)Nabor talentov EU bi moral podpirati tudi izvajanje partnerstev za privabljanje talentov, ki so eden ključnih vidikov zunanje razsežnosti pakta o migracijah in azilu 30 ter ki se operacionalizirajo v skladu s sporočilom Komisije o privabljanju znanj, spretnosti in talentov v EU 31 . Sodelovanje države članice v partnerstvu za privabljanje talentov ne bi smelo posegati v njeno odločitev o sodelovanju v naboru talentov EU.

(8)Da bi se zagotovila ustrezna zastopanost organov držav članic v usmerjevalni skupini za nabor talentov EU, bi morale sodelujoče države članice imenovati po dva predstavnika, enega iz služb, pristojnih za zaposlovanje, in enega iz organov, pristojnih za priseljevanje.

(9)IT platformo nabora talentov EU bi bilo treba, kolikor je to mogoče, razviti z uporabo obstoječe IT infrastrukture v lasti Komisije. IT infrastruktura, razvita v okviru portala EURES, bi se lahko deloma ponovno uporabila za IT platformo nabora talentov EU, vključno z enotnim usklajenim kanalom in orodjem za samodejno povezovanje, in sicer z ustreznimi prilagoditvami, tudi z ustreznim upoštevanjem „izkaznice partnerstva EU za privabljanje talentov“.

(10)Po potrebi bi bilo treba zagotoviti sinergije med IT platformo nabora talentov EU ter drugimi ustreznimi instrumenti in storitvami na ravni Unije, tudi kar zadeva dostop do gradiva za usposabljanje, kot sta platformi EU Academy in Interoperable Europe Academy. IT platformo nabora talentov EU bi bilo treba hitro in redno prilagajati novim tehnološkim praksam ter jo nadgrajevati z inovativnimi funkcijami in orodji, da bi omogočala najsodobnejše IT storitve.

(11)Format profilov iskalcev zaposlitve in prostih delovnih mest bi bilo treba določiti z uporabo obstoječe evropske klasifikacije poklicev, spretnosti, kompetenc in kvalifikacij (ESCO), kot je predvideno z Uredbo (EU) 2016/589 32 , ki določa standardizirano terminologijo za poklice, spretnosti in kompetence ter olajšuje preglednost spretnosti in kvalifikacij. Klasifikacija ESCO bi morala iskalce zaposlitve iz tretjih držav, delodajalce in nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU podpirati z zagotavljanjem primerljivih informacij o delovnih izkušnjah, poklicih, ki so ustrezni za prosto delovno mesto, ter spretnostih, ki jih iskalci zaposlitve ponujajo in delodajalci zahtevajo, da bi se tako omogočil visokokakovosten postopek povezovanja. Kjer je ustrezno, bi morale nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU za prenos prostih delovnih mest na IT platformo nabora talentov EU uporabljati format ESCO. Države članice, ki za prosta delovna mesta na nacionalni ravni ne uporabljajo klasifikacije ESCO, bi morale pripraviti razpredelnice vzporejanja za primerjavo klasifikacije, ki se uporablja v nacionalnih sistemih, in klasifikacije ESCO, da se omogoči interoperabilnost. Korelacijske preglednice bi bilo treba dati na voljo Komisiji in jih uporabljati za samodejno prekodiranje informacij o prostih delovnih mestih ali profilih iskalcev zaposlitve za namen samodejnega povezovanja prek skupne IT platforme.

(12)Sekretariatu nabora talentov EU in nacionalnim kontaktnim točkam nabora talentov EU bi bilo treba dodeliti naloge za zagotovitev funkcij iskanja in povezovanja na IT platformi nabora talentov EU. Te naloge bi bilo treba šteti za naloge, ki se opravljajo v javnem interesu in za opravljanje katerih je potrebna obdelava osebnih podatkov, kot je navedeno v členu 5(1), točka (a), Uredbe (EU) 2018/1725 33 oziroma členu 6(1), točka (e), Uredbe (EU) 2016/679 34 . Obdelava osebnih podatkov bi se morala izvajati v skladu s členom 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter uredbama (EU) 2018/1725 in (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta.

(13)Obdelava za namene funkcij iskanja in povezovanja na IT platformi nabora talentov EU bi morala biti omejena na osebne podatke, potrebne za prepoznavanje registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav in delodajalcev, ki sodelujejo v naboru talentov EU, da se omogočita iskanje in povezovanje na IT platformi nabora talentov EU ter zbiranje podatkov za izboljšanje delovanja nabora talentov. Ta obdelava ne bi smela zahtevati obdelave osebnih podatkov iz člena 9 Uredbe (EU) 2016/679 in člena 10 Uredbe (EU) 2018/1725.

(14)Registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav bi morali imeti pravico izbirati med več tehničnimi možnostmi za omejitev dostopa do svojih osebnih podatkov, na primer z omejitvijo dostopa do svojih kontaktnih podatkov. Profili registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav in delodajalcev, ki sodelujejo na IT platformi nabora talentov EU, ki se dve leti niso uporabljali, bi se morali samodejno odstraniti. Po odstranitvi profilov bi se lahko omejen nabor anonimiziranih podatkov še naprej hranil za raziskovalne in statistične namene, tudi za namene priprave in kakovosti evropske statistike.

(15)Brez poseganja v obveznost obveščanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o obdelavi njihovih osebnih podatkov in njihovih pravicah, ki jih imajo kot posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členoma 12 in 13 Uredbe (EU) 2016/679 ter členoma 14 in 15 Uredbe (EU) 2018/1725 bi sekretariat nabora talentov EU in nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU morali registrirane iskalce zaposlitve in delodajalce, ki sodelujejo v naboru talentov EU, obvestiti tudi o njihovih pravicah, da tehnično omejijo dostop do svojih osebnih podatkov in da kadar koli zahtevajo izbris ali spremembo svojih osebnih podatkov, vključenih v njihove profile.

(16)Nabor talentov EU bi moral prispevati k cilju odvračanja od nedovoljenih migracij, med drugim z olajšanjem dostopa do obstoječih zakonitih poti. Iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, za katere velja sodna ali upravna odločba o zavrnitvi vstopa ali prepovedi prebivanja v državi članici ali prepoved vstopa v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta 35 , ne bi smelo biti dovoljeno, da svoje profile registrirajo na IT platformi nabora talentov EU, saj jim ne bo dovoljeno vstopiti v Unijo in prebivati v njej. V ta namen bi morali iskalci zaposlitve iz tretjih držav pred registracijo svojih profilov v naboru talentov EU izjaviti, da zanje trenutno ne velja zavrnitev vstopa ali prepoved prebivanja v državi članici ali prepoved vstopa na ozemlje Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi informacije o posledicah lažne izjave v zvezi s tem.

(17)Iskalci zaposlitve iz tretjih držav, ki se želijo registrirati v naboru talentov EU, bi morali ustvariti profil z uporabo funkcije za ustvarjanje profilov Europass 36 , ki omogoča, da se ustvari brezplačen profil ter navedejo ustrezne spretnosti, kvalifikacije in druge izkušnje na enem varnem spletnem mestu.

(18)Po potrebi bi bilo treba na zahtevo iskalca zaposlitve ali delodajalca v sodelujočih državah članicah izvesti priznavanje kvalifikacij in potrjevanje spretnosti registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav v skladu z nacionalnim pravom in praksami ter vsemi ustreznimi mednarodnimi sporazumi, vključno z dogovori o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij. Na IT platformi nabora talentov EU bi morale biti na voljo prilagojena pomoč in spletne informacije o obstoječih postopkih priznavanja in potrjevanja na nacionalni ravni, zagotavljati pa bi jih morale nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU.

(19)V okviru partnerstev za privabljanje talentov državljani izbranih tretjih držav prejemajo podporo za razvoj in potrditev spretnosti v okviru, o katerem se dogovorijo države članice, ki sodelujejo v partnerstvu za privabljanje talentov, in partnerske države. Zato bi bilo treba spretnosti, razvite ali potrjene v okviru partnerstva za privabljanje talentov, potrditi z „izkaznico partnerstva EU za privabljanje talentov“, ki je vidna v okviru nabora talentov EU. Delodajalci, ki sodelujejo v naboru talentov EU, bi morali imeti možnost filtriranja profilov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, da bi se na platformi prikazali tisti, ki so dobili „izkaznico partnerstva EU za privabljanje talentov“. To bi lahko delodajalce spodbudilo, da ponudijo zaposlitev v Uniji. Države članice bi morale v okviru partnerstva za privabljanje talentov določiti pogoje za izdajo „izkaznice partnerstva EU za privabljanje talentov“ za namene nabora talentov EU, vključno s tem, ali bi moral nacionalni organ partnerske države, mednarodna organizacija ali drug deležnik podpreti njeno izdajo. Izdaja „izkaznice partnerstva EU za privabljanje talentov“ ne posega v evropska in nacionalna pravila o dostopu do reguliranih poklicev.

(20)Na IT platformi nabora talentov EU bi bilo treba objaviti seznam tretjih držav in držav članic, ki sodelujejo v partnerstvih za privabljanje talentov, skupaj z ustreznimi poklici, na katere se nanaša vsako partnerstvo.

(21)V okviru partnerstva za privabljanje talentov sta lahko razvoj in potrjevanje spretnosti usmerjena v trg dela ene ali več sodelujočih držav članic. Države članice lahko prispevajo, med drugim tudi finančno, k razvoju in zagotavljanju podpore za razvoj in potrjevanje spretnosti v okviru partnerstva za privabljanje talentov. Države članice, ki sodelujejo v partnerstvu za privabljanje talentov, bi zato lahko, če se tako odločijo, možnost iskanja po profilih registriranih iskalcev zaposlitve, ki imajo „izkaznico partnerstva EU za privabljanje talentov“, za največ eno leto omogočile le delodajalcem s sedežem v eni ali več državah članicah, ki sodelujejo v partnerstvu za privabljanje talentov. Ta možnost bi se lahko uporabila zlasti v primerih, ko je bil razvoj spretnosti posebej usmerjen v potrebe ene od držav članic. Za obvestitev registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav in delodajalcev, ki sodelujejo v naboru talentov EU, bi bilo treba na IT platformi nabora talentov EU zagotoviti informacije o tem, ali se ta možnost uporablja in v katerih primerih. Po izteku tega obdobja lahko po profilih registriranih iskalcev zaposlitve, ki imajo „izkaznico partnerstva EU za privabljanje talentov“, iščejo vsi delodajalci, ki sodelujejo v naboru talentov EU. Iskalci zaposlitve iz tretjih držav, ki so prejeli podporo v okviru partnerstva za privabljanje talentov, bi morali vedno imeti možnost registracije v naboru talentov EU kot vsak drug državljan tretje države, ne da bi morali navesti, da imajo „izkaznico partnerstva EU za privabljanje talentov“, ter s tem tudi možnost prijave na delovno mesto v drugih državah članicah.

(22)Za vse dejavnosti, ki se izvajajo v okviru nabora talentov EU, bi se morala uporabljati načela evropskega stebra socialnih pravic, zlasti kar zadeva pravico do poštene in enake obravnave glede delovnih pogojev, minimalnih plač, dostopa do socialne zaščite, usposabljanja in zaščite mladih pri delu. V skladu s temi načeli bi moral nabor talentov EU zagotavljati kakovostna delovna mesta.

(23)Mednarodna organizacija dela je v svojih splošnih načelih in operativnih smernicah za pošteno zaposlovanje določila več standardov za ustrezno zaščito iskalcev zaposlitve iz tretjih držav pred nepoštenim zaposlovanjem. Delodajalci bi morali spoštovati veljavno pravo in prakso Unije. Prav tako bi morali zagotoviti enako obravnavo iskalcev zaposlitve iz tretjih držav v primerjavi z državljani sodelujočih držav članic v skladu z Direktivo 2011/98/EU 37 , Direktivo 2014/36/EU 38 , Direktivo (EU) 2021/1883 39 in Direktivo (EU) 2016/801 40 . V skladu z Direktivo (EU) 2019/1152 41 bi morali delodajalci, ki sodelujejo v naboru talentov EU, registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav na začetku zaposlitve pisno in v razumljivem jeziku zagotoviti informacije o njihovih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Te informacije bi morale vključevati vsaj kraj in vrsto dela, trajanje zaposlitve, plačilo, delovni čas, količino morebitnega plačanega dopusta in po potrebi druge ustrezne delovne pogoje. Delodajalec ne bi smel delavcu zaračunati nobene pristojbine za zaposlitev niti mu prepovedati zaposlitve pri drugih delodajalcih zunaj dogovorjenega urnika dela niti ne bi smel delavca neugodno obravnavati, če to stori. Delodajalci, ki sodelujejo v naboru talentov EU, bi morali pri napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev spoštovati Direktivo 96/71/ES 42 , kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957, zlasti glede v njej določenih pogojev za zaposlitev, kot je obveznost, da se delavci iz tretjih držav lahko napotijo na delo v državo članico le, če zakonito in običajno opravljajo delo v drugi državi članici. 

(24)Za zagotovitev visokokakovostnega povezovanja bi morali registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav in delodajalci, ki sodelujejo v naboru talentov EU, imeti dostop do seznama predlaganih profilov registriranih iskalcev zaposlitve in prostih delovnih mest na podlagi ustreznosti spretnosti, kvalifikacij in delovnih izkušenj iskalcev zaposlitve za prosto delovno mesto. Seznam se ustvari z orodjem za samodejno povezovanje na IT platformi nabora talentov EU.

(25)Platforma nabora talentov EU bi morala zadovoljevati ugotovljene potrebe na trgu dela in ne bi smela služiti kot sredstvo za izpodrivanje obstoječe delovne sile ali negativno vplivati nanjo, niti ne bi smela kako drugače ogrožati dostojnega dela ali poštene konkurence. Da bi bolje podprl prizadevanja držav članic pri odpravljanju obstoječega in prihodnjega pomanjkanja delovne sile, bi moral biti nabor talentov EU ciljno usmerjen v specifične poklice na vseh ravneh usposobljenosti na podlagi najpogostejših deficitarnih poklicev v Uniji in poklicev, ki neposredno prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu, določenih v Prilogi k tej uredbi. Da bi prosta delovna mesta prilagodili specifičnim potrebam nacionalnih trgov dela, lahko sodelujoče države članice seznamu deficitarnih poklicev po vsej EU, ki je določen v Prilogi, dodajo določene deficitarne poklice ali jih odstranijo s seznama ter o tem uradno obvestijo sekretariat nabora talentov EU. Taka uradna obvestila bi morala vplivati le na ujemanja za prosta delovna mesta, ki jih je sporočila zadevna država članica. Niti seznam deficitarnih poklicev po vsej EU niti uradna obvestila držav članic ne bi smela vplivati na načelo prednostne obravnave državljanov Unije.

(26)Sodelujoče države članice bi morale iskalcem zaposlitve iz tretjih držav in delodajalcem omogočiti enostaven dostop do informacij o naboru talentov EU in njegovem delovanju, zlasti do informacij o pristojnih organih v sodelujočih državah članicah. Te informacije bi morale vključevati pogoje in postopke za sodelovanje v naboru talentov EU.

(27)Sekretariat nabora talentov EU bi moral zagotoviti, da so na IT platformi nabora talentov EU na voljo enostavno dostopne informacije o postopkih priseljevanja, priznavanju kvalifikacij in potrjevanju spretnosti, pravicah državljanov tretjih držav, življenjskih in delovnih pogojih ter razpoložljivih mehanizmih pravnega varstva za primere izkoriščanja delovne sile in nepoštenih praks zaposlovanja v sodelujočih državah članicah. Sekretariatu nabora talentov EU bi morale ustrezne informacije zagotoviti nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU, da se omogoči njihova objava na IT platformi nabora talentov EU. Na IT platformi nabora talentov EU bi morale biti na voljo tudi spletne informacije o podpori, ki je na voljo iskalcem zaposlitve, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so v tretjih državah. Podporni ukrepi, ki jih uvedejo države članice, bi lahko vključevali posebne informacijske kampanje, podporo za pridobitev potovalnega dokumenta in podporo za vključevanje po prihodu.

(28)Informacije, ki se zagotavljajo na IT platformi nabora talentov EU, bi morale biti na voljo vsaj v uradnih jezikih sodelujočih držav članic.

(29)Delegacije Evropske unije bi morale podpirati zagotavljanje informacij iskalcem zaposlitve iz tretjih držav o naboru talentov EU in njegovem delovanju ter o sodelujočih državah članicah.

(30)Nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU bi lahko registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav in delodajalcem, ki sodelujejo v naboru talentov EU, na njihovo zahtevo zagotovile dodatno podporo. Dodatna podpora bi morala vključevati prilagojene informacije o ustreznih vizumih in dovoljenjih za prebivanje za namene dela v sodelujoči državi članici, tudi v zvezi s pravicami in obveznostmi državljanov tretjih držav, kot so dostop do socialnih prejemkov, zdravstvene pomoči, izobraževanja in stanovanj. Zagotovijo se lahko tudi posebne smernice in informacije o postopkih za združitev družine in pravicah družinskih članov ter obstoječih ukrepih za lažje vključevanje v državo članico gostiteljico, kot so jezikovni tečaji in poklicno usposabljanje. Te informacije bi morale vključevati tudi razpoložljive mehanizme pravnega varstva za primere izkoriščanja delovne sile in nepoštenih praks zaposlovanja v sodelujočih državah članicah. Nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU bi morale delodajalcem, ki sodelujejo v naboru talentov EU, zagotavljati informacije o njihovih pravicah in obveznostih v zvezi s socialno varnostjo, aktivnimi ukrepi trga dela, obdavčitvijo, vprašanji glede pogodb o zaposlitvi, pokojninskimi pravicami in zdravstvenim zavarovanjem.

(31)Za dosego cilja te uredbe bi bilo treba zagotoviti učinkovito izvajanje pravnega reda EU o zakonitih migracijah. Da bi delodajalcem olajšali zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo zunaj Unije, in ga pospešili, lahko sodelujoče države članice poleg tega vzpostavijo pospešene postopke priseljevanja, zlasti v zvezi s pridobitvijo vizumov in dovoljenj za prebivanje za namene dela ter odstopanjem od načela prednostne obravnave državljanov Unije. O izvajanju pospešenih postopkov priseljevanja bi se lahko razpravljalo v okviru usmerjevalne skupine za nabor talentov EU, zlasti z namenom podpiranja izmenjave dobrih praks med državami članicami.

(32)Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve vseevropske platforme za odpravo pomanjkanja delovne sile na ravni Unije z olajšanjem zaposlovanja državljanov tretjih držav za delo v deficitarnih poklicih po vsej EU, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi pomanjkanja učinkovitih kanalov in omejene prepoznavnosti na svetovni ravni, temveč se zaradi obsega ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(33)Za izpolnitev ciljev te uredbe glede olajšanja mednarodnega zaposlovanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za spremembo te uredbe v zvezi s Prilogo, ki vsebuje seznam deficitarnih poklicev po vsej EU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 43 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(34)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 44 .

(35)Za sprejetje predlog za format „izkaznice partnerstva EU za privabljanje talentov“ bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek. Za sprejetje in posodobitev tehničnih standardov za izmenjavo podatkov, formate podatkov, formate prostih delovnih mest in formate profilov iskalcev zaposlitve iz tretjih držav bi bilo treba uporabiti postopek pregleda. Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti tudi za sprejetje tehničnih standardov za sprejetje določb o podkategorijah osebnih podatkov, ki jih je treba obdelovati, odgovornostih upravljavcev podatkov, vključno s pravili, ki urejajo morebitno uporabo obdelovalca ali obdelovalcev podatkov, ter pogojih za dostop do osebnih podatkov in možnosti, ki je na voljo registriranim iskalcem zaposlitve, da omejijo dostop do svojih osebnih podatkov na IT platformi nabora talentov EU.

(36)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah v skladu s členom 6 PEU.

(37)Sodelujoče države članice bi morale to uredbo izvajati popolnoma v skladu z vsemi obveznostmi iz Listine EU o temeljnih pravicah, zlasti brez diskriminacije na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezikov, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Zagotoviti bi bilo treba spoštovanje poštenih in pravičnih delovnih pogojev ter zaščito mladih pri delu.

(38)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(39)[V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.] ALI [V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska [s pismom z dne …] podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

1.S to uredbo se vzpostavlja nabor talentov EU, ki je na voljo vsem državam članicam za lažje zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo zunaj Unije.

2.Ta uredba določa pravila o:

(a)organih, odgovornih za upravljanje in delovanje nabora talentov EU, ter sodelovanju med njimi;

(b)delovanju IT platforme nabora talentov EU in s tem povezanih podpornih storitev;

(c)pogojih in postopkih za sodelovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav in delodajalcev v naboru talentov EU;

(d)lajšanju zaposlovanja iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki sodelujejo v partnerstvu za privabljanje talentov.

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za iskalce zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo zunaj Unije, in delodajalce s sedežem v sodelujočih državah članicah.

Člen 3
Sodelovanje

1.Vsaka država članica se lahko kadar koli odloči za sodelovanje v naboru talentov EU. O svoji odločitvi uradno obvesti Komisijo najpozneje devet mesecev pred datumom, od katerega namerava sodelovati. Prosta delovna mesta delodajalcev s sedežem v tej državi članici se lahko na IT platformo nabora talentov EU prenesejo od prvega dne sodelovanja.

2.Informacije o sodelujočih državah članicah se objavijo na IT platformi nabora talentov EU.

Člen 4
Opredelitev pojmov

1.V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„sodelujoče države članice“ pomeni države članice, ki sodelujejo v naboru talentov EU;

(2)„iskalec zaposlitve iz tretje države“ pomeni osebo, ki prebiva zunaj Unije, ni državljan Unije v smislu člena 20(1) PDEU in išče zaposlitev v Uniji;

(3)„delodajalec“ pomeni vsako fizično osebo ali pravni subjekt s sedežem v sodelujoči državi članici, po navodilih ali pod nadzorom katerega se zaposlitev opravlja, ter zasebne agencije za zaposlovanje, agencije za začasno delo in posrednike na trgu dela;

(4)„profil“ pomeni informacije, ki jih iskalec zaposlitve iz tretje države zagotovi prek standardnega formata podatkov za namen iskanja zaposlitve prek IT platforme nabora talentov EU;

(5)„enotni usklajeni kanal“ pomeni IT storitev, ki je vzpostavljena za prenos prostih delovnih mest iz sodelujočih držav članic na IT platformo nabora talentov EU v skladu z enotnim sistemom in z uporabo potrebne tehnične infrastrukture.

POGLAVJE II
ARHITEKTURA IT SISTEMA

Člen 5
IT platforma nabora talentov EU

1.Vzpostavi se IT platforma nabora talentov EU za lažje zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav.

2.IT platformo nabora talentov EU sestavljajo:

(a)enotni usklajeni kanal, ki sodelujočim državam članicam omogoča prenos prostih delovnih mest v podatkovno zbirko nabora talentov EU;

(b)tehnična infrastruktura, ki podatkovni zbirki nabora talentov EU omogoča prejemanje prostih delovnih mest od sodelujočih držav članic;

(c)tehnična infrastruktura za zbiranje in vzdrževanje profilov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav;

(d)tehnična infrastruktura, ki nacionalnim kontaktnim točkam nabora talentov EU in delodajalcem, ki sodelujejo v naboru talentov EU, omogoča iskanje registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, registriranim iskalcem zaposlitve pa iskanje prostih delovnih mest;

(e)orodje za samodejno povezovanje;

(f)varen komunikacijski kanal, ki registriranim iskalcem zaposlitve in delodajalcem, ki sodelujejo v naboru talentov EU, omogoča komunikacijo v okviru IT platforme nabora talentov EU.

3.Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne tehnične standarde za izmenjavo podatkov, formate podatkov, vključno z ESCO, formate prostih delovnih mest in formate profilov za iskalce zaposlitve. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(3).

4.Sodelujoče države članice in sekretariat nabora talentov EU iz člena 8 zagotovijo tehnično interoperabilnost med nacionalnimi sistemi in IT platformo nabora talentov EU. Sekretariat nabora talentov EU po potrebi zagotovi vmesnik z drugimi relevantnimi instrumenti in storitvami, ki se nudijo na ravni Unije.

Člen 6
Obdelava osebnih podatkov

1.Sekretariat nabora talentov EU lahko osebne podatke registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav in delodajalcev, ki sodelujejo v naboru talentov EU, obdeluje le v obsegu, ki je potreben za opravljanje njegovih nalog v skladu s členom 8. Pri obdelavi osebnih podatkov v ta namen sekretariat nabora talentov EU deluje kot upravljavec podatkov v smislu člena 3, točka 8, Uredbe (EU) 2018/1725.

2.Nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU lahko osebne podatke delodajalcev, ki sodelujejo v naboru talentov EU, in registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav obdelujejo le v obsegu, ki je potreben za opravljanje njihovih nalog v skladu s členom 10. Pri obdelavi osebnih podatkov v ta namen nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU delujejo kot upravljavci podatkov v smislu člena 4, točka 7, Uredbe (EU) 2016/679.

3.Profili registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav vključujejo ime, priimek, kontaktne podatke, datum rojstva in državljanstvo ter informacije o akademskih in poklicnih kvalifikacijah, delovnih izkušnjah, drugih spretnostih in znanju jezikov. Prosta delovna mesta delodajalcev, ki sodelujejo v naboru talentov EU, vključujejo ime, priimek in kontaktne podatke. 

4.Sekretariat nabora talentov EU in nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU obvestijo registrirane iskalce zaposlitve iz tretjih držav in delodajalce, ki sodelujejo v naboru talentov EU, o obdelavi njihovih osebnih podatkov in pravicah, ki jih imajo kot posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ter o njihovih pravicah iz odstavkov 6 in 7.

5.Osebni podatki, ki so registrirani na IT platformi nabora talentov EU ali se nanjo prenesejo v skladu s to uredbo, se indeksirajo, hranijo in dajo na voljo le za namene iskanja in povezovanja. Registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav imajo pravico izbirati med več tehničnimi možnostmi za omejitev dostopa do svojih osebnih podatkov.

6.Profili registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, do katerih se ni dostopalo dve leti od njihove registracije, se odstranijo ali anonimizirajo, osebni podatki pa se ne hranijo. Po odstranitvi profilov se lahko omejen nabor anonimiziranih podatkov še naprej hrani za raziskovalne in statistične namene ter za namen pridobivanja podatkov, da bi se izboljšalo delovanje nabora talentov EU.

7.Sekretariat nabora talentov EU zagotovi, da so podatki registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav in prosta delovna mesta delodajalcev, ki sodelujejo v naboru talentov EU, na voljo za iskanje in povezovanje na IT platformi nabora talentov EU.

8.Podatki registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav so dostopni samo delodajalcem, ki sodelujejo v naboru talentov EU, in nacionalnim kontaktnim točkam nabora talentov EU. Podatki delodajalcev, ki sodelujejo v naboru talentov EU, so dostopni registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav in nacionalnim kontaktnim točkam nabora talentov EU.

9.Komisija z izvedbenimi akti sprejme nadaljnje določbe o osebnih podatkih, ki jih je treba obdelovati in vključiti v formate prostih delovnih mest in profilov iskalcev zaposlitve, o odgovornostih upravljavcev podatkov, vključno s pravili, ki urejajo morebitno uporabo obdelovalca ali obdelovalcev podatkov, ter o pogojih za dostop do osebnih podatkov in možnosti, ki je na voljo registriranim iskalcem zaposlitve, da omejijo dostop do svojih osebnih podatkov na IT platformi nabora talentov EU. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(3).

POGLAVJE III
UPRAVLJANJE

Člen 7
Struktura

1.Nabor talentov EU sestavljajo:

(a)sekretariat nabora talentov EU;

(b)usmerjevalna skupina za nabor talentov EU;

(c)nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU.

Člen 8
Sekretariat nabora talentov EU 

1.Komisija zagotovi sekretariat nabora talentov EU.

2.Sekretariat je odgovoren za:

(a)zagotavljanje splošnega upravljanja nabora talentov EU, vključno z načrtovanjem in usklajevanjem dejavnosti nabora talentov EU;

(b)vzpostavitev in upravljanje IT platforme nabora talentov EU in povezanih IT storitev, potrebnih za njeno delovanje, zlasti z uporabo tehnične infrastrukture, ki je že na voljo na ravni Unije, kjer je to ustrezno;

(c)objavljanje relevantnih informacij na IT platformi nabora talentov EU v skladu s členom 3(3), členom 10(2), točka (f), členom 12(5), (6) in (7), členom 14(2) ter členom 15(2);

(d)pripravo sestankov usmerjevalne skupine za nabor talentov EU;

(e)zbiranje relevantnih podatkov za spremljanje uspešnosti nabora talentov EU v skladu s členom 20;

(f)sklicevanje rednih sestankov mreže nacionalnih kontaktnih točk nabora talentov EU iz člena 10 za izmenjavo informacij in dobrih praks o tehničnem izvajanju te uredbe na nacionalni ravni.

Člen 9
Usmerjevalna skupina za nabor talentov EU

1.Ustanovi se usmerjevalna skupina za nabor talentov EU. Usmerjevalna skupina za nabor talentov EU je odgovorna za:

(a)zagotavljanje podpore sekretariatu nabora talentov EU pri pripravi seznama deficitarnih poklicev po vsej EU v skladu s členom 14;

(b)zagotavljanje podpore sekretariatu nabora talentov EU pri načrtovanju in usklajevanju dejavnosti nabora talentov EU;

(c)lajšanje zbiranja podatkov, relevantnih za dejavnosti spremljanja nabora talentov EU iz člena 20;

(d)razpravljanje o izvajanju pospešenih postopkov priseljevanja za lažje zaposlovanje registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav v skladu s členom 19.

2.Članice usmerjevalne skupine za nabor talentov EU so samo sodelujoče države članice. Države članice, ki ne sodelujejo v naboru talentov EU, lahko na sestankih usmerjevalne skupine za nabor talentov EU sodelujejo kot opazovalke.

3.Usmerjevalna skupina za nabor talentov EU se sestane dvakrat letno ali po potrebi priložnostno. Sestanke skliče in jim predseduje Komisija.

4.Predstavniki medpanožnih organizacij socialnih partnerjev na ravni Unije imajo pravico sodelovati na sestankih usmerjevalne skupine za nabor talentov EU kot opazovalci. Usmerjevalna skupina za nabor talentov EU zagotavlja zastopanost sindikatov z dvema predstavnikoma in zastopanost organizacij delodajalcev z dvema predstavnikoma. Ti predstavniki podpišejo pisno izjavo, da niso v situaciji nasprotja interesov.

Člen 10
Nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU

1.Vsaka sodelujoča država članica imenuje nacionalno kontaktno točko nabora talentov EU. Sodelujoče države članice zagotovijo, da so za nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU imenovani ustrezni organi s področja zaposlovanja in priseljevanja.

2.Nacionalna kontaktna točka nabora talentov EU je odgovorna za:

(a)lajšanje delovanja IT platforme nabora talentov EU na nacionalni ravni v skladu s členom 5;

(b)prenos prostih delovnih mest na IT platformo nabora talentov EU prek enotnega usklajenega kanala in lajšanje povezovanja med registriranimi iskalci zaposlitve iz tretjih držav in delodajalci, ki sodelujejo v naboru talentov EU;

(c)uradno obveščanje sekretariata nabora talentov EU o nacionalnem seznamu deficitarnih poklicev enkrat letno in o vseh nacionalnih prilagoditvah seznama deficitarnih poklicev po vsej EU v skladu s členom 15;

(d)vodenje evidence delodajalcev, ki sodelujejo v naboru talentov EU;

(e)odvzem dostopa do IT platforme nabora talentov EU delodajalcem, ki sodelujejo v naboru talentov EU, in odstranitev njihovih prostih delovnih mest z IT platforme nabora talentov EU, če ustrezni nacionalni organi, pristojni za izvrševanje relevantnega prava in prakse, uradno obvestijo nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU o kršitvi relevantnega prava in prakse v skladu s členom 13(3);

(f)zagotavljanje informacij sekretariatu nabora talentov EU o postopkih priseljevanja in priznavanja na nacionalni ravni, tudi v zvezi z izvajanjem načela prednostne obravnave državljanov Unije, in relevantnih podatkov za spremljanje nabora talentov EU, kot je določeno v členu 20;

(g)zagotavljanje informacij in podpornih storitev registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav in delodajalcem, ki sodelujejo v naboru talentov EU, v skladu s členom 17.

3.Sekretariat nabora talentov EU redno sklicuje sestanke nacionalnih kontaktnih točk nabora talentov EU iz vsake sodelujoče države članice v okviru mreže nacionalnih kontaktnih točk nabora talentov EU za namen izmenjave informacij in dobrih praks o izvajanju te uredbe.

POGLAVJE IV
REGISTRACIJA ISKALCEV ZAPOSLITVE IZ TRETJIH DRŽAV IN SODELOVANJE DELODAJALCEV V NABORU TALENTOV EU

Člen 11
Registracija in dostop iskalcev zaposlitve iz tretjih držav

1.Iskalci zaposlitve iz tretjih držav lahko ustvarijo svoje profile z orodjem za ustvarjanje profilov Europass, da bi se lahko registrirali na IT platformi nabora talentov EU.

2.Dostop do registracije profila na IT platformi nabora talentov EU je omejen na osebe, ki izrecno izjavijo, da zanje ne velja sodna ali upravna odločba o zavrnitvi vstopa ali prepovedi prebivanja v državi članici v skladu z njenim nacionalnim pravom ali prepoved vstopa na ozemlje Unije v skladu z Direktivo 2008/115/ES.

3.Profili iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki so registrirani v naboru talentov EU, so vidni delodajalcem, ki sodelujejo v naboru talentov EU.

4.Iskalci zaposlitve iz tretjih držav, registrirani na IT platformi nabora talentov EU, lahko iščejo prosta delovna mesta.

Člen 12
Registracija profilov in dostop iskalcev zaposlitve iz tretjih držav v okviru partnerstev za privabljanje talentov

1.Sodelujoče države članice, ki sodelujejo v partnerstvu za privabljanje talentov, se lahko odločijo za uporabo nabora talentov EU, da bi olajšale zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz zadevne tretje države, katerih spretnosti so bile razvite ali potrjene v okviru tega partnerstva za privabljanje talentov in ki jih potrjuje „izkaznica partnerstva EU za privabljanje talentov“.

2.Iskalci zaposlitve iz tretjih držav, ki so dobili „izkaznico partnerstva EU za privabljanje talentov“, ki potrjuje spretnosti, razvite ali potrjene v okviru partnerstva za privabljanje talentov, lahko svoj profil registrirajo na IT platformi nabora talentov EU, tako da ga povežejo z „izkaznico partnerstva EU za privabljanje talentov“.

3.„Izkaznica partnerstva EU za privabljanje talentov“ je vidna na IT platformi nabora talentov EU in vsebuje enega ali več naslednjih elementov:

(a)informacije o izobraževanju in usposabljanju državljana tretje države, ki sodeluje v partnerstvu za privabljanje talentov, vključno s predmetom in trajanjem izobraževanja in usposabljanja ter vrsto in ravnjo pridobljenih spretnosti;

(b)informacije o pridobljenih kvalifikacijah in spretnostih državljana tretje države, ki so bile potrjene v okviru partnerstva za privabljanje talentov, vključno s spretnostmi in kompetencami, povezanimi z določenim poklicem, znanjem jezikov ali kompetencami, ki bi olajšale njegovo vključevanje v eno ali več držav članic;

(c)vse druge informacije, ki se štejejo za relevantne za namen zaposlovanja.

4.Komisija z izvedbenimi akti sprejme predloge za format „izkaznice partnerstva EU za privabljanje talentov“. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 22(2).

5.Pogoje za izdajo „izkaznice partnerstva EU za privabljanje talentov“ določijo države članice v okviru partnerstva za privabljanje talentov, v katerem sodelujejo. Komisija na IT platformi nabora talentov EU objavi informacije o teh pogojih.

6.Sodelujoče države članice se lahko v okviru zadevnega partnerstva za privabljanje talentov odločijo, da vidljivost profilov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki so dobili „izkaznico partnerstva EU za privabljanje talentov“, za največ eno leto omejijo na delodajalce s sedežem v eni ali več državah članicah, ki sodelujejo v istem partnerstvu za privabljanje talentov. Sekretariat nabora talentov EU na IT platformi nabora talentov EU objavi informacije o uporabi tega odstavka.

7.Na IT platformi nabora talentov EU se objavi seznam tretjih držav in sodelujočih držav članic, ki sodelujejo v partnerstvu za privabljanje talentov, ter relevantnih poklicev, ki jih zajema partnerstvo.

Člen 13
Sodelovanje delodajalcev v naboru talentov EU

1.Delodajalci, ki so zainteresirani za sodelovanje v naboru talentov EU, lahko nacionalno kontaktno točko nabora talentov EU v državi članici, v kateri imajo sedež, zaprosijo za prenos njihovih prostih delovnih mest na IT platformo nabora talentov EU.

2.Nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU na IT platformo nabora talentov EU prenesejo prosta delovna mesta, ki:

(a)so na seznamu deficitarnih poklicev po vsej EU iz člena 14 in v nacionalnih prilagoditvah seznama v skladu s členom 15(1) ali so relevantna za partnerstvo za privabljanje talentov;

(b)so odprta za zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav v skladu z načelom prednostne obravnave državljanov Unije, kadar je to ustrezno v skladu z nacionalnim pravom.

3.Delodajalci, ki sodelujejo v naboru talentov EU, spoštujejo relevantno pravo in prakso Unije ter relevantno nacionalno pravo in prakso, da se zagotovi zaščita državljanov tretjih držav pred nepoštenim zaposlovanjem in neustreznimi delovnimi pogoji ter diskriminacijo. Sodelujoče države članice lahko uvedejo dodatne pogoje za sodelovanje delodajalcev v naboru talentov EU, da se zagotovi skladnost z drugimi relevantnimi nacionalnimi praksami, kolektivnimi pogodbami ter načeli in smernicami Mednarodne organizacije dela v skladu s pravom Unije.

Delodajalci, ki sodelujejo v naboru talentov EU, registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav za namene zaposlovanja ne zaračunavajo pristojbin.

4.Prosta delovna mesta delodajalcev, ki sodelujejo v naboru talentov EU, so na IT platformi nabora talentov EU vidna registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav.

5.Delodajalci, ki sodelujejo v naboru talentov EU, na IT platformi nabora talentov EU brez nepotrebnega odlašanja navedejo, da so uspešno zaključili zaposlovanje registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav za dana prosta delovna mesta. Profili teh registriranih iskalcev zaposlitve in zapolnjena prosta delovna mesta samodejno prenehajo biti vidni na IT platformi nabora talentov EU.

6.Nacionalni organi, pristojni za relevantno pravo in prakso v sodelujočih državah članicah, za namene člena 10(2), točka (e), nemudoma obvestijo nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU o vseh kršitvah določb relevantnega prava in prakse iz odstavka 3.

Člen 14
Seznam deficitarnih poklicev po vsej EU

1.Za namene te uredbe je v Prilogi določen seznam deficitarnih poklicev po vsej EU na podlagi klasifikacije ISCO-08 na ravni štirih števk.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 21 za spremembe Priloge v skladu z naslednjimi merili:

(a)poklici, ki so deficitarni v znatnem številu sodelujočih držav članic in o katerih so nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU uradno obvestile sekretariat nabora talentov EU v skladu s členom 10(2), točka (c);

(b)poklici, ki neposredno prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu EU in ki bodo verjetno postali še pomembnejši.

2.Sekretariat nabora talentov EU seznam deficitarnih poklicev po vsej EU objavi na IT platformi nabora talentov EU.

Člen 15
Nacionalne prilagoditve seznama deficitarnih poklicev po vsej EU

1.Sodelujoče države članice se lahko odločijo, da na seznam deficitarnih poklicev na podlagi klasifikacije ISCO-08 na ravni štirih števk dodajo deficitarne poklice, da bi zadovoljile svoje specifične potrebe trga dela. Odločijo se lahko tudi, da s seznama deficitarnih poklicev po vsej EU odstranijo deficitarne poklice, ki ne ustrezajo njihovim specifičnim potrebam trga dela. Prilagoditve za posamezne države vplivajo le na povezovanje prostih delovnih mest v zadevni državi članici.

Nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU držav članic, ki pošljejo uradno obvestilo o svojem sodelovanju v naboru talentov EU v skladu s členom 3, najpozneje tri mesece pred pridružitvijo naboru talentov EU sekretariat nabora talentov EU uradno obvestijo o vseh poklicih, dodanih na seznam deficitarnih poklicev po vsej EU ali odstranjenih z njega.

Nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU sodelujočih držav članic v treh mesecih po spremembah Priloge sekretariat nabora talentov EU uradno obvestijo o vseh poklicih, dodanih na seznam deficitarnih poklicev po vsej EU ali odstranjenih z njega.

Nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU lahko sekretariat nabora talentov EU največ enkrat letno uradno obvestijo o nadaljnjih poklicih, dodanih na seznam deficitarnih poklicev po vsej EU ali odstranjenih z njega.

2.Sekretariat nabora talentov EU prilagoditve seznama deficitarnih poklicev po vsej EU, o katerih so ga uradno obvestile nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU, objavi na IT platformi nabora talentov EU.

3.Nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU na IT platformo nabora talentov EU prenesejo samo tista prosta delovna mesta, ki ustrezajo seznamu deficitarnih poklicev po vsej EU, ob upoštevanju prilagoditev iz odstavka 1.

Člen 16
Iskanje in povezovanje

1.Delodajalci, ki sodelujejo na IT platformi nabora talentov EU, lahko na tej platformi iščejo registrirane iskalce zaposlitve iz tretjih držav.

2.Delodajalci, ki sodelujejo v naboru talentov EU, lahko uporabijo poseben filter, ki je na voljo na IT platformi nabora talentov EU, za iskanje profilov registriranih iskalcev zaposlitve, ki so dobili „izkaznico partnerstva EU za privabljanje talentov“.

3.Delodajalci, ki sodelujejo v naboru talentov EU, lahko dostopajo do seznama predlaganih profilov registriranih iskalcev zaposlitve, ustvarjenega z orodjem za samodejno povezovanje na podlagi ustreznosti spretnosti, kvalifikacij in delovnih izkušenj registriranih iskalcev zaposlitve za določeno prosto delovno mesto.

4.Registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav lahko iščejo prosta delovna mesta v naboru talentov EU in dostopajo do seznama predlaganih ustreznih prostih delovnih mest, ustvarjenega z orodjem za samodejno povezovanje.

POGLAVJE V
ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJ, PODPORNE STORITVE IN POSPEŠENI POSTOPKI PRISELJEVANJA

Člen 17
Zagotavljanje informacij in podporne storitve

1.Sodelujoče države članice omogočijo enostaven dostop do informacij o naboru talentov EU in njegovem delovanju.

Sekretariat nabora talentov EU ob podpori nacionalnih kontaktnih točk nabora talentov EU na IT platformi nabora talentov EU zagotovi naslednje informacije:

(a)informacije o postopkih zaposlovanja in priseljevanja, priznavanju kvalifikacij in potrjevanju spretnosti, pravicah državljanov tretjih držav, tudi v zvezi z razpoložljivimi mehanizmi pravnega varstva, ter življenjskih in delovnih pogojih v sodelujočih državah članicah;

(b)pojasnilo iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, da jim je, če zanje velja sodna ali upravna odločba o zavrnitvi vstopa ali prepovedi prebivanja v državi članici ali prepoved vstopa v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta, prepovedano vstopiti na ozemlje in prebivati na ozemlju vseh držav članic.

2.Nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav in delodajalcem, ki sodelujejo v naboru talentov EU, na njihovo zahtevo zagotovijo dodatno podporo in pomoč po izbirnem postopku, zlasti:

(a)posebne informacije o nacionalnih postopkih priseljevanja za pridobitev vizumov in dovoljenj za prebivanje za namene dela po izbirnem postopku;

(b)posebne smernice in informacije o postopkih za združitev družine in pravicah družinskih članov;

(c)posebne informacije o pravicah in obveznostih državljanov tretjih držav, vključno z dostopom do socialnih prejemkov, zdravstvene pomoči, izobraževanja, stanovanj, priznavanja kvalifikacij in pritožbenega mehanizma v skladu s členom 18;

(d)informacije, ki so na voljo na nacionalni ravni za olajšanje vključevanja državljanov tretjih držav v državo članico gostiteljico, kot so informacije o jezikovnih tečajih, poklicnem usposabljanju in izobraževanju ter drugih ukrepih vključevanja;

(e)kontaktne podatke organizacij, ki državljanom tretjih držav nudijo pomoč po začetku zaposlitve, če so na voljo.

3.Kadar je ustrezno, nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU zahteve za informacije, smernice in podporo posredujejo drugim pristojnim nacionalnim organom in po potrebi drugim ustreznim organom na nacionalni ravni, ki podpirajo vključevanje državljanov tretjih držav na trg dela.

Člen 18
Omogočanje vlaganja pritožb

1.Sodelujoče države članice zagotovijo učinkovite mehanizme, ki registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav omogočajo vložitev pritožbe, če delodajalci, ki sodelujejo v naboru talentov EU, kršijo obveznosti in pogoje iz člena 13(3).

2.Sodelujoče države članice omogočijo enostaven dostop do informacij o razpoložljivih mehanizmih pravnega varstva.

Člen 19
Pospešeni postopki priseljevanja

1.Sodelujoče države članice se lahko odločijo za vzpostavitev pospešenih postopkov priseljevanja, da se omogoči hitrejše zaposlovanje registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili izbrani za prosto delovno mesto v naboru talentov EU.

2.Postopek iz odstavka 1 lahko zajema:

(a)pridobitev vizumov in dovoljenj za prebivanje za namene dela;

(b)odstopanje od načela prednostne obravnave državljanov Unije za prosta delovna mesta, prenesena na IT platformo nabora talentov EU.

POGLAVJE VI
KONČNE DOLOČBE

Člen 20
Dejavnosti spremljanja

1.Sekretariat nabora talentov EU v skladu s členom 8(2), točka (e), redno spremlja uspešnost nabora talentov EU. Zbirajo se zlasti podatki o:

(a)številu in vrsti profilov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, registriranih na IT platformi nabora talentov EU;

(b)številu in vrsti prostih delovnih mest, prenesenih na IT platformo nabora talentov EU;

(c)številu obiskov IT platforme nabora talentov EU;

(d)številu in vrsti zaposlitev, omogočenih prek nabora talentov EU;

(e)številu izdanih „izkaznic partnerstva EU za privabljanje talentov“;

(f)številu zaposlitev, omogočenih prek nabora talentov EU v okviru partnerstev za privabljanje talentov.

2.Sekretariat nabora talentov EU vzpostavi zbiranje podatkov v skladu s statističnimi koncepti in opredelitvami ter izmenjuje informacije in podatke s Komisijo za namene zagotavljanja kakovosti podatkov, zbranih v skladu s to uredbo, ter priprave in kakovosti evropske statistike.

3.Sekretariat nabora talentov EU zbira podatke iz odstavka 1 ob podpori nacionalnih kontaktnih točk nabora talentov EU in usmerjevalne skupine za nabor talentov EU.

Člen 21
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 14 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.Prenos pooblastila iz člena 14 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 14, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 22
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor, ki se ustanovi s to uredbo. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 23
Poročanje

1.Komisija do 31. decembra 2031, nato pa vsakih pet let, Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o uporabi te uredbe.

Člen 24
Začetek veljavnosti

1.Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v sodelujočih državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani način(i) izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 45  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

–število in vrsto profilov iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, registriranih na IT platformi nabora talentov EU,

–prosta delovna mesta, registrirana na IT platformi nabora talentov EU,

–število obiskov IT platforme nabora talentov EU in število zaposlitev, omogočenih prek nabora talentov EU,

–število izdanih „izkaznic partnerstva EU za privabljanje talentov“ in število zaposlitev, omogočenih prek nabora talentov EU v okviru partnerstev za privabljanje talentov.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2026 in 2028,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani način(i) izvrševanja proračuna 46

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

– subjektom javnega prava,

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 50  

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

   v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Od leta 2028 so letni stroški predloga ocenjeni na 25 milijonov EUR in predlaga se, da se financirajo iz naslednjega večletnega finančnega okvira, brez poseganja v dogovor o večletnem finančnem okviru in programih. Poleg tega je od leta 2028 predvidena finančna podpora mednarodnim akterjem ali akterjem s sedežem v EU, ki so prisotni v tretjih državah in bi lahko razseljenim osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, pomagali izkoristiti priložnosti nabora talentov EU, s čimer bi podprli razvoj dopolnilnih poti do zaposlitve. Tega zneska v tej fazi ni mogoče natančno količinsko opredeliti.

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) 57

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 60  

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami služb Komisije, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj teh služb Komisije, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnim službam Komisije dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem služb Komisije, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj teh služb Komisije, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnim službam Komisije dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva,

–    za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice     

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)     COM(2020) 609 final .

(2)    Employment and Social Developments in Europe (Razvoj na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi), letni pregled 2023. Kot potrjujejo seznami razširjenih in akutnih deficitarnih poklicev iz poročila EURES za leto 2022 o deficitarnih in suficitarnih poklicih; za več podrobnosti glej: Poročilo EURES o pomanjkanju delovne sile (europa.eu) . 

(3)    V  industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora iz leta 2023 je potrjeno, da bo zeleni prehod povečal povpraševanje po novih spretnostih na vseh ravneh. Da bi se zadovoljile potrebe industrijskih ekosistemov, je treba na primer v Evropi zaposliti več strokovnjakov za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT). Leta 2021 je imelo približno 60 % podjetij v EU, ki so zaposlila ali skušala zaposliti strokovnjake za IKT, težave pri zapolnjevanju prostih delovnih mest na tem področju. Ker namerava Komisija prevzeti vodilno vlogo pri svetovnem prehodu na splet 4.0 in virtualne svetove, se povečuje potreba po visoko usposobljenih strokovnjakih za tehnologije, povezane s tem procesom, kot so razširjena resničnost, računalništvo v oblaku, tehnologija 5G, razpršena evidenca itd.

(4)    Pandemija COVID-19 je še povečala dolgotrajno pomanjkanje delovne sile v sektorjih, kot sta zdravstvo in IKT. Eurofound, Tackling labour shortage in EU Member States (Reševanje pomanjkanja delovne sile v državah članicah EU), 2021, str. 6.

(5)    V  evropskem programu znanj in spretnosti , ki se je začel izvajati leta 2020, so bili predstavljeni cilji EU za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo v naslednjih petih letih. Program znanj in spretnosti predvideva tudi aktiviranje neaktivnega prebivalstva EU s spodbujanjem njihovega vključevanja na trg dela.

(6)     COM(2022) 657 final .

(7)    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2021 o novih poteh za zakonite delovne migracije ( 2020/2010(INI) ); resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2021 s priporočili Komisiji o politiki in zakonodaji na področju zakonitega priseljevanja ( 2020/2255(INL) ).

(8)    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. februarja 2023 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Privabljanje znanj, spretnosti in talentov v EU ( EESC 2022/02745 ). Mnenje Evropskega odbora regij o zakonitih migracijah: privabljanje znanj, spretnosti in talentov v EU ( COR 2022/03942 ).

(9)     Partnerstva za privabljanje talentov (europa.eu) .

(10)     C(2020) 6467 .

(11)    V  evropskem programu znanj in spretnosti , ki se je začel izvajati leta 2020, so bili predstavljeni cilji EU za izpopolnjevanje in preusposabljanje v naslednjih petih letih.

(12)     COM(2023) 161 final .

(13)     COM(2023) 62 final .

(14)     COM(2023) 168 final .

(15)     https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12594-Zakonite-migracije-javno-posvetovanje_sl  

(16)    Vprašanja so se nanašala na opredelitev poklicev, v katerih bo morala EU v prihodnjih letih večinoma zaposlovati državljane tretjih držav, glavne cilje, ki bi jih moral doseči nabor talentov EU, in morebitna merila za sprejem v nabor talentov EU, končno odprto vprašanje pa je bilo, kako izboljšati politiko EU na področju zakonitih migracij.

(17)    Študija izvedljivosti OECD je zajemala oceno treh možnih scenarijev za vzpostavitev nabora talentov EU ter analizo stroškov in koristi za vsak scenarij. V študiji so bili podrobno ocenjeni morebitni pravni okvir, upravljanje, področje uporabe in funkcije prihodnjega nabora talentov EU. Glej študijo izvedljivosti OECD o naboru talentov .

(18)     https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13716-EU-Talent-Pool_sl  

(19)    Pobuda bi olajšala dostop do zaposlitve v EU in omejila upravno breme več nacionalnih postopkov.

(20)    Zlasti pri praksah zaposlovanja in delovnih pogojih.

(21)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) in Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES.

(22)    Stroški po letu 2027 so okvirni in ne vplivajo na razpoložljiva proračunska sredstva za pobudo v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira.

(23)    Kot je podrobno pojasnjeno v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem zakonodajnemu predlogu, je ta predpostavka temeljila na več premislekih. Čeprav bi bila pobuda zasnovana tako, da bi bila privlačna za čim več držav članic, je verjetno, da se bodo države članice pridruževale postopoma oziroma da se bo v prvih letih izvajanja pridružilo le nekaj držav članic, dolgoročno pa naj bi se število sodelujočih držav članic postopoma povečevalo. Zato se je predpostavljalo, da se bodo države članice z večjim interesom pridružile takoj na začetku, druge pa pozneje. Dolgoročno se predvideva večja uporaba pobude, na kar nakazuje dejstvo, da je velika večina držav članic, s katerimi so potekala posvetovanja, pozdravila pobudo. Poleg tega je mogoče razumno predpostavljati, da se bo nekaj držav članic pridružilo zaradi nujnih potreb, povezanih s težavnimi demografskimi razmerami, ki zahtevajo opiranje na zakonite migracije pri odpravljanju prihodnjega pomanjkanja spretnosti in delovne sile, ki ga ni mogoče zadovoljivo odpraviti z domačo delovno silo EU.

(24)    Ocenjuje se, da bo v Komisiji za vse naloge, povezane z naborom talentov EU, potrebnih 13 uslužbencev. To osebje bo zaposleno postopoma, odvisno od faze razvoja pobude. Do leta 2027 bo potrebnih 10 uslužbencev. Stroški po letu 2027 so okvirni in ne vplivajo na razpoložljiva proračunska sredstva za pobudo v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira.

(25)    UL C , , str. .

(26)    UL C , , str. .

(27)    UL C , , str. .

(28)    Priporočilo Komisije (EU) 2020/1364 z dne 23. septembra 2020 o zakonitih poteh do zaščite v EU: spodbujanje preselitve, humanitarnega sprejema in drugih dopolnilnih poti.

(29)    „Dopolnilne poti“ so varne in regulirane poti za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ter dopolnjujejo preselitev z zagotavljanjem zakonitega bivanja v tretji državi, v kateri so zadovoljene njihove potrebe po mednarodni zaščiti. Dopolnilne poti do zaposlitve osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, omogočajo dostop do obstoječih poti delovnih migracij in uporabo njihovih spretnosti ter prispevajo k odpravljanju pomanjkanja delovne sile v državah gostiteljicah. Glej tudi: https://www.unhcr.org/complementary-pathways.html .

(30)     COM(2020) 609 final .

(31)     COM(2022) 657 final .

(32)    Uredba (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2016 o evropski mreži služb za zaposlovanje (EURES), dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela ter o spremembi uredb (EU) št. 492/2011 in (EU) št. 1296/2013 (UL L 107, 22.4.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/589/oj ).

(33)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj ).

(34)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj ).

(35)    Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/115/oj ).

(36)    Sklep (EU) 2018/646 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2018 o skupnem okviru za zagotavljanje boljših storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije (UL L 112, 2.5.2018, str. 42, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2018/646/oj ).

(37)    Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L 343, 23.12.2011, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2011/98/oj ).

(38)    Direktiva 2014/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev (UL L 94, 28.3.2014, str. 375, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/36/oj ).

(39)    Direktiva (EU) 2021/1883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2021 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve in razveljavitvi Direktive Sveta 2009/50/ES (UL L 382, 28.10.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2021/1883/oj ).

(40)    Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (prenovitev) (UL L 132, 21.5.2016, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/801/oj ).

(41)    Direktiva (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (UL L 186, 11.7.2019, str. 105, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/1152/oj ).

(42)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1996/71/oj ).

(43)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj ).

(44)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj ).

(45)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(46)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču Budgpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(47)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(48)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(49)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(50)    Preglednice v tem oddelku predstavljajo scenarij z 20 sodelujočimi državami članicami. To ne vpliva na odločitve držav članic, proračun pa bo prilagojen glede na število držav članic, ki sodelujejo v naboru talentov EU.

(51)    Stroški za obdobje po letu 2027 so okvirni in ne vplivajo na razpoložljiva proračunska sredstva za pobudo v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira.

(52)    Glej prejšnjo opombo.

(53)    Glej prejšnjo opombo.

(54)    Glej prejšnjo opombo.

(55)    Glej prejšnjo opombo.

(56)    Glej prejšnjo opombo.

(57)    Ta preglednica predstavlja scenarij z 20 sodelujočimi državami članicami. To ne vpliva na odločitve držav članic, proračun pa bo prilagojen glede na število držav članic, ki sodelujejo v naboru talentov EU.

(58)    Glej prejšnjo opombo.

(59)    Glej prejšnjo opombo.

(60)    Ta preglednica predstavlja scenarij z 20 sodelujočimi državami članicami. To ne vpliva na odločitve držav članic, proračun pa bo prilagojen glede na število držav članic, ki sodelujejo v naboru talentov EU.

(61)    Glej prejšnjo opombo.

(62)    Glej prejšnjo opombo.

(63)    Glej prejšnjo opombo.

(64)    Glej prejšnjo opombo.

(65)    Glej prejšnjo opombo.

(66)    Glej prejšnjo opombo.

(67)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(68)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.11.2023

COM(2023) 716 final

PRILOGA

k

Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o vzpostavitvi nabora talentov EU

{SEC(2023) 716 final} - {SWD(2023) 716 final} - {SWD(2023) 717 final} - {SWD(2023) 718 final}

PRILOGA
Seznam deficitarnih poklicev po vsej EU