EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 27.10.2023
COM(2023) 687 final
2023/0388(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki naj se v imenu Evropske unije zastopa na petem zasedanju ad hoc odbora OTIF za pravna vprašanja in mednarodno sodelovanje
(Besedilo velja za EGP)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa na petem zasedanju ad hoc odbora za pravna vprašanja in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: odbor) Medvladne organizacije za mednarodni železniški promet (OTIF) glede sprejetja svetovalnega pravnega mnenja o razlagi pravil OTIF v zvezi z objekti za izvajanje železniških storitev ter sklepov o digitalizaciji dokumentov o mednarodnem železniškem tovornem prometu, razvoju dolgoročne strategije za OTIF, mirovanju in prenehanju statusa pogodbenice COTIF in/ali članstva v OTIF posameznih držav članic OTIF, uporabi elektronskih podpisov v uradni komunikaciji med OTIF in njenimi članicami, pravnem varstvu imena, kratic, logotipa in dokumentov OTIF ter pojasnitvi izraza „strokovnjak“ za namene vključevanja deležnikov v dejavnosti odbora.
2.Ozadje predloga
2.1.Konvencija o mednarodnem železniškem prometu
Konvencija o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) ureja delovanje OTIF in njene dejavnosti na splošno. Konvencijo COTIF je podpisalo 51 držav, vključno s 25 državami članicami Evropske unije (vse razen Cipra in Malte). Tudi Evropska unija (EU) je od 1. julija 2011 pogodbenica COTIF.
COTIF sestavljajo glavna konvencija in sedem dodatkov, ki so sestavni del konvencije in določajo enotna pravila za mednarodni železniški prevoz potnikov in blaga (dodatek A: Pogodba o mednarodnem železniškem prevozu potnikov (CIV), dodatek B: Pogodba o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM), dodatek C: Mednarodni železniški prevoz nevarnega blaga (RID), dodatek D: Pogodba o uporabi vagonov v mednarodnem železniškem prometu (CUV), dodatek E: Pogodba o uporabi infrastrukture v mednarodnem železniškem prometu (CUI), dodatek F: Potrditev tehničnih standardov in sprejetje enotnih tehničnih predpisov za železniški material, namenjen uporabi v mednarodnem prometu (APTU), dodatek G: Tehnična odobritev železniškega materiala, ki se uporablja v mednarodnem prometu (ATMF).
2.2.Sporazum med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet
Svet je 16. junija 2011 sprejel Sklep Sveta 2013/103/EU o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999. Sporazum je začel veljati 1. julija 2011. Sklep Sveta 2013/103/EU vsebuje izjavo Unije o uveljavljanju pristojnosti (Priloga I) in interno ureditev Sveta, držav članic in Komisije za postopke v OTIF (Priloga III).
2.3.Ad hoc odbor za pravna vprašanja in mednarodno sodelovanje
Ad hoc odbor OTIF za pravna vprašanja in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: odbor) je bil ustanovljen na 15. generalni skupščini OTIF septembra 2021, prvo zasedanje pa je potekalo novembra 2021.
Njegov mandat je določen v členu 2 poslovnika: (a) priprava osnutkov sprememb ali dopolnitev konvencije COTIF; (b) pravno svetovanje na lastno pobudo ali na zahtevo organov iz prvega in drugega odstavka 13. člena konvencije COTIF ali na zahtevo organov, ki jih ti organi ustanovijo; (c) spodbujanje in olajšanje delovanja in izvajanja konvencije COTIF; (d) spremljanje in ocenjevanje pravnih instrumentov; (e) sprejemanje sklepov o sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami in združenji, vključno z ustanovitvijo in razpustitvijo posvetovalnih kontaktnih skupin z drugimi mednarodnimi organizacijami in združenji ter spremljanjem delovanja kontaktnih skupin.
Odbor po potrebi predloži svoje sklepe in predloge pristojnim organom iz prvega odstavka 13. člena COTIF v obravnavo ali odločanje.
Delovni program odbora je bil nazadnje posodobljen aprila 2023 (LAW-23079-JUR 4).
2.4.Predvideni akti odbora
Odbor naj bi na svojem petem zasedanju sprejel svetovalno pravno mnenje in druge ustrezne sklepe, ki bi vplivali na dejavnosti OTIF.
–Točka 3. Uporaba enotnih pravil CUI za objekte za izvajanje železniških storitev: odbor lahko sprejme svetovalno pravno mnenje; čeprav je treba razlikovati med pogodbami, zajetimi v enotnih pravilih CUI, in obveznostmi, ki jih morajo pogodbenice navedenih pogodb izpolnjevati v skladu s pravom Unije, se v tem konkretnem primeru osnutek mnenja nanaša tudi na interakcijo med pravili OTIF in zakonodajo Unije na področju opredelitve železniške infrastrukture (ki jo ureja Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja); mnenje se namreč pri razlagi uporabe enotnih pravil CUI za objekte za izvajanje železniških storitev v veliki meri sklicuje na Direktivo 2012/34/EU in se v točki 3 svojih sklepov izrecno sklicuje na potrebo po razlagi javnega prava, ki se uporablja za članice OTIF, zato lahko svetovalno mnenje odločilno vpliva na vsebino zakonodaje Unije.
–Točka 4. Digitalizacija mednarodnega prometa, zlasti dokumentov o tovornem prometu: odbor se lahko odloči, da sekretariatu OTIF naroči, naj pripravi predlog za spremembo COTIF, da se olajša uporaba elektronskega železniškega tovornega lista; ta predmet urejanja, tj. elektronska izmenjava informacij v zvezi z mednarodnim železniškim tovornim prometom, je na ravni EU urejena z Uredbo (EU) 2020/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o elektronskih informacijah o prevozu blaga; uvodna izjava 6 med drugim določa, da bi morala „[o]bveznost pristojnih organov, da sprejemajo informacije, ki jih gospodarski subjekti dajo na voljo v elektronski obliki, [...] veljati tudi, kadar koli se v skladu z določbami pravnih aktov Unije ali nacionalnim pravom, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, zahtevajo informacije, ki so navedene tudi v ustreznih mednarodnih konvencijah, kot so konvencije, ki urejajo mednarodne pogodbe o prevozu za različne načine prevoza, na primer [...] Konvencija o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) [...]“; zato bo sprememba COTIF, katere pripravo lahko odbor naroči sekretariatu OTIF, zavezujoča v mednarodnem pravu in bo lahko odločilno vplivala na vsebino zakonodaje EU.
–Točka 6. Razvoj dolgoročne strategije za OTIF: odbor bo na podlagi sklepa 15. generalne skupščine in v skladu s svojim delovnim programom še naprej pomagal generalnemu sekretarju OTIF pri pripravi dolgoročne strategije za OTIF; na tem zasedanju bo proučil revidirano različico strategije in generalnemu sekretarju svetoval glede morebitnih sprememb ali izboljšav; EU je pogodbenica COTIF in članica OTIF; dolgoročna strategija OTIF zadeva celoten spekter dejavnosti OTIF, vključno s pravnimi instrumenti in področji politike, za katere je izključno pristojna EU (npr. varnost v železniškem prometu in tehnični standardi ali prevoz nevarnega blaga); poleg tega bo dolgoročna strategija, če jo bo generalna skupščina sprejela na naslednjem rednem zasedanju, odločilno vplivala na vsebino delovnega programa OTIF in morda na različne vidike COTIF, katere pogodbenica je EU.
–Točka 7. Mirovanje in prenehanje statusa pogodbenice COTIF in/ali članstva v OTIF posameznih držav članic: odbor bo preučil možnost, da sekretariatu OTIF naroči, naj pripravi predlog za spremembo COTIF; predmet urejanja se nanaša na organizacijo in delovanje organizacije, katere pogodbenica je EU, in lahko privede do priprave predlogov za spremembo COTIF; ta aktualna tema se nanaša na celoten obseg dejavnosti OTIF, vključno s področji, za katera je izključno pristojna EU, zato bo sprememba COTIF, katere pripravo lahko odbor naroči sekretariatu OTIF, zavezujoča v mednarodnem pravu in bo lahko odločilno vplivala na vsebino zakonodaje EU.
–Točka 8. Uporaba elektronskih podpisov v uradni komunikaciji med OTIF in njenimi članicami: odbor se lahko odloči o splošnih navodilih, na podlagi katerih sekretariat pripravi priporočilo o uporabi elektronskih podpisov v uradni komunikaciji med OTIF in njenimi članicami; to področje na ravni EU ureja Uredba (EU) št. 910/2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu, zato bo priporočilo, katerega pripravo lahko odbor naroči sekretariatu OTIF, lahko odločilno vplivalo na vsebino zakonodaje EU.
–Točka 9. Pravno varstvo imena, kratice, logotipa in dokumentov OTIF: odbor bo proučil pravne zahteve in se lahko odločil o možnih ukrepih za izboljšanje pravnega varstva imena, kratice, logotipa in dokumentov OTIF; vprašanje ponovne uporabe informacij javnega sektorja na ravni EU urejata Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja ter Sklep Komisije z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije (2011/833/EU), zato lahko sklepi, ki naj bi jih odbor sprejel na tem področju, odločilno vplivajo na vsebino zakonodaje EU.
–Točka 10. Vključevanje registriranih deležnikov v ad hoc odbor za pravna vprašanja in mednarodno sodelovanje: odbor se lahko odloči za pojasnitev izraza „strokovnjak“ za namene vključevanja deležnikov v njegove dejavnosti; cilj je omogočiti sodelovanje strokovnjakov kot predstavnikov pravnih oseb, dejavnih v mednarodnem železniškem sektorju, kot so prevozniki in upravljavci infrastrukture; odločitev o razlagi pojma „strokovnjak“ v okviru Priporočila o vključevanju deležnikov v delo OTIF bo imela pravne učinke, saj bo vplivala na odločanje v okviru COTIF, katere pogodbenica je EU.
2.5.Pristojnost in glasovalne pravice Unije
Člen 6 Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pristopu Evropske unije h konvenciji COTIF, odobrenega s Sklepom Sveta z dne 16. junija 2011, določa:
„1. Za odločanje o zadevah, v katerih ima Unija izključno pristojnost, Unija uveljavlja pravico do glasovanja svojih držav članic v okviru Konvencije.
2. Za odločanje o zadevah, v katerih si Unija deli pristojnost s svojimi državami članicami, glasuje bodisi samo Unija bodisi samo njene države članice.
3. Ob upoštevanju člena 26, odstavek 7, Konvencije ima Unija število glasov, enako številu glasov njenih držav članic, ki so hkrati tudi pogodbenice Konvencije. Kadar glasuje Unija, njene države članice ne glasujejo.“
V zvezi s sklepi, ki naj bi jih odbor sprejel na svojem petem zasedanju, kot je pojasnjeno v točki 2.4 zgoraj, je bilo ocenjeno, da vse točke dnevnega reda v celoti ali delno spadajo v izključno pristojnost Unije.
Navedeni akti, ki naj bi jih odbor sprejel, zadevajo posebna področja, za katera EU izvaja svojo pristojnost in je sprejela notranja pravila, na katera lahko ti akti vplivajo (točke 3, 4, 8, 9), oziroma medsektorske ali upravne zadeve, ki so pomožne narave glede na vsebinske zadeve, ki jih ureja COTIF, in katerih težišče spada pretežno v izključno pristojnost Unije (točke 6, 7, 10).
3.Stališče, ki naj se zastopa v imenu Unije
Točka 3 dnevnega reda – Uporaba enotnih pravil CUI za objekte za izvajanje železniških storitev
Odbor bi moral v skladu s svojim delovnim programom proučiti vprašanje, ali naj se enotna pravila za pogodbo o uporabi infrastrukture v mednarodnem železniškem prometu (CUI – dodatek E h Konvenciji, v nadaljnjem besedilu: enotna pravila CUI) uporabljajo za objekte za izvajanje železniških storitev, in izdati svetovalno mnenje o tej zadevi.
Odbor je na četrtem zasedanju na splošno razpravljal o uporabi enotnih pravil CUI v objektih za izvajanje železniških storitev na podlagi začetnega dokumenta, ki ga je pripravil sekretariat OTIF (LAW-23022-JUR 4/8). Po tej razpravi je odbor naročil sekretariatu, naj pripravi osnutek pravnega mnenja.
Odbor bo na svojem petem zasedanju obravnaval osnutek svetovalnega pravnega mnenja, ki ga je pripravil sekretariat (LAW-23109-JUR 5/3). Njegov namen je pojasniti področje uporabe enotnih pravil CUI, zlasti ali je treba pojem „infrastruktura“ razlagati tako, da zajema nepremične objekte za izvajanje železniških storitev v smislu Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja, ob upoštevanju dejstva, da COTIF in zlasti enotna pravila CUI ne opredeljujejo pojma „objekti za izvajanje železniških storitev“ oziroma se nanj ne sklicujejo.
V točki (a) 3. člena enotnih pravil CUI je železniška infrastruktura opredeljena, kot sledi:
„železniška infrastruktura“ pomeni vse železniške tire in nepremične naprave, potrebne za promet železniških vozil in varnost prometa.
Kot je poudarjeno v začetnem dokumentu sekretariata, je iz dobesedne razlage izraza razvidno, da zajema železniške tire in nepremične naprave. Poleg tega morajo biti objekti, da bi spadali v to opredelitev, potrebni za dva kumulativna namena: promet železniških vozil in varnost prometa.
V osnutku pravnega mnenja, ki ga je pripravil sekretariat OTIF, je na podlagi tega izhodišča in drugih analitičnih elementov, pomembnih za predmet urejanja, dejansko ugotovljeno, da:
–se enotna pravila CUI uporabljajo za vse pogodbe o uporabi železniške infrastrukture za namene mednarodnega prevoza v smislu enotnih pravil CIV (dodatek A h konvenciji) in enotnih pravil CIM (dodatek B h konvenciji);
–enotna pravila CUI ne vplivajo na javno pravo, ki se uporablja v članicah OTIF v zvezi z železniško infrastrukturo in dostopom do nje, ter navedeno pravo dopolnjujejo;
–je treba zagotoviti usklajeno in dopolnilno razlago enotnih pravil CUI in javnega prava, ki se uporablja v članicah OTIF, da bi se izognili nasprotjem med dvema pravnima ureditvama in omogočili uporabo enotnih pravil CUI;
–bi morala opredelitev pojma „železniška infrastruktura“ za namene enotnih pravil CUI potekati v dveh fazah. Prvič, javno pravo, ki se uporablja v članicah OTIF, določa, kaj je železniška infrastruktura in kakšni so pogoji za dostop do nje. Drugič, predmet pogodbe o uporabi na podlagi enotnih pravil CUI je lahko le železniška infrastruktura, kot je opredeljena v veljavnem javnem pravu članice OTIF in ki izpolnjuje zahteve iz člena 3(a) enotnih pravil CUI.
Ti sklepi so v celoti združljivi in skladni s pravnim okvirom EU, ki ureja pravice dostopa do železniškega omrežja in zagotavljanje storitev železniškega prevoza, kot je določeno v Direktivi 2012/34/EU. Zato se predlaga, da se podpre sprejetje svetovalnega pravnega mnenja v sedanji različici.
Točka 4 dnevnega reda – Digitalizacija mednarodnega prometa, zlasti dokumentov o tovornem prometu
Sekretariat OTIF je leta 2022 organiziral anketo o pravilih za elektronske dokumente o železniškem prometu. Odbor je po razpravi o izidih raziskave na svojem tretjem zasedanju ugotovil, da ni potrebe po takojšnji spremembi enotnih pravil za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga (dodatek B h konvenciji, v nadaljnjem besedilu: enotna pravila CIM), kar zadeva elektronske dokumente o železniškem prometu, in naročil sekretariatu, naj na naslednjem zasedanju predloži predlog o morebitnih nadaljnjih ukrepih.
V začetnem dokumentu, ki ga je pripravil sekretariat, je bilo ugotovljeno, da primer elektronskega tovornega lista, ki sta ga skupaj pripravila Odbor za mednarodni železniški promet (CIT) in Organizacija za sodelovanje med železnicami (OSJD), ni bil dokumentiran. Ta skupni tovorni list „OTIF-OSJD“ že obstaja v elektronski obliki in ga, kar zadeva del OTIF, upravlja CIT. V tem okviru je pripravljenih več dokumentov, ki učinkovito dopolnjujejo splošne določbe COTIF o funkcionalni enakovrednosti elektronskega tovornega lista.
Odbor je bil na svojem četrtem zasedanju pozvan, naj se odloči o morebitnih nadaljnjih ukrepih, vendar ni imel časa za obravnavo tega vprašanja in ga je preložil na peto zasedanje. Predlagano stališče Unije je zato enako stališču, ki je bilo pripravljeno za četrto zasedanje odbora in je določeno v dokumentu Sveta ST 7918/23, tj. da se šteje, da obstoječe določbe enotnih pravil CIM zadostujejo za brezpapirni prevoz, in da se sekretariat pozove, naj za naslednje zasedanje pripravi analitični delovni dokument o morebitni spremembi enotnih pravil CIM za lažjo uporabo elektronskega tovornega lista CIM.
Točka 6 dnevnega reda – Razvoj dolgoročne strategije za OTIF
Odbor bi moral v skladu s svojim delovnim programom „pomagati generalnemu sekretarju pri pripravi dolgoročne strategije na podlagi sklepa generalne skupščine na njenem 15. zasedanju“. Odbor je na svojem četrtem zasedanju generalnemu sekretarju svetoval, naj dolgoročna strategija OTIF „vključuje ustrezne elemente analize ozadja in se preoblikuje v osnutek enotnega strateškega dokumenta, ki bi prikazal povezave med analizo pomembnih vprašanj in izzivov ter strateškimi cilji“.
Odbor je generalnemu sekretarju tudi svetoval, naj dolgoročna strategija OTIF temelji na naslednjih glavnih elementih:
–„Vizija: OTIF bi moral imeti kot mednarodni forum osrednjo vlogo pri tem, da železniški promet postane temelj trajnostnega in nemotenega mednarodnega prometnega sistema.
–Misija: v vsakem pogledu pospeševati, izboljševati in olajševati mednarodni železniški promet (glej 2. člen konvencije COTIF).
–Strateški cilji: 1. zagotoviti učinkovito in enotno uporabo prava OTIF; 2. razširiti uporabo prava OTIF na najširše možno geografsko območje; 3. zagotoviti, da bo pravo OTIF tudi v prihodnje ostalo ustrezno; 4. okrepiti vodilno vlogo OTIF v mednarodnem železniškem prometu in prispevati k vzpostavljanju sinergij z drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami in združenji; 5. prispevati k usklajevanju in poenotenju sistemov mednarodnega železniškega prava“.
Na petem zasedanju naj bi odbor generalnemu sekretarju zagotovil nadaljnje nasvete in smernice na podlagi revidirane različice osnutka strateškega dokumenta, da bi se doseglo splošno soglasje o strukturi in vsebini dolgoročne strategije. Po pregledu revidiranega osnutka strateškega dokumenta je stališče EU podpreti sedanjo različico, ki jo je pripravil generalni sekretar, in predlagati nekaj možnih izboljšav, kot je pojasnjeno v prilogi k sklepu Sveta.
Točka 7 dnevnega reda – Mirovanje in prenehanje statusa pogodbenice COTIF in/ali članstva v OTIF posameznih držav članic
Odbor se je 4. avgusta 2022 odločil, da v svoj delovni program vključi temo „mirovanje in prenehanje statusa pogodbenice COTIF in/ali članstva v OTIF posameznih držav članic“. Cilj in obseg dela sta bila opredeljena, kot sledi: „pregled pravil OTIF in mednarodnega prava ter ustrezne prakse o mirovanju in prenehanju pogodb in članstva (vključno z omejitvijo nekaterih pravic)“.
Odbor se je na svojem tretjem zasedanju seznanil z začetnim dokumentom, ki ga je pripravil sekretariat, in sklenil, da bo preložil razprave o tej zadevi.
Odbor je bil na svojem četrtem zasedanju pozvan, naj nadaljuje razprave in obravnava zlasti naslednja vprašanja:
–ali naj se sankcije za kršitev pravil OTIF praviloma naložijo le, če je to izrecno določeno v COTIF;
–ali bi morala COTIF določiti sankcije za kršitev mednarodnega prava na splošno, če se ne kršijo njena lastna pravila; če je odgovor pritrdilen, katere morebitne kršitve bi bilo treba vključiti;
–ali bi morala COTIF določiti sankcije za kršitve, ki niso neplačevanje prispevkov; če je odgovor pritrdilen, katere morebitne kršitve bi bilo treba vključiti;
–kateri organ OTIF bi moral biti odgovoren za odločanje o tem, ali so bila zadevna pravila kršena; kateri organ OTIF bi moral odločati o uporabi sankcij, ponovni vzpostavitvi pravic in ponovnem sprejemu izključenih držav članic ter s kakšno večino;
–ali bi bilo treba okoliščine, ki izključujejo protipravnost dejanja, izrecno vključiti v COTIF;
–ali bi bilo treba v primeru izključitve za ponovni sprejem izključenih članic uporabiti enak postopek kot za sprejem novih članic ali pa bi moral biti postopek drugačen ter ali bi bilo treba določiti kakršne koli posebne pogoje.
Ker je bilo treba ta vprašanja dodatno proučiti, so bile razprave preložene na peto zasedanje odbora. Med razpravami v Delovni skupini Sveta za kopenski promet je več držav članic po četrtem zasedanju odbora zaprosilo za razpravo o tej temi, da bi bilo na voljo dovolj časa za smiselne razprave in posvetovanja, ki bi bili podlaga za dobro opredeljeno stališče za peto zasedanje odbora. V zvezi s tem so službe Komisije pripravile celovit delovni dokument, ki ga je generalni sekretariat Sveta razposlal 12. julija 2023 (sklic ST 11781/23), Delovna skupina Sveta za kopenski promet pa je o njem razpravljala 4. in 18. septembra 2023.
Na podlagi izida te neformalne razprave je predlagano stališče Unije odvisno od naslednjih ključnih načel:
–kakršne koli sankcije za kršitev pravil OTIF se praviloma naložijo le, če to izrecno določa COTIF.
–Spremembe COTIF se lahko predvidijo za opredelitev sankcij za kršitve nekaterih določb COTIF, ki niso neplačevanje finančnih prispevkov v proračun, na primer v primeru (1) kršitev pravil OTIF, ki povzročajo potencialno ali dejansko slabo delovanje mednarodnega železniškega prometa, ki ga ureja COTIF, in/ali (2) kršitev pravil OTIF, ki resno ovirajo cilj OTIF, da pospešuje, izboljšuje in olajšuje mednarodni železniški promet.
–Možnost določitve sankcij v okviru COTIF za kršitev mednarodnega prava na splošno bi bila inovativna in kot taka zahteva pozornost in skrbno analizo posledic, ki bi jih taka odločitev lahko imela.
–Generalna skupščina bi morala biti uradno pristojna za odločanje o tem, ali so bila kršena ustrezna pravila OTIF, ter za odločanje o uporabi sankcij, ponovni vzpostavitvi pravic in ponovnem sprejemu izključenih držav članic.
–Okoliščine, ki izključujejo protipravnost dejanja, bi morale biti izrecno vključene v COTIF in oblikovane v skladu z mednarodnim pravnim sistemom odgovornosti držav za mednarodno protipravno ravnanje.
–V primeru izključitve bi bilo treba ponovni sprejem izključenih članic obravnavati in odobriti le pod posebnimi pogoji, v vsakem primeru pa le, če je kršitev pravil OTIF, zaradi katere je bila izrečena sankcija, učinkovito odpravljena.
Poleg tega bodo glede na geopolitične razmere in pomembno vlogo OTIF v železniškem sektorju na mednarodni ravni Unija in njene države članice predlagale razmislek o morebitni vključitvi določb, ki od članic zahtevajo spoštovanje fizične in funkcionalne celovitosti železniške infrastrukture drugih članic, v COTIF. To bi bilo lahko na primer vključeno v 5. člen COTIF (Posebne obveznosti držav članic). Kršitev take nove določbe bi se lahko sankcionirala.
Predlaga se, da odbor naroči sekretariatu OTIF, naj pripravi predlog za spremembo COTIF ob upoštevanju zgoraj navedenih vodilnih načel.
Točka 8 dnevnega reda – Uporaba elektronskih podpisov v uradni komunikaciji med OTIF in njenimi članicami
Odbor bi moral v skladu s svojim delovnim programom „proučiti pravne zahteve za uporabo in sprejemanje dokumentov z elektronskim podpisom (poverilnic, dopisov, odobritev, rezervacij, obvestil depozitarja itd.) v uradni komunikaciji med OTIF in njenimi članicami.“ Po tej proučitvi bi moral „izdati priporočilo o uporabi in sprejemanju elektronskih podpisov v uradni komunikaciji med OTIF in njenimi članicami“.
Odbor je pozvan, naj na svojem petem zasedanju razpravlja o tej temi na podlagi začetnega dokumenta, ki ga je pripravil sekretariat, in se odloči o splošnih navodilih za pripravo priporočila. Treba je opozoriti, da je bila ta tema predložena v obravnavo na četrtem zasedanju ad hoc odbora, a je bila preložena na peto zasedanje.
Predlagano stališče Unije je zato enako stališču, pripravljenemu za četrto zasedanje odbora, kot je določeno v dokumentu Sveta ST 7918/23, tj. podpreti pripravo priporočila, ki ga po možnosti pripravi sekretariat OTIF, za obravnavo in morebitno sprejetje na naslednjem zasedanju odbora.
Kar zadeva splošna načela, bi bilo treba upoštevati različne ravni izkušenj članov OTIF, zato se zdi primerno, da priporočilo v prvi fazi zajema le „enostavno“ komunikacijo, podobno tisti iz člena 3(10) Uredbe (EU) št. 910/2014. V skladu z navedeno določbo elektronski podpis za „enostavno“ komunikacijo pomeni niz podatkov v elektronski obliki, ki so dodani k drugim podatkom v elektronski obliki ali so z njimi logično povezani in jih podpisnik uporablja za podpisovanje.
Točka 9 dnevnega reda – Pravno varstvo imena, kratice, logotipa in dokumentov OTIF
Odbor je na prejšnjem zasedanju posodobil svoj delovni program in dodal naslednjo točko: „pravno varstvo imena, kratice, logotipa in dokumentov OTIF“. Odbor bo na petem zasedanju proučil začetni dokument, ki ga pripravi sekretariat OTIF, vključno z osnovnimi informacijami in analizo možnih ukrepov za okrepitev pravnega varstva imena, kratice, logotipa in dokumentov OTIF, ter se lahko odloči za razvoj politike upravljanja dokumentov o intelektualni lastnini za OTIF.
Vprašanje ponovne uporabe informacij javnega sektorja na ravni EU urejata direktiva o odprtih podatkih (2019/1024) in Sklep Komisije o ponovni uporabi dokumentov Komisije (2011/833/EU). Direktiva določa sklop minimalnih pravil, ki urejajo ponovno uporabo in praktične ukrepe za olajšanje ponovne uporabe dokumentov, ki jih hranijo organi javnega sektorja držav članic in nekatera javna podjetja. Politika Komisije glede ponovne uporabe se med drugim izvaja z uporabo politik odprtega dostopa, tudi na podlagi licence Creative Commons (vendar ne izključno), in le, kadar je to primerno. Obstaja več izjem, ki v celoti izključujejo modele izdaje licenc odprtega dostopa. Kar zadeva dokumente, zaščitene z avtorskimi pravicami, jih mora Komisija dati na voljo za ponovno uporabo. OTIF ima v lasti svoje dokumente in lahko uveljavlja lastninske pravice, kot so avtorske pravice in vse druge zadevne pravice intelektualne lastnine v teh dokumentih. Zato se predlaga, da se podpre razvoj notranje politike upravljanja dokumentov o intelektualni lastnini za OTIF. Na splošno taka politika ne bi smela presegati pravil, ki jih mora Komisija uporabljati za svoje dokumente, ali pravil iz Direktive (EU) 2019/1024.
Kar zadeva varstvo imena, kratice in logotipa OTIF v skladu s členom 6ter Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, je EU pristojna na podlagi sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS). Sprejela je tudi zakonodajo na tem področju, npr. Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije.
Točka 10 dnevnega reda – Vključevanje registriranih deležnikov v ad hoc odbor za pravna vprašanja in mednarodno sodelovanje
Odbor je na drugem zasedanju sprejel Priporočilo o vključevanju deležnikov v delo OTIF (Priloga OTIF-22002-JUR 2). Prav tako je sklenil, da bi bilo treba status „registriranega deležnika“ podeliti s pisnim tihim postopkom in s soglasjem.
Čeprav je bilo priporočilo uspešno izvedeno, so glede na umik enega strokovnjaka in poizvedbe zainteresiranih prevoznikov v železniškem prometu o možnosti imenovanja strokovnjaka, ki bi zastopal njihove interese, potrebna določena pojasnila glede kategorij strokovnjakov.
Odbor naj bi na svojem petem zasedanju razmislil o sprejetju sklepa o pojasnitvi izraza „strokovnjak“, ki pomeni neodvisne strokovnjake in strokovnjake kot predstavnike pravnih oseb, dejavnih v mednarodnem železniškem sektorju, kot so prevozniki in upravljavci infrastrukture. Predlaga se, da se ta predlog podpre z namenom vključevanja deležnikov v dejavnosti odbora.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
V členu 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so predvideni sklepi o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje akte, ki imajo pravni učinek po pravilih mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, vendar lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo sprejme zakonodajalec Unije“.
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Ad hoc odbor za pravna vprašanja in mednarodno sodelovanje OTIF je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer s Konvencijo o mednarodnem železniškem prometu (COTIF), v skladu z drugim odstavkom 13. člena konvencije COTIF.
Akti, ki naj bi jih odbor sprejel, so akti s pravnim učinkom. Predvideni akti bodo privedli do sprejetja aktov, ki so zavezujoči v skladu s pravili mednarodnega prava, veljavnih za zadevni organ, in bodo lahko odločilno vplivali na vsebino zakonodaje Unije, in sicer: Direktive 2012/34/EU, Uredbe (EU) 2020/1056 in Uredbe (EU) št. 910/2014.
Predvideni akti ne dopolnjujejo ali spreminjajo institucionalnega okvira Sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na „železniški promet“. Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 91 PDEU.
4.3.Sklep
Pravna podlaga za predlagani sklep bi moral biti člen 91 PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
2023/0388 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki naj se v imenu Evropske unije zastopa na petem zasedanju ad hoc odbora OTIF za pravna vprašanja in mednarodno sodelovanje
(Besedilo velja za EGP)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 91 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Unija je pristopila h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999 (COTIF), v skladu s Sklepom Sveta 2013/103/EU in Sporazumom med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet (OTIF) o pristopu Evropske unije h konvenciji COTIF.
(2)V skladu s členom 2 svojega poslovnika je ad hoc odbor OTIF za pravna vprašanja in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: odbor) pooblaščen za: (a) pripravo osnutkov sprememb ali dopolnitev konvencije COTIF; (b) pravno svetovanje na lastno pobudo ali na zahtevo organov iz prvega in drugega odstavka 13. člena konvencije COTIF ali na zahtevo organov, ki jih ti organi ustanovijo; (c) spodbujanje in olajšanje delovanja in izvajanja konvencije COTIF; (d) spremljanje in ocenjevanje pravnih instrumentov; (e) sprejemanje sklepov o sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami in združenji, vključno z ustanovitvijo in razpustitvijo posvetovalnih kontaktnih skupin z drugimi mednarodnimi organizacijami in združenji ter spremljanjem delovanja kontaktnih skupin.
(3)Unija v odboru sodeluje v skladu z določbami COTIF, poslovnikom odbora in sporazumom o pristopu Unije h konvenciji COTIF.
(4)Odbor naj bi se na petem zasedanju, ki je predviden od 7. do 9. novembra 2023, odločil o svetovalnem pravnem mnenju o uporabi dodatka E h konvenciji za objekte za izvajanje železniških storitev, možnostih za spremembo dodatka B h konvenciji, da se olajša uporaba elektronskega železniškega tovornega lista, določenih vidikih priprave dolgoročne strategije za OTIF, možnostih za spremembo COTIF glede mirovanja in prenehanja statusa pogodbenice COTIF in/ali članstva v OTIF posameznih članic OTIF, pripravi priporočila o uporabi elektronskih podpisov v uradni komunikaciji med OTIF in njenimi članicami, razvoju politike avtorskih pravic in pripravi smernic za zaščito imena, kratice in logotipa OTIF ter pojasnitvi izraza „strokovnjak“ za namene vključevanja deležnikov v njegove dejavnosti.
(5)Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na petem zasedanju odbora, saj je Unija članica OTIF, odločitve, ki naj bi jih odbor sprejel, pa lahko privedejo do sprejetja aktov, ki so zavezujoči po mednarodnem pravu in lahko odločilno vplivajo na vsebino zakonodaje EU, in sicer: Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja, Uredbe (EU) 2020/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o elektronskih informacijah o prevozu blaga in Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES.
(6)Odbor naj bi se odločil o svetovalnem pravnem mnenju, ali naj se enotna pravila za pogodbo o uporabi infrastrukture v mednarodnem železniškem prometu (enotna pravila CUI, dodatek E h konvenciji) uporabljajo za objekte za izvajanje železniških storitev. Zagotoviti je treba usklajeno in dopolnjujočo se razlago navedenih pravil in zakonodaje, ki se v članicah OTIF uporablja za navedene objekte za izvajanje železniških storitev, zlasti Direktive 2012/34/EU, kar zadeva Unijo.
(7)Obstoječe določbe COTIF omogočajo uporabo elektronskega tovornega lista na podlagi načela funkcionalne enakovrednosti s papirno različico. Glede na nadaljnjo digitalizacijo prometa je treba pregledati ustreznost pravnega okvira OTIF in proučiti možnosti za spremembo COTIF, da bi se olajšala uporaba elektronskega železniškega tovornega lista, ob upoštevanju pravil, sprejetih v EU, kot so določena v Uredbi (EU) 2020/1056.
(8)V zvezi s strateškim razvojem OTIF je pomembno, da se generalnemu sekretarju zagotovijo nadaljnji nasveti in smernice o pripravi dolgoročne strategije za OTIF, ki naj bi jo generalna skupščina OTIF obravnavala in sprejela na naslednjem rednem zasedanju.
(9)Glede na nedavne geopolitične napetosti v vseevropski regiji naj bi odbor nadaljeval razprave o mirovanju in prenehanju statusa pogodbenice COTIF in/ali članstva v OTIF posameznih držav članic. Treba je zagotoviti, da se pravila COTIF o mirovanju in prenehanju pogodb in članstva, vključno z omejitvijo nekaterih pravic, ustrezno pregledajo, ter se odločiti, ali bi bilo treba COTIF spremeniti, da se bolje zaščiti celovitost organizacije in mreže članic OTIF ter da se bolje podpre doseganje cilja OTIF glede pospeševanja, izboljšanja in olajševanja mednarodnega železniškega prometa v vseh pogledih.
(10)Za razvoj elektronskih komunikacij so potrebne nekatere upravne posodobitve in modernizacija, da se zagotovi varna in zanesljiva uporaba elektronskih podpisov v uradni komunikaciji med OTIF in njenimi članicami. Pomembno je podpreti pripravo priporočila na to temo, v katerem bi se upoštevale različne ravni izkušenj članic OTIF in ki bi bilo v skladu z zadevnimi pravili, določenimi na ravni EU, zlasti Uredbo (EU) št. 910/2014.
(11)Kar zadeva pravno varstvo imena, kratice, logotipa in intelektualne lastnine OTIF, se lahko odbor odloči za razvoj politike upravljanja dokumentov o intelektualni lastnini za OTIF. Taka politika bi morala biti zasnovana tako, da bi olajšala ponovno uporabo informacij in dokumentov v lasti OTIF v skladu s pravili iz Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja ter Sklepa Komisije z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije (2011/833/EU).
(12)Odbor se lahko odloči za pojasnitev izraza „strokovnjak“ v okviru Priporočila o vključevanju deležnikov v delo OTIF. Ker je pomembno zagotoviti ustrezno vključevanje deležnikov v dejavnosti odbora, je treba zagotoviti usklajeno razlago tega koncepta.
(13)Predlagani sklepi, ki naj bi bili sprejeti na petem zasedanju odbora, so v skladu s pravom in strateškimi cilji Unije, zato bi jih bilo treba podpreti –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na petem zasedanju ad hoc odbora za pravna vprašanja in mednarodno sodelovanje Medvladne organizacije za mednarodni železniški promet (OTIF), je določeno v Prilogi.
Predstavniki Unije v odboru se lahko brez nadaljnjega sklepa Sveta dogovorijo o manjših spremembah stališč, izraženih v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,