EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 17.10.2023
COM(2023) 661 final
2023/0378(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z večletnimi programi preiskav, uradnimi obvestili o navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov, začasnimi odstopanji od prepovedi uvoza in posebnih uvoznih zahtev ter določitvijo postopkov za njihovo odobritev, začasnimi uvoznimi zahtevami za zelo tvegane rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, določitvijo postopkov za uvrščanje zelo tveganih rastlin na seznam, vsebino fitosanitarnih spričeval, uporabo rastlinskih potnih listov ter v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja za razmejena območja in preiskave v zvezi s škodljivimi organizmi
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Zakonodaja o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin ali rastlinskih proizvodov je na ravni Unije vzpostavljena od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ta zakonodaja je zelo pomembna za varstvo kmetijstva, krajine in okolja v Uniji. Na podlagi prve ocene in revizije fitosanitarne politike Unije, ki sta potekali med letoma 2008 in 2016, je bila sprejeta Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: Uredba), s katero je bila razveljavljena in nadomeščena Direktiva Sveta 2000/29/ES. Uredba je trenutno osnovni pravni okvir politike Unije na področju zdravja rastlin.
Člen 50 in člen 79(6) Uredbe določata, da Komisija do konca leta 2021 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročili o izvrševanju in učinkovitosti uvoznih ukrepov ter izkušnjah, ki so jih izvajalci dejavnosti pridobili pri razširitvi sistema rastlinskih potnih listov na vse rastline za saditev (v nadaljnjem besedilu: poročili, predloženi v skladu s členom 50 in členom 79(6)).
Komisija je ti poročili predložila 10. decembra 2021.
V poročilu o uvoznih ukrepih je bilo ugotovljeno, da je mogoče šteti, da so ti uvozni ukrepi ter vključitev nadzora zdravja rastlin v področje uporabe Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta prispevali k doseganju ciljev krepitve fitosanitarnega varstva Unije in povečanja proaktivnega ukrepanja proti škodljivim organizmom v skladu s pravili Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC), in sicer s preglednimi pristopi na podlagi tveganja.
V poročilu o razširitvi sistema rastlinskih potnih listov na vse rastline za saditev je bilo ugotovljeno, da je navedena razširitev prispevala k doseganju ciljev Uredbe. Natančneje, prispevala je k večji učinkovitosti zaščite pred karantenskimi škodljivimi organizmi, boljši pripravljenosti za določitev novih škodljivih organizmov rastlin, ki zadevajo Unijo, boljšemu razumevanju in ozaveščenosti ustreznih deležnikov o pomembnosti zdravja rastlin ter večji možnosti za ugotavljanje istovetnosti škodljivih organizmov.
V poročilih so bila opredeljena področja za nadaljnjo razpravo, da bi povečali učinkovitost in praktično izvajanje pravil o zdravju rastlin, pa tudi o uradnem nadzoru. Te razprave so potekale leta 2022 z direktorji fitosanitarnih uprav držav članic in združenji Unije, pomembnimi za zdravje rastlin. Na njihovi podlagi je bilo ugotovljeno, da so potrebne nekatere izboljšave sistema, ki bi jih bilo mogoče doseči le s spremembo Uredbe. Te izboljšave se nanašajo na potrebo po (i) izjavah o fitosanitarnem spričevalu za nadzorovane nekarantenske škodljive organizme (NNŠO), (ii) poročanju o neskladnostih s pravili o NNŠO v elektronskem sistemu obveščanja (sistem upravljanja informacij za uradni nadzor – IMSOC), (iii) postopkovnih pravilih o predložitvi in pregledu zahtevkov tretjih držav za začasna odstopanja od prepovedi uvoza, (iv) postopkih za ugotavljanje istovetnosti in uvrstitev zelo tveganih rastlin na seznam ter (v) racionalizaciji obveznosti, da se nekaterim rastlinam priloži rastlinski potni list.
Nadaljnje izboljšave so bile opredeljene na podlagi elementov, ki izhajajo iz izkušenj Komisije, pridobljenih v prvih petih letih uporabe Uredbe, v zvezi z (i) ukrepi proti škodljivim organizmom, ki so uvrščeni med karantenske škodljive organizme, vendar še niso bili v celoti ocenjeni, (ii) potrebo po avtonomnih aktih za sprejetje začasnih odstopanj od prepovedi uvoza in posebnih uvoznih zahtev, (iii) potrebo po določitvi začasnih uvoznih zahtev za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v Unijo, ki so bili črtani s seznama zelo tveganih rastlin, vendar njihovo fitosanitarno tveganje ni bilo v celoti ocenjeno, (iv) določitvijo zahtev za enakovrednost tretjih držav in (v) alternativnimi uradnimi potrdili.
Poleg tega so bili nekateri elementi poročanja opredeljeni kot elementi, ki spadajo na področje uporabe zaveze Komisije, da bo racionalizirala obveznosti poročanja držav članic in poklicnih izvajalcev dejavnosti na podlagi svojega sporočila z naslovom Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030.
Racionalizacija obveznosti poročanja
Komisija je v zvezi z racionalizacijo obveznosti poročanja sprejela horizontalno pobudo. V svojem sporočilu z naslovom Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030 je poudarila pomen regulativnega sistema, ki zagotavlja dosego ciljev ob najnižjih stroških. Zato se je zavezala, da si bo ponovno prizadevala za racionalizacijo in poenostavitev zahtev glede poročanja, pri čemer je končni cilj, da se te obremenitve zmanjšajo za 25 %, ne da bi pri tem ogrozili povezane cilje politike.
Njeni splošni cilji so povzeti na naslednji način:
(a)izboljšati pravno varnost in jasnost za pristojne organe in izvajalce poslovnih dejavnosti v Uniji in tretjih državah;
(b)povečati preglednost, prožnost in doslednost regulativnih postopkov Unije;
(c)z digitalizacijo prispevati k racionalizaciji obveznosti poročanja in z njimi povezanih upravnih nalog.
Zahteve glede poročanja imajo ključno vlogo pri zagotavljanju pravilnega izvrševanja in ustreznega spremljanja zakonodaje. Stroški zahtev se na splošno v veliki meri izravnajo z njihovimi koristmi, zlasti pri spremljanju in zagotavljanju skladnosti s ključnimi ukrepi politike. Vendar lahko zahteve glede poročanja pomenijo tudi nesorazmerno breme za deležnike, zlasti za MSP in mikropodjetja. Zaradi njihovega kopičenja lahko sčasoma pride do odvečnih, podvojenih ali zastarelih obveznosti, neučinkovite pogostosti in časovne razporeditve ali neustreznih metod zbiranja.
Cilj predloga je torej tudi racionalizacija obveznosti poročanja s kombinacijo ukrepov:
–umik poročil, ki niso več potrebna,
–digitalizacija prenosa informacij,
–zmanjšanje pogostosti zahtev glede poročanja.
Zahteve glede poročanja se nanašajo na javne organe in v nekaterih primerih posredno na izvajalce poslovnih dejavnosti. V skladu s predlaganimi spremembami so nekatere obveznosti poročanja odpravljene, druge pa so digitalizirane ali se njihova izpolnitev zahteva manj pogosto.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlog uvaja spremembe v zvezi z izvajanjem določb, ki so sestavni del politike Unije na področju zdravja rastlin. Z njimi se ne spreminja politika Unije na področju zdravja rastlin kot taka. Zato so predlagane spremembe zelo skladne z obstoječo politiko Unije na področju zdravja rastlin, njihov namen pa je prispevati k izboljšanju njene uporabe.
Predlogi o obveznostih poročanja so del prvega svežnja pobud Komisije za racionalizacijo zahtev glede poročanja. Gre za korak v stalnem procesu celovitega pregleda obstoječih zahtev glede poročanja, da se oceni njihova nadaljnja primernost in poveča njihova učinkovitost.
Predlog bo le pozitivno vplival na doseganje ciljev na tem področju politike, saj bo povečal preglednost ter zmanjšal upravno breme za pristojne organe, izvajalce poslovnih dejavnosti in Komisijo.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Skladnost Uredbe z drugimi politikami Unije, povezanimi s kmetijstvom in okoljem, kot sta biotska raznovrstnost in podnebne spremembe, je zagotovljena z njenimi obstoječimi določbami in njihovim izvajanjem. Ker se s predlaganimi tehničnimi spremembami ne spreminja usmeritev politike Uredbe, ostaja skladnost s temi politikami nespremenjena.
Komisija zagotavlja, da njena zakonodaja ustreza svojemu namenu in je usmerjena v potrebe deležnikov. Ta zakonodaja zmanjšuje upravna bremena, hkrati pa dosega svoje cilje v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT). S predlaganimi spremembami v zvezi z racionalizacijo obveznosti poročanja se zmanjšuje zapletenost bremena poročanja, ki izhaja iz pravnega okvira Unije.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
S predlogom se spreminja tehnično izvajanje pravil, potrebnih za doseganje ciljev skupne kmetijske politike v sektorju pridelave in trženja rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v Uniji.
V zvezi s tem je bil izbran člen 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki zagotavlja pravno podlago za sprejetje določb, potrebnih za doseganje ciljev skupne kmetijske politike.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
V skladu s členom 4(2), točka (d), PDEU si na področju kmetijstva in ribištva, razen na področju ohranjanja morskih bioloških virov, Unija deli pristojnost z državami članicami.
Vsa področja zdravja rastlin so od sprejetja Direktive 2000/29/ES in tudi na podlagi Uredbe v veliki meri urejena na ravni Unije. Izkazalo se je, da ta pravila pomembno prispevajo k zaščiti ozemlja Unije pred škodljivimi organizmi in boleznimi. Podobno je mogoče cilje predlaganih sprememb bolje doseči z izključno ureditvijo zadevnih vprašanj na ravni Unije.
V zvezi z obveznostmi poročanja so zadevne zahteve že določene v pravu Unije. Podobno bi jih bilo treba na ravni Unije racionalizirati.
•Sorazmernost
Predlagani ukrepi so omejeni na ukrepe, ki jih je treba sprejeti na ravni Unije, da bi bili uspešni in učinkoviti. Za doseganje učinkovitosti in uspešnosti teh ukrepov se sprememba uredbe šteje za najprimernejšo, saj je ključni element predloga okrepiti izvajanje usklajenih ukrepov za države članice. Enotne zahteve iz Uredbe so edini način za zagotovitev visoke ravni kakovosti za tiste, ki uporabljajo uredbo, delovanja notranjega trga in enakih konkurenčnih pogojev za izvajalce dejavnosti ter trajnostne kmetijske proizvodnje in proizvodnje hrane.
Racionalizacija zahtev glede poročanja poenostavlja pravni okvir z uvedbo minimalnih sprememb obstoječih zahtev, ki ne vplivajo na vsebino širšega cilja politike. Predlog je zato omejen na spremembe, ki so potrebne za zagotovitev učinkovitega poročanja brez spreminjanja vsebinskih elementov zadevne zakonodaje.
•Izbira instrumenta
Predlagani instrument je uredba Evropskega parlamenta in Sveta. Druga sredstva ne bi bila primerna, saj predlog spreminja osnovne določbe uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, za katere Komisija nima pooblastil, da bi jih spremenila z izvedbenimi akti.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Poročila, predložena v skladu s členom 50 in členom 79(6) Uredbe, so bila podprta s posvetovanjem z deležniki, ki je po potrebi vključevalo zbiranje razpoložljivih podatkov o uvozu.
V zvezi z obveznostmi poročanja se naknadna ocena ali preverjanje primernosti ne uporablja.
•Posvetovanja z deležniki
Za pripravo poročil, predloženih v skladu s členoma 50 in 79 Uredbe, je potekalo obsežno posvetovanje z vsemi ustreznimi deležniki. Na prvi stopnji so bili k sodelovanju v postopku priprave vprašalnikov o ustreznosti za namen povabljeni strokovna skupina za zdravje rastlin, sestavljena iz pristojnih organov držav članic za zdravje rastlin ter izdajo spričeval za rastlinski in gozdni razmnoževalni material, Evropski parlament in ustrezna poklicna združenja na ravni Unije. Skupaj je bilo pripravljenih pet podrobnih vprašalnikov o uvoznih postopkih, prepovedih uvoza, fitosanitarnih spričevalih za uvoz, uradnem nadzoru in rastlinskih potnih listih, ki obsegajo skupaj 234 vprašanj in zajemajo glavne spremembe, uvedene z Uredbo.
Pristojni organi Unije in poklicna združenja na ravni Unije so bili k sodelovanju v postopku posvetovanja povabljeni z namenskim vabilom, nacionalni organi in poklicna združenja na ravni Unije pa so nacionalna združenja in posamezne izvajalce dejavnosti Unije obvestili o možnosti, da v posvetovanju sodelujejo prek povezave z odprtim dostopom. Zaradi izrazito tehnične narave sprememb je bilo zelo malo vprašanj naslovljenih na javnost, in sicer prek družbenih medijev.
Skupaj je bilo prejetih 563 odgovorov, njihova podrobna analiza pa je bila predstavljena v petih tehničnih poročilih, ki sta jih pripravila GD SANTE in Skupno raziskovalno središče (JRC) Komisije.
Kar zadeva določbe, povezane z uvozom, so bila mnenja držav članic pozitivna glede določb in predlogov, ki zagotavljajo jasnost pri nadzoru zdravja rastlin in dodatno krepijo zaščito Unije pred škodljivimi organizmi. Združenja na ravni Unije in držav članic so menila, da so nekatere določbe, kot so začasne prepovedi zelo tveganih rastlin, povzročile težave v že vzpostavljeni trgovini, zato so pozvala k večji pravni jasnosti in preglednosti. K večji pravni jasnosti in preglednosti so pozvala tudi v zvezi z drugimi postopki, ki lahko pozitivno prispevajo k trgovini, kot so odstopanja od trajnih prepovedi. To je obravnavano v sedanjem predlogu. V zvezi z rastlinskimi potnimi listi so deležniki menili, da njihova namestitev na vsako prodajno enoto pomeni dodatno upravno breme in s tem povezane stroške, ki ne odtehtajo zaznanih dodatnih koristi. Tudi to je obravnavano v tem predlogu.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Poleg predlaganih sprememb, ki izhajajo iz poročil, predloženih v skladu s členom 50 in členom 79(6) Uredbe, predlog vključuje spremembe, ki izhajajo iz izkušenj Komisije, pridobljenih v prvih petih letih uporabe Uredbe. Čeprav v zvezi s temi predlogi ni bilo opravljeno posvetovanje z deležniki, se specifične predlagane spremembe nanašajo na postopke, ki so se pri izvajanju šteli za sporne, njihov cilj pa je zagotoviti pravno jasnost in varnost za pristojne organe, izvajalce dejavnosti in tretje države.
Kar zadeva obveznosti poročanja, so bili ti predlogi opredeljeni po postopku notranjega pregleda obstoječih obveznosti poročanja in na podlagi izkušenj pri uporabi povezane zakonodaje. Ker gre le za korak v postopku stalnega ocenjevanja zahtev glede poročanja, ki izhajajo iz zakonodaje Unije, se bo nadzor nad takšnimi bremeni in njihovim učinkom na deležnike nadaljeval.
•Ocena učinka
Glede na analizo, ki jo je opravila Komisija, predlagane spremembe nimajo pomembnih gospodarskih, okoljskih ali socialnih učinkov. Komisija se je zato odločila, da ne bo izvedla ocene učinka za ciljno usmerjene tehnične spremembe, vključene v predlog.
Predlog je delno rezultat poročil, ki jih je Komisija predložila Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členoma 50 in 79 Uredbe (EU) 2016/2031. Temelji tudi na izkušnjah, pridobljenih z uporabo Uredbe (EU) 2016/2031. Za pripravo poročila je potekalo obsežno posvetovanje z vsemi ustreznimi deležniki. Po predložitvi navedenih poročil Evropskemu parlamentu in Svetu 10. decembra 2021 so bila opredeljena področja, o katerih je vredno nadalje razpravljati. Zato so leta 2022 potekale razprave z direktorji fitosanitarnih uprav in združenji EU, pomembnimi za zdravje rastlin ter rastlinski in gozdni razmnoževalni material, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da so potrebne nekatere izboljšave, ki so mogoče le s spremembo uredbe. Kar zadeva obveznosti poročanja, predlagane spremembe zadevajo omejene in ciljno usmerjene spremembe zakonodaje zaradi racionalizacije zahtev glede poročanja. Temeljijo na izkušnjah, pridobljenih z izvajanjem zadevne zakonodaje. Te spremembe ne vplivajo znatno na politiko, temveč le zagotavljajo učinkovitejše in uspešnejše izvajanje. Zaradi njihove ciljno usmerjene narave in pomanjkanja ustreznih možnosti politike ocena učinka ni potrebna.
Na splošno se pričakuje, da bodo vsi učinki predlaganih sprememb minimalni in pozitivni za pristojne organe in izvajalce poslovnih dejavnosti. S temi spremembami se bo zmanjšalo upravno breme, povečala se bo pravno jasnost in olajšala trgovina z zadevnim blagom.
•Primernost in poenostavitev ureditve
S predlogom se uvajajo ciljno usmerjene določbe, ki izboljšujejo že delujoč sistem s preprostejšo, jasnejšo in manj obremenjujočo regulativno ureditvijo za izvajalce dejavnosti in pristojne organe EU ter z večjo preglednostjo za tretje države.
Kar zadeva obveznosti poročanja, je namen tega predloga poenostaviti zakonodajo in zmanjšati breme za deležnike, zlasti upravne organe. Njegov cilj je čim bolj zmanjšati stroške izpolnjevanja obveznosti z zmanjšanjem upravnega bremena in delovne obremenitve nacionalnih organov z odpravo nekaterih obveznosti poročanja. Kar zadeva odpravo obveznosti letnega poročanja o lokaciji razmejenih območij, je mogoče te informacije pridobiti iz informacijskega sistema Komisije (EUROPHYT) za prijavljanje izbruhov.
Namen predloga je tudi racionalizirati obveznost poročanja v zvezi z večletnimi programi preiskav s podaljšanjem sedanje pogostosti izvajanja teh preiskav s pet do sedem let na deset let. To bo nacionalnim organom zagotovilo dodaten čas za izvedbo zadevnih preiskav. Namen predloga je tudi digitalizacija nekaterih obveznosti poročanja ob upoštevanju informacijskih sistemov, ki so bili razviti in se trenutno uporabljajo za namene Uredbe (EU) 2017/625, ter informacijskega sistema za preiskave o zdravju rastlin. S tako digitalizacijo bi uporaba ustreznih določb o poročanju postala primernejša za digitalno okolje.
•Temeljne pravice
Predlagane spremembe ne vplivajo na temeljne pravice, zaščitene z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Proračunskih posledic ni.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Ureditev poročanja je racionalizirana. V zvezi z izvedbenimi načrti in obveznostmi spremljanja ni sprememb. Tretjim državam bo odobreno šestmesečno prehodno obdobje v zvezi z obveznostjo, da v dopolnilni izjavi v fitosanitarnem spričevalu navedejo ukrepe, ki jih uporabljajo v zvezi s pravili o NNŠO.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Ni relevantno.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
(i)Pojasnilo glede ukrepov proti škodljivim organizmom, ki so začasno uvrščeni med karantenske škodljive organizme, vendar še niso bili v celoti ocenjeni.
S členom 30 Uredbe je Komisija pooblaščena, da z izvedbenimi akti sprejme začasne ukrepe v zvezi s tveganjem škodljivih organizmov, ki še niso v celoti ocenjeni in še niso nadzorovani kot karantenski škodljivi organizmi za Unijo. V njem je predvidena možnost, da se ti škodljivi organizmi obravnavajo kot karantenski škodljivi organizmi za Unijo, ki so uvrščeni na sezname. V tej določbi ni jasno navedeno, ali ti ukrepi zajemajo tudi posebne uvozne zahteve za rastline in drugo blago.
Zato in zaradi večje jasnosti se s predlogom spreminja člen 30(1) Uredbe tako, da lahko v skladu z njim začasni ukrepi, ki jih je treba sprejeti, zajemajo notranje premike rastlin in drugega blaga v Uniji ter njihov uvoz vanjo.
(ii)Sprememba zahtev glede izjav v fitosanitarnem spričevalu za nadzorovane nekarantenske škodljive organizme (NNŠO)
V skladu s členom 71(1) Uredbe mora tretja država potrditi odsotnost karantenskih škodljivih organizmov za Unijo in odsotnost (ali skladnost z ustreznimi ravnmi tolerance glede) nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO) na zadevnih rastlinah in blagu. To se naredi s standardno izjavo v fitosanitarnem spričevalu v zvezi s skladnostjo pošiljke z uvoznimi pravili za karantenske škodljive organizme in NNŠO.
V skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe (ISPM) št. 12 člen 71(2) Uredbe določa, da mora tretja država, kadar je v skladu z veljavnimi posebnimi uvoznimi zahtevami na voljo več možnosti, v fitosanitarnem spričevalu navesti, katero možnost je uporabila, da se zagotovi odsotnost karantenskih škodljivih organizmov. Vendar se ta določba uporablja samo za karantenske škodljive organizme, ne pa za NNŠO.
S predlogom se zato spreminja člen 71(2) Uredbe, da bi tretje države v fitosanitarnem spričevalu navedle, kako je bila zagotovljena skladnost s pravili o NNŠO, če so v zakonodaji Unije na voljo različne možnosti. Ta sprememba bi bila skladna tudi z ustreznim mednarodnim standardom.
(iii)Poročanje o neskladnosti s pravili o NNŠO v elektronskem sistemu uradnega obveščanja (sistem upravljanja informacij za uradni nadzor – IMSOC).
V skladu z Uredbo je treba v sistem IMSOC sporočiti primere neskladnosti s pravili o karantenskih škodljivih organizmih Unije (npr. navzočnost karantenskih škodljivih organizmov za Unijo na uvoženih rastlinah). Ta obveznost v Uredbi ni določena za pravila o NNŠO.
Odsotnost te zahteve za NNŠO je povzročila neusklajene in nedigitalizirane pristope med državami članicami glede načinov poročanja Uniji in tretji državi o neskladnosti s pravili o NNŠO.
S predlogom se zato spreminjata člena 37 in 104 Uredbe, da se zagotovi usklajeno uradno obveščanje o neskladnosti s pravili o NNŠO in nadaljnjih ukrepih v Uniji. S tem se bo zagotovila tudi skladnost z ustreznimi pravili o karantenskih škodljivih organizmih in na splošno zvišala raven fitosanitarne zaščite EU.
(iv)Uvedba pooblastila za Komisijo, da z avtonomnimi akti sprejme začasna odstopanja od uvoznih prepovedi in posebnih uvoznih zahtev ter začasne posebne uvozne zahteve za blago, ki je bilo črtano s seznama zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, vendar v zvezi s katerimi tveganje zaradi škodljivih organizmov ni bilo v celoti ocenjeno. .
Člen 40 Uredbe o prepovedi uvoza rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov iz tretjih držav določa obveznost Komisije, da pripravi enoten seznam, ki vsebuje navedene prepovedi. Te prepovedi so povezane z enim ali več posebnimi karantenskimi škodljivimi organizmi, nimajo datuma prenehanja veljavnosti in se običajno uporabljajo za vse ali številne tretje države.
Vendar bi bilo treba v skladu s sanitarnimi in fitosanitarnimi pravili tretji državi dovoliti, da zaprosi za odstopanje od navedenih prepovedi uvoza, če meni, da ima vzpostavljen sistem, ki bi lahko zagotavljal raven fitosanitarne zaščite, ki jo zahteva Unija. V takih primerih je treba odobriti začasna odstopanja od zadevnih prepovedi.
Podobno kot pri odstopanju od prepovedi uvoza obstajajo primeri, ko se pojavi potreba po odobritvi začasnih odstopanj od posebnih in enakovrednih zahtev, opisanih v seznamu iz člena 41(2). Tretja država lahko na primer zahteva, da Unija prizna alternativne ukrepe, za katere meni, da so učinkoviti za zmanjšanje tveganja na sprejemljivo raven tveganja vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov s škodljivimi organizmi v Unijo. S predlogom se uvaja možnost sprejetja odstopanja od posebnih zahtev iz člena 41(2) na podlagi začasne ocene.
Taka začasna odstopanja se običajno nanašajo na eno tretjo državo ali njen del. Odobriti bi jih bilo treba le, če so izpolnjene zelo podrobne posebne uvozne zahteve. Navedene zahteve bi lahko zajemale vse faze od proizvodnje do izvoza v Unijo, kot so proizvodne metode, tretiranje in druge metode za zmanjšanje tveganja zaradi zadevnih škodljivih organizmov, pa tudi vizualni uradni pregledi, vzorčenje, testiranje in drugi fitosanitarni ukrepi za doseganje ravni varstva, ki jo zahteva Unija. Navedena odstopanja bi bilo treba določiti v avtonomnih aktih za začasno obdobje, da se omogočita celovita ocena učinkovitosti ukrepov in po potrebi prožna sprememba pogojev ali samega odstopanja. Ko so začasni ukrepi vzpostavljeni in revidirani ter ko je na voljo celovita ocena, se lahko začasni status odstopanja odpravi. Kar zadeva blago, za katero veljajo odstopanja od prepovedi uvoza, bo zadevno blago iz zadevne tretje države na tej točki vključeno na seznam posebnih uvoznih zahtev, sprejet v skladu s členom 41(2) Uredbe. Če se v obdobju uporabe začasnega odstopanja izkaže, da se tveganje ni zmanjšalo na sprejemljivo raven, se to odstopanje prav tako takoj odpravi, zadevno blago iz zadevne tretje države pa se premakne na seznam prepovedanega blaga v skladu s členom 40 Uredbe.
Poleg odstopanj od prepovedi uvoza in posebnih uvoznih zahtev so izkušnje s črtanjem blaga s seznama zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov pokazale, da obstajajo primeri, v katerih je bilo splošno tveganje blaga sicer ocenjeno, niso pa bili ocenjeni nekateri opredeljeni škodljivi organizmi. Zato se pojavi potreba po sprejetju začasnih posebnih uvoznih zahtev, da se omogoči celovita ocena teh tveganj zaradi škodljivih organizmov. Ko bo tveganje v celoti odpravljeno, bo zadevno blago iz zadevne tretje države vključeno na seznam, sprejet v skladu s členom 41(2) Uredbe, ali pa mu bo priznana enakovrednost.
Da bi zagotovili večjo jasnost in preglednost postopka odobritve začasnih odstopanj od uvoznih prepovedi in posebnih uvoznih zahtev ter postopka uvedbe posebnih uvoznih zahtev in začasnih posebnih uvoznih zahtev za blago, ki je bilo odstranjeno s seznama zelo tveganih rastlin, ter za rastlinske proizvode in druge predmete, za katere tveganje zaradi škodljivih organizmov ni bilo v celoti ocenjeno, se s predlogom v Uredbo uvaja nov člen 42a, ki določa ločeno pooblastilo za Komisijo, da sprejema samostojne izvedbene akte za obravnavanje teh začasnih odstopanj od uvedenih prepovedi ali posebnih uvoznih zahtev.
(v)Uvedba pooblastila za Komisijo za sprejetje postopkovnih pravil o predložitvi in obravnavi zahtevkov tretjih držav za začasna odstopanja od prepovedi uvoza ali uvoznih zahtev.
S členom 40 Uredbe se uvajajo pravila v zvezi s prepovedmi uvoza za nekatere rastline določenega porekla, s členom 41 pa pravila o uvoznih zahtevah in zahtevah glede premikov za nekatere rastline določenega porekla. Kot je pojasnjeno v zvezi s prejšnjo predlagano spremembo, Komisija na zahtevo tretje države v nekaterih primerih tretjim državam odobri začasna odstopanja od navedenih prepovedi, da se dovoli uvoz nekaterih njihovih rastlin ali drugega blaga, ali od zahtev glede uvoza in premikov, da se omogočijo uvoz in nadaljnji premiki nekaterih njihovih rastlin ali drugega blaga v Unijo.
Vendar pa ni standardiziranih postopkov za ocenjevanje teh zahtevkov tretjih držav. Ob prejemu zahtevka tretje države za tako začasno odstopanje postopek za odobritev odstopanja trenutno temelji na ad hoc zahtevku za informacije in ad hoc sklepu o vključitvi ali nevključitvi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) v to oceno. S standardiziranim postopkom bi se zagotovila pravila za postopek odločanja in posledično tudi preglednost, ki je trenutno ni.
S predlogom se zato v novi člen 42a Uredbe uvaja pooblastilo za Komisijo, da sprejme pravila o standardiziranem postopku za predložitev in proučitev zahtevka za odobritev začasnih odstopanj od prepovedi uvoza ali uvoznih zahtev. Ta pravila bi lahko vključevala navodila za predložitev zadevne dokumentacije in elemente za oceno.
(vi)Uvedba pooblastila za delegirani akt za sprejetje postopkov za ugotavljanje istovetnosti zelo tveganih rastlin in njihovo uvrstitev na seznam.
V skladu s členom 42 Uredbe bi morala začasna uvrstitev rastlin na seznam zelo tveganih rastlin temeljiti na predhodni oceni. Vendar pa niso določene nadaljnje podrobnosti o tem, kako to oceno izvesti. Do zdaj je bila izvedena le ena uvrstitev več rastlinskih vrst na seznam zelo tveganih rastlin, in sicer z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/2019. Strokovnjaki držav članic so sodelovali pri pripravi seznama zelo tveganih rastlin, tako da so predložili predloge, ki so bili temeljito proučeni, pri čemer so bili upoštevani znanstveni in tehnični dokazi.
Vendar je več akterjev postopek opisalo kot premalo pregleden, zlasti glede na dejstvo, da je ta proces privedel do začasne prepovedi že obstoječe trgovine.
Zato bi bilo treba zaradi preglednosti opisati ta postopek in elemente, potrebne za oceno. V zvezi s tem se s predlogom spreminja člen 42 Uredbe z uvedbo pooblastila, da se Komisiji omogoči sprejetje delegiranega akta, v katerem bi bili opisani postopek za ugotavljanje istovetnosti teh zelo tveganih rastlin in njihovo uvrstitev na seznam ter posebni elementi, potrebni za izvedbo ocene.
(vii)Pojasnitev pravne podlage za določitev zahtev za enakovrednost tretjih držav, da bi v skladu z ustreznim mednarodnim standardom vključevale sklice ne le na zahteve glede notranjih premikov, temveč tudi na obstoječe uvozne zahteve.
V skladu s členom 44 Uredbe se na Komisijo prenese pooblastilo, da z izvedbenimi akti določi enakovredne zahteve za sisteme tretjih držav, kadar te države zagotavljajo raven fitosanitarnega varstva, enakovredno posebnim zahtevam, ki se uporabljajo za premike rastlin in drugega blaga po ozemlju Unije. V takih primerih oceno fitosanitarnega sistema tretje države izvede Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), nato pa Unija sprejme sklep, ali se zadevne zahteve štejejo za enakovredne ali ne.
Možnost določitve enakovrednih zahtev za sisteme tretjih držav le, kadar veljajo zahteve za notranje premike rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, je omejevalna, saj ne zajema primerov, v katerih take zahteve za premike znotraj Unije ne obstajajo, saj ni znano, da bi bil zadevni škodljivi organizem navzoč na ozemlju Unije, kljub temu pa veljajo posebne uvozne zahteve. Iz tega razloga in v skladu s predlagano spremembo bo morala zadevna tretja država zagotoviti raven fitosanitarnega varstva, ki je enakovredna ne le zahtevam za notranje premike zadevnih rastlin in blaga, temveč tudi posebnim uvoznim zahtevam iz drugih tretjih držav za iste rastline in drugo blago, če veljajo te posebne uvozne zahteve.
S predlogom se zato spreminja člen 44(1) Uredbe, da bi se razširilo področje uporabe takih zahtev.
(viii)Uvedba pooblastila za akt Komisije za racionalizacijo obveznosti, da se na nekatere rastline namesti rastlinski potni list.
Člen 88 Uredbe določa obveznost, da se rastlinski potni list namesti na vse zadevne rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, pri čemer ne dopušča nobene izjeme. Vendar je v nekaterih primerih, na primer v primeru hlodovine ali travne ruše, narava določenega blaga ali hitrost trgovanja z njim med izvajalci poslovnih dejavnosti taka, da je izpolnjevanje te obveznosti nepraktično ali celo nemogoče.
S predlogom se zato spreminja člen 88 Uredbe z uvedbo pooblastila za Komisijo, da navede specifično blago, ki je izvzeto iz obveznosti, da se nanj namesti rastlinski potni list, in da določi načine za uporabo take izjeme.
(ix)Uskladitev možnosti za sprejetje alternativnih uradnih potrdil, ki jih izdajo tretje države, z mednarodnim stanjem.
V skladu s členom 99 Uredbe se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi elemente, ki se navedejo na uradnih potrdilih, ki jih izdajo tretje države in so specifična za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, razen lesenega pakirnega materiala, ter ki se zahtevajo z veljavnimi mednarodnimi standardi. Vendar za takšna potrdila še niso bili sprejeti mednarodni standardi. Takšna uradna potrdila se namreč običajno nanašajo na zelo specifične vrste blaga in države porekla, medtem ko so mednarodni standardi običajno splošnejši. Ta omejena možnost, da se uradna potrdila priznajo le, če so pripravljena v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi, vpliva tudi na izvedbene sklepe Komisije, ki se uporabljajo že več let.
S predlogom se zato spreminja člen 99 Uredbe, da bi razširili zahtevo v zvezi z „veljavnimi mednarodnimi standardi“ z vključitvijo drugih meril kot alternativo obstoju mednarodnih standardov in Komisijo pooblastili za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih se določijo elementi teh potrdil, ne da bi bilo treba sprejeti mednarodne standarde.
(x)Racionalizacija obveznosti poročanja
S predlogom se spreminjajo ustrezni členi Uredbe v zvezi z naslednjimi obveznostmi poročanja:
(a)odpravo letnega poročanja o številu in lokaciji vzpostavljenih razmejenih območij, zadevnih škodljivih organizmih in ustreznih ukrepih, sprejetih v preteklem koledarskem letu (člen 18);
(b)racionalizacijo poročanja z zmanjšanjem pogostosti in podaljšanjem trajanja večletnih programov preiskav (tj. obdobja, v katerem morajo države članice opraviti preiskave vseh karantenskih škodljivih organizmov) s 5 do 7 let na 10 let (člen 23);
(c)digitalizacijo naslednjih ukrepov poročanja:
(i)ad hoc poročanja o razmejenih območjih (člen 18);
(ii)letnega poročanja o rezultatih preiskav v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi (člen 22);
(iii)poročanja o večletnih programih preiskav (člen 23);
(iv)letnega poročanja o rezultatih preiskav v zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi (člen 24);
(v)letnega poročanja o rezultatih preiskav v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za varovano območje (člen 34).
Ta pobuda vključuje tudi vzpostavitev elektronskega sistema za predložitev poročil (člen 103).
(xi)Ustrezne spremembe v drugih aktih Unije in končne določbe
Ni relevantno.
2023/0378 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z večletnimi programi preiskav, uradnimi obvestili o navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov, začasnimi odstopanji od prepovedi uvoza in posebnih uvoznih zahtev ter določitvijo postopkov za njihovo odobritev, začasnimi uvoznimi zahtevami za zelo tvegane rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, določitvijo postopkov za uvrščanje zelo tveganih rastlin na seznam, vsebino fitosanitarnih spričeval, uporabo rastlinskih potnih listov ter v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja za razmejena območja in preiskave v zvezi s škodljivimi organizmi
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Zahteve glede poročanja imajo ključno vlogo pri zagotavljanju ustreznega spremljanja in pravilnega izvrševanja zakonodaje. Vendar je treba te zahteve racionalizirati, da se zagotovi, da izpolnjujejo predvideni namen, in da se omeji upravno breme.
(2)Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin. Navedena pravila vključujejo razvrščanje in uvrščanje nadzorovanih škodljivih organizmov na sezname, zahteve glede vnosa nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije in njihove premike po njem, preiskave, uradna obvestila o izbruhih, ukrepe za izkoreninjenje škodljivih organizmov, če je ugotovljena njihova navzočnost na ozemlju Unije, in izdajo spričeval.
(3)Poleg tega Uredba (EU) 2016/2031 vsebuje številne zahteve glede poročanja na področjih vzpostavitve razmejenih območij in preiskav karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, prednostnih škodljivih organizmov in karantenskih škodljivih organizmov za varovana območja, ki bi jih bilo treba poenostaviti v skladu s sporočilom Komisije z naslovom Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030.
(4)V skladu s členom 18(6) Uredbe (EU) 2016/2031 morajo države članice Komisijo in druge države članice do 30. aprila vsako leto uradno obvestiti o številu in lokaciji vzpostavljenih razmejenih območij, zadevnih škodljivih organizmih in ustreznih ukrepih, sprejetih v zvezi s tem v preteklem koledarskem letu.
(5)Kot so pokazale izkušnje z uporabo Uredbe (EU) 2016/2031, je zaradi usklajevanja fitosanitarne politike na ravni Unije učinkoviteje, da se razmejena območja priglasijo takoj po njihovi vzpostavitvi. Če država članica druge države članice, Komisijo in izvajalce poslovnih dejavnosti nemudoma uradno obvesti o razmejenih območjih, to prispeva k ozaveščanju glede navzočnosti in širjenja zadevnega škodljivega organizma ter k odločanju o nadaljnjih ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Zato bi bilo treba v členu 18(6) Uredbe (EU) 2016/2031 določiti obveznost držav članic, da Komisijo in druge države članice o razmejenih območjih uradno obvestijo nemudoma po njihovi vzpostavitvi, skupaj z zadevnimi škodljivimi organizmi in ustreznimi sprejetimi ukrepi. Taka obveznost ne pomeni novega upravnega bremena, saj je takojšnje uradno obvestilo o razmejenih območjih obstoječa obveznost iz Priloge I, točka 7.1, k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/1715, ki jo trenutno izvajajo vse države članice. Določitev navedene obveznosti v členu 18(6) Uredbe (EU) 2016/2031 bo še povečala jasnost glede veljavnih pravil o razmejenih območjih, medtem ko bi bilo treba zadevno obveznost iz Izvedbene uredbe (EU) 2019/1715 odpraviti, da se prepreči prekrivanje zadevnih določb.
(6)Poleg tega in kot so pokazale izkušnje pri uporabi člena 18(6) Uredbe (EU) 2016/2031, obveznost držav članic, da Komisijo in druge države članice do 30. aprila vsako leto uradno obvestijo o številu in lokaciji vzpostavljenih razmejenih območij, zadevnih škodljivih organizmih in ustreznih ukrepih, sprejetih v preteklem koledarskem letu, samo povečuje upravno breme in nima praktične vrednosti obveznosti takojšnje priglasitve razmejenih območij. Zato bi jo bilo treba črtati iz navedenega člena.
(7)V skladu s členom 22(3), členom 24(2) in členom 34(2) Uredbe (EU) 2016/2031 morajo države članice Komisiji in drugim državam članicam do 30. aprila vsakega leta poročati o rezultatih preiskav, ki so bile opravljene v preteklem koledarskem letu, o navzočnosti nekaterih škodljivih organizmov na ozemlju Unije. To so karantenski škodljivi organizmi za Unijo, škodljivi organizmi, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 29 in členom 30 Uredbe (EU) 2016/2031, prednostni škodljivi organizmi oziroma karantenski škodljivi organizmi za varovano območje. Poleg tega in v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2016/2031 morajo države članice o svojih večletnih programih preiskav ob njihovem sprejetju na zahtevo uradno obvestiti Komisijo in druge države članice.
(8)V skladu s tretjim pododstavkom člena 23(1) se večletni programi preiskav sprejmejo za obdobje od petih do sedmih let. Kot so pokazale izkušnje od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2016/2031, države članice potrebujejo več časa za ustrezno oblikovanje in razvoj teh programov. Zato in tudi zaradi zmanjšanja upravnega bremena za pristojne organe bi bilo treba to obdobje podaljšati na deset let. Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba določiti, da je treba navedene programe ponovno vzpostaviti za zaporedna obdobja desetih let po tem datumu, in da se prvo obdobje izteče 14. decembra 2029, tj. deset let po datumu začetka uporabe Uredbe (EU) 2016/2031.
(9)Člen 30(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2016/2031 določa, da kadar Komisija ugotovi, da so merila v zvezi s škodljivimi organizmi, ki niso uvrščeni na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, iz pododdelka 2 oddelka 3 Priloge I k navedeni uredbi izpolnjena, z izvedbenimi akti nemudoma sprejme ukrepe za omejeno obdobje v zvezi s tveganji, ki jih predstavlja ta škodljivi organizem.
(10)Med izvajanjem te določbe so nekatere države članice izrazile dvome glede natančnega obsega pojma „ukrepi“ in zlasti glede ukrepov, sprejetih v okviru uvoza ali notranjega premika blaga, da bi se preprečila vnos zadevnega škodljivega organizma na ozemlje Unije in njegovo širjenje. Zato bi bilo treba zaradi pravne jasnosti in popolnosti člen 30(1) spremeniti tako, da izrecno navaja, da lahko navedeni ukrepi vključujejo prepoved navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije ter zahteve glede vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v Unijo ter njihovih premikov po njej.
(11)Člen 41(4) Uredbe (EU) 2016/2031 določa, da če so bile pri vnosu rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje Unije ali njihovih premikih po tem ozemlju kršene določbe odstavka 1 tega člena, morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe iz zakonodaje Unije o uradnem nadzoru ter Komisijo in druge države članice prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 o tem uradno obvestiti. Navedeni člen določa zahtevo, da je treba preprečevati navzočnost karantenskih škodljivih organizmov za Unijo na navedenih rastlinah, rastlinskih proizvodih ali drugih predmetih.
(12)Vendar v členu 37 Uredbe (EU) 2016/2031, ki se nanaša na ukrepe za preprečevanje navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (v nadaljnjem besedilu: NNŠO) na rastlinah za saditev, ni nobene zahteve po uradnem obveščanju o kršitvi zadevnih pravil.
Zato bi bilo treba člen 37 Uredbe (EU) 2016/2031 spremeniti tako, da se določi, da države članice v primeru neizpolnjevanja zahtev glede NNŠO sprejmejo potrebne ukrepe iz Uredbe (EU) 2017/625 ter Komisijo in druge države članice uradno obvestijo prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 Uredbe (EU) 2016/2031.
(13)Zato bi moral člen 104 Uredbe (EU) 2016/2031, ki zadeva uradno obveščanje v primeru navzočnosti škodljivih organizmov, vključevati tudi sklic na člen 37(1).
(14)V nekaterih primerih je primerno dovoliti vnos nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov iz nekaterih tretjih držav na ozemlje Unije z odstopanjem od zadevne prepovedi iz člena 40(1) Uredbe (EU) 2016/2031 ali posebnih in enakovrednih zahtev iz izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 41(2). Zadevne rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti so trenutno uvrščeni na seznam v Prilogi VI oziroma Prilogi VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072. Taki primeri so tisti, v katerih je tretja država vložila zahtevek za tako začasno odstopanje in predložila pisna zagotovila, da so ukrepi, ki jih uporablja na svojem ozemlju, učinkoviti pri zmanjševanju tveganja zaradi teh rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, začasna ocena tveganja pa je pokazala, da se tveganje za ozemlje Unije lahko zmanjša na sprejemljivo raven z uporabo nekaterih začasnih ukrepov iz točk 2 in 3 oddelka 1 Priloge II k Uredbi (EU) 2016/2031.
(15)Zaradi jasnosti in preglednosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov, ki določajo takšna odstopanja. Zaradi popolnosti bi bilo treba v teh aktih določiti tudi začasne ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje zadevnega fitosanitarnega tveganja na sprejemljivo raven in ki omogočajo dovolj časa za popolno oceno vseh tveganj zaradi škodljivih organizmov, ki še niso v celoti ocenjena v zvezi z določenimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi ali drugimi predmeti. To bo omogočilo, da se po zaključku ustrezne ocene v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II k Uredbi (EU) 2016/2031 navedene rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti ohranijo na seznamu blaga ali se z njega črtajo v skladu s členom 40(3) ali členom 41(3) Uredbe (EU) 2016/2031.
(16)V skladu s členom 42(4) Uredbe (EU) 2016/2031 se rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet črtajo s seznama zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, če se na podlagi ocene tveganja ugotovi, da za njihov vnos na ozemlje Unije veljajo prepoved ali posebne zahteve ali pa zahteve sploh ne veljajo. Vendar pa, kot kažejo izkušnje z uporabo navedenega člena, bi lahko za vnos navedenega blaga na ozemlje Unije v nekaterih primerih veljali posebni ukrepi, ki zmanjšujejo zadevno fitosanitarno tveganje na sprejemljivo raven, medtem ko v zvezi z nekaterimi škodljivimi organizmi, ki jih gostijo, celovita ocena še ni bila opravljena. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenega akta za črtanje rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov s seznama zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, sprejetega v skladu s členom 42(3), če predstavljajo fitosanitarno tveganje, ki še ni v celoti ocenjeno, in zanje še ni bil sprejet izvedbeni akt v skladu s členom 42(4). Za zmanjšanje fitosanitarnega tveganja na sprejemljivo raven bi bilo treba v navedenih aktih določiti začasne ukrepe v zvezi z vnosom navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije.
(17)Da se zagotovita sorazmeren pristop in čim hitrejši zaključek zadevnih ocen tveganja, bi moralo biti obdobje uporabe vseh navedenih izvedbenih aktov tako, da razumno omogoča celovito oceno vseh fitosanitarnih tveganj in ukrepov, ki jih uporabljajo zadevne tretje države, in ne bi smelo biti daljše od petih let.
(18)Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranega akta, ki bi Uredbo (EU) 2016/2031 dopolnil z elementi glede postopka, ki ga je treba uporabiti za odobritev začasnih odstopanj od člena 40(2) in člena 41(2). To je potrebno, ker so izkušnje od sprejetja Uredbe (EU) 2016/2031 pokazale, da je za zagotovitev preglednosti in doslednosti za države članice, tretje države in zadevne izvajalce poslovnih dejavnosti potreben standardiziran postopek za odobritev takih začasnih odstopanj.
(19)Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranega akta za dopolnitev te uredbe z določitvijo postopkov, ki jih je treba upoštevati pri uvrščanju zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na seznam. Ta postopek bi moral vključevati vse naslednje elemente: pripravo, vsebino in predložitev ustrezne dokumentacije s strani zadevnih tretjih držav; ukrepe, ki jih je treba sprejeti po prejemu navedene dokumentacije; postopke za izvedbo ustrezne ocene tveganja; ravnanje z dokumentacijo v zvezi z zaupnostjo in varstvom podatkov. To je potrebno, ker so izkušnje pokazale, da bi določen postopek za uvrstitev zelo tveganih rastlin na seznam zagotovil preglednost in doslednost za države članice, tretje države in zadevne izvajalce poslovnih dejavnosti.
(20)V skladu s členom 44(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/2031 Komisija na zahtevo določene tretje države z izvedbenimi akti opredeli enakovredne zahteve, če zadevna tretja država z uporabo enega ali več določenih ukrepov pod njenim uradnim nadzorom zagotovi raven fitosanitarne varnosti, ki je enakovredna posebnim zahtevam v zvezi s premiki zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po ozemlju Unije.
(21)Izkušnje z izvajanjem navedene določbe so pokazale, da določitev zahtev, ki so enakovredne le posebnim zahtevam glede premikov rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po ozemlju Unije, ni niti ustrezna niti mogoča, če take zahteve za premike ne obstajajo. To je v praksi pogosto, kadar se pravila Unije nanašajo na škodljive organizme, ki so navzoči le v tretjih državah, ne pa na ozemlju Unije, in kadar so bile sprejete le zahteve za vnos blaga na ozemlje Unije.
(22)Zato bi morala biti zahtevana raven fitosanitarnega varstva zadevne tretje države enakovredna tudi veljavnim posebnim zahtevam v zvezi z vnosom zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz vseh ali nekaterih tretjih držav na ozemlje Unije.
(23)V skladu s členom 71(2) Uredbe (EU) 2016/2031 je treba v fitosanitarnem spričevalu pod naslovom „Dopolnilna izjava“ navesti, katera posebna zahteva je izpolnjena, kadar je v ustreznem izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 28(1) in (2), členom 30(1) in (3), členom 37(2), členom 41(2) in (3) ter členom 54(2) in (3), določenih več možnosti za take zahteve. Ta navedba mora vsebovati celotno besedilo zadevne zahteve.
(24)Praktično izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 je pokazalo, da bi bilo treba v fitosanitarnih spričevalih navesti tudi sklic na zahteve, sprejete v skladu s členom 37(4) Uredbe, in sicer ukrepe za preprečevanje navzočnosti NNŠO na zadevnih rastlinah za saditev iz člena 36, točka (f), navedene uredbe, če zadevna določba določa več različnih možnosti za take zahteve. To je skladno s pristopom v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo, saj se člen 71(2) navedene uredbe nanaša na izvedbeni akt, sprejet v skladu s členom 41(2) in (3). Poleg tega bo pristojnim organom, izvajalcem poslovnih dejavnosti in tretjim državam zagotovilo večjo jasnost in gotovost v zvezi z uporabo pravil o NNŠO in zadevnih rastlinah za saditev.
(25)Zato bi moral člen 71(2) Uredbe (EU) 2016/2031 vključevati sklic na izvedbene akte, sprejete v skladu s členom 37(4). Poleg tega bi bilo treba črtati sklic na člen 37(2), saj ni pomemben za vsebino dopolnilne izjave v fitosanitarnem spričevalu.
(26)V skladu s členom 88 Uredbe (EU) 2016/2031 morajo zadevni izvajalci poslovnih dejavnosti na prodajne enote zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov namestiti rastlinske potne liste, preden se premikajo po ozemlju Unije v skladu s členom 79 oziroma preden se vnesejo na varovano območje ali premikajo po njem v skladu s členom 80 Uredbe (EU) 2016/2031. Kadar se take rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti premikajo v paketu, snopu ali embalaži, se rastlinski potni list namesti na navedeni paket, snop ali embalažo.
(27)Trgovinske prakse, ki temeljijo na Uredbi (EU) 2016/2031, so pokazale, da v nekaterih primerih rastlinskih potnih listov ni praktično mogoče namestiti na prodajne enote določenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov zaradi njihove velikosti, oblike ali drugih posebnih značilnosti ali zaradi hitrosti njihovega prenosa od enega izvajalca poslovnih dejavnosti k drugemu. Namesto tega bi bilo treba dovoliti, da se prodajne enote navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov po ozemlju Unije premikajo z rastlinskim potnim listom, ki je z njimi povezan na način, ki ni fizična namestitev. Zahteve iz Uredbe (EU) 2016/2031 za izdajo rastlinskih potnih listov za zadevne rastline, rastlinske proizvode in druge predmete bodo ostale veljavne.
(28)Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranega akta, ki bi omogočil premik nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov brez rastlinskega potnega lista, ki bi bil nameščen na njihove prodajne enote, zaradi njihove velikosti, oblike, hitrosti trgovanja ali drugih posebnih značilnosti, zaradi katerih bi bila ta namestitev nepraktična. V zvezi s tem je treba določiti načine za zagotovitev, da rastlinski potni list ostane v uporabi, čeprav ni nameščen, in se še vedno nanaša na zadevne rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, da se zagotovi, da rastlinski potni list vedno ostane povezan z zadevnim blagom s posebno oznako, čipom, podatkovno zbirko ali drugimi ustreznimi elementi.
(29)V skladu s členom 99(1) Uredbe (EU) 2016/2031 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo to uredbo z določitvijo elementov, ki se navedejo na uradnih potrdilih, specifičnih za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, razen lesenega pakirnega materiala, in ki se zahtevajo v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi. Od sprejetja Uredbe (EU) 2016/2031 ni bil sprejet noben tak mednarodni standard, prav tako nobena mednarodna organizacija trenutno ne izvaja pripravljalnih del za pripravo takih standardov. Zato in ker takih mednarodnih standardov ni, na podlagi člena 99 Uredbe (EU) 2016/2031 ni mogoče sprejeti delegiranega akta, ki bi določal potrebne elemente za ustrezna uradna potrdila. Ker takega delegiranega akta ni, vnos zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje Unije ne more potekati z navedenimi uradnimi potrdili kot alternativo fitosanitarnim spričevalom.
(30)Poleg tega se v skladu z nekaterimi izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi direktiv Sveta 77/93/EGS in 2000/29/ES, na ozemlje Unije še vedno vnašajo rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki jih spremljajo uradna potrdila, razen fitosanitarnih spričeval, izdanih v več tretjih državah. Ti akti so zlasti odločbe Komisije 93/365/ES, 93/422/EGS in 93/423/EGS ter Izvedbeni sklep 2013/780/EU. Navedene odločbe in sklep so bili sprejeti, ker ni bilo ustreznih mednarodnih standardov.
(31)Izkušnje, pridobljene z uporabo Uredbe (EU) 2016/2031 in navedenih sklepov, ki še vedno veljajo, kažejo, da navedena uradna potrdila zagotavljajo ustrezna jamstva za fitosanitarno varstvo ozemlja Unije, čeprav ustrezni mednarodni standardi niso nikoli obstajali. Zaradi tega in za zagotovitev nadaljnje uporabe uradnih potrdil v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 bi bilo treba iz člena 99(1) črtati pogoj, da se elementi navedenega delegiranega akta zahtevajo v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi.
(32)V skladu s členom 103 Uredbe (EU) 2016/2031 mora Komisija vzpostaviti elektronski sistem za predložitev uradnih obvestil držav članic. Za zagotovitev, da bi se tak elektronski sistem lahko uporabljal tudi za predložitev poročil, kot so poročila o preiskavah karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, prednostnih škodljivih organizmov in karantenskih škodljivih organizmov za varovana območja, bi bilo treba prvi stavek navedenega člena spremeniti tako, da bi vključeval tudi predložitev poročil držav članic. To je potrebno za racionalizacijo sistema poročanja in okrepitev procesa digitalizacije fitosanitarnih ukrepov.
(33)Uredbo (EU) 2016/2031 bi bilo treba ustrezno spremeniti.
(34)Da se tretjim državam in njihovim izvajalcem poslovnih dejavnosti omogoči prilagoditev novim pravilom o izdaji fitosanitarnih spričeval glede skladnosti z zadevnimi pravili o NNŠO, bi se morala sprememba člena 71(2) Uredbe (EU) 2016/2031 uporabljati od... [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) 2016/2031
Uredba (EU) 2016/2031 se spremeni:
(1)v členu 18(6) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Države članice Komisijo in druge države članice uradno obvestijo o razmejenih območjih nemudoma po njihovi vzpostavitvi, skupaj z zadevnimi škodljivimi organizmi in ustreznimi sprejetimi ukrepi. Ta uradna obvestila se pošljejo prek elektronskega sistema za predložitev uradnih obvestil iz člena 103.“;
(2)v členu 22(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Države članice Komisiji in drugim državam članicam do 30. aprila vsako leto poročajo o rezultatih preiskav iz odstavka 1, ki so bile opravljene v preteklem koledarskem letu. Ta poročila vključujejo informacije o kraju in času izvedbe preiskav, zadevnih škodljivih organizmih, rastlinah, rastlinskih proizvodih ali drugih predmetih, številu uradnih pregledov in odvzetih vzorcev ter ugotovitvah za vsak zadevni škodljivi organizem. Predložijo se v elektronski sistem za predložitev uradnih obvestil in poročil iz člena 103, ki ga v ta namen vzpostavi Komisija.“;
(3)člen 23 se spremeni:
(a)v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Večletni programi preiskav se vzpostavijo za obdobje 10 let ter se nato podaljšajo in po potrebi posodobijo za nadaljnja zaporedna obdobja 10 let. Prvo obdobje se izteče 14. decembra 2029.“;
(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2.Države članice na zahtevo Komisije priglasijo svoje večletne programe preiskav. Ta uradna obvestila se predložijo v elektronski sistem za predložitev uradnih obvestil in poročil iz člena 103.“;
(4)v členu 24 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2.Države članice Komisiji in drugim državam članicam do 30. aprila vsako leto poročajo o rezultatih preiskav iz odstavka 1, ki so bile opravljene v preteklem koledarskem letu. Ta uradna obvestila se predložijo v elektronski sistem za predložitev uradnih obvestil in poročil iz člena 103.“;
(5)v členu 30(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:
„V okviru teh ukrepov se za vsak zadevni škodljivi organizem izvaja ena ali več določb iz točk (a) do (g) prvega pododstavka člena 28(1), kadar je to ustrezno. Ti ukrepi lahko vključujejo prepoved navzočnosti tega škodljivega organizma na ozemlju Unije in/ali zahteve glede vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije ter njihovih premikov po njem.“;
(6)v členu 34 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2.Države članice Komisijo in druge države članice do 30. aprila vsako leto uradno obvestijo o rezultatih preiskav iz odstavka 1, ki so bile opravljene v preteklem koledarskem letu. Ta uradna obvestila se predložijo v elektronski sistem za predložitev uradnih obvestil in poročil iz člena 103.“;
(7)v členu 37 se doda naslednji odstavek:
„10.Če so bile pri vnosu rastlin za saditev na ozemlje Unije ali njihovih premikih po tem ozemlju kršene določbe odstavka 1, države članice sprejmejo potrebne ukrepe iz člena 66(3) Uredbe (EU) 2017/625 ter Komisijo in druge države članice prek elektronskega sistema za predložitev uradnih obvestil in poročil iz člena 103 uradno obvestijo o navedeni kršitvi in teh ukrepih.
Države članice o teh ukrepih uradno obvestijo tudi tretjo državo, iz katere so bile rastline za saditev vnesene na ozemlje Unije.“;
(8)v členu 42(1) se dodata naslednja pododstavka:
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 105, ki dopolnjuje to uredbo z določitvijo postopka za uvrstitev zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na seznam.
Ta postopek določa vse naslednje elemente:
(a)pripravo ustreznih dokazil za oceno zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov;
(b)ukrepe, ki jih je treba sprejeti po prejemu navedenih dokazil;
(c)postopke ustrezne ocene;
(d)ravnanje z dokumentacijo v zvezi z zaupnostjo in varstvom podatkov.“;
(9)za členom 42 se vstavi naslednji člen 42a:
„Člen 42a
Začasna odstopanja od prepovedi iz člena 40 in člena 42 ter zahtev iz člena 41
1.Komisija lahko z odstopanjem od člena 40(1) in člena 41(1), z izvedbenimi akti sprejme začasna odstopanja od prepovedi iz člena 40(1) ter posebnih in enakovrednih zahtev iz člena 41(2) v zvezi z vnosom določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov s poreklom iz ene ali več tretjih držav na ozemlje Unije, ki predstavljajo fitosanitarno tveganje, ki še ni v celoti ocenjeno.
S temi izvedbenimi akti se:
(a)določijo začasni ukrepi za vnos navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II, in
(b)spremenijo ustrezni deli izvedbenega akta iz člena 40(2) in člena 41(2) tako, da se vstavi sklic na odstopanje v zvezi z zadevno rastlino, rastlinskim proizvodom ali drugim predmetom.
2.Začasna odstopanja iz odstavka 1 se lahko sprejmejo samo, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
(a)zadevna tretja država je Komisiji predložila zahtevek, ki vsebuje uradna pisna jamstva, da se na njenem ozemlju pred vložitvijo zahtevka in ob vložitvi zahtevka izvajajo ukrepi, ki so potrebni za obravnavo zadevnega fitosanitarnega tveganja, in
(b)začasna ocena je pokazala, da navedene rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti predstavljajo tveganje, ki ga je mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven z uporabo enega ali več ukrepov v zvezi z zadevnim fitosanitarnim tveganjem.
3.Komisiji se v skladu s členom 105 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranega akta, ki dopolnjuje to uredbo v zvezi s postopkom, ki ga je treba uporabiti za odobritev začasnih odstopanj iz odstavka 1. Ta delegirani akt določa naslednje elemente postopka:
(a)pripravo, vsebino in predložitev ustreznega zahtevka in dokumentacije s strani zadevnih tretjih držav;
(b)ukrepe, ki jih je treba sprejeti po prejemu navedenega zahtevka in dokumentacije;
(c)ravnanje z zahtevki in dokumentacijo v zvezi z zaupnostjo in varstvom podatkov.
4.Z odstopanjem od člena 42(2) lahko Komisija z izvedbenimi akti sprejme začasna odstopanja od aktov iz člena 42(3), če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
(a)zadevno fitosanitarno tveganje za zelo tvegane rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete še ni v celoti ocenjeno;
(b)v zvezi z zadevnimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi ali drugimi predmeti še ni bil sprejet izvedbeni akt v skladu s členom 42(4).
V teh izvedbenih aktih se določijo začasni ukrepi, ki so potrebni za zmanjšanje zadevnega fitosanitarnega tveganja na sprejemljivo raven, v zvezi z vnosom navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v Unijo.
5.V izvedbenih aktih iz odstavkov 1, 2 in 4 je določeno letno poročanje zadevne tretje države o uporabi zadevnih začasnih ukrepov. Če se na podlagi zadevnega poročila ugotovi, da z ukrepi, o katerih se poroča, zadevno tveganje ni ustrezno obravnavano, se akt, ki določa te ukrepe, po potrebi nemudoma razveljavi ali spremeni.
6.Obdobje uporabe izvedbenih aktov iz odstavkov 1, 2 in 4 razumno omogoča celovito oceno vseh fitosanitarnih tveganj in ukrepov zadevnih tretjih držav in ni daljše od petih let.
7.Izvedbeni akti iz odstavkov 1, 2 in 4 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).“;
(10)v členu 44(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
„(a)zadevna tretja država z uporabo enega ali več določenih ukrepov pod njenim uradnim nadzorom zagotovi raven fitosanitarne varnosti, ki je enakovredna posebnim zahtevam v zvezi z vnosom zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz drugih tretjih držav na ozemlje Unije in/ali njihovimi premiki po njem;“;
(11)v členu 71 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2.Fitosanitarno spričevalo v poglavju ,Dopolnilna izjava‘ navaja, katera specifična zahteva je izpolnjena, kadar zadevni izvedbeni akt, sprejet v skladu s členom 28(1) in (2), členom 30(1) in (3), členom 37(4), členom 41(2) in (3) ter členom 54(2) in (3), omogoča več različnih možnosti glede teh zahtev. Navedena specifikacija vključuje celotno besedilo zadevne zahteve.“;
(12)v členu 88 se dodata naslednja odstavka:
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 105, ki dopolnjuje to uredbo z:
(a)določitvijo rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki se z odstopanjem od prvega odstavka lahko premikajo v Uniji z rastlinskim potnim listom, ki je z njimi povezan na način, ki ni fizična namestitev, zaradi njihove velikosti, oblike ali hitrosti trgovanja, ki onemogočajo ali zelo otežujejo takšno namestitev, in
(b)določitvijo pravil za zagotovitev, da se zadevni rastlinski potni list, čeprav ni nameščen, še vedno nanaša na zadevne rastline, rastlinske proizvode in druge predmete s posebno oznako, čipom in/ali podatkovno zbirko.“;
(13)v členu 99 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, ki dopolnjujejo to uredbo z določitvijo elementov, ki se navedejo na uradnih potrdilih, specifičnih za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, razen lesenega pakirnega materiala, kot dokaz izvajanja ukrepov, sprejetih v skladu s členom 28(1) ali (2), členom 30(1) ali (3), členom 41(2) ali (3), členom 44 ali členom 54(2) ali (3).“;
(14)v členu 103 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:
„Komisija vzpostavi elektronski sistem za predložitev uradnih obvestil in poročil držav članic.“;
(15)v členu 104, prvi odstavek, se prvi stavek nadomesti z naslednjim:
„Komisija lahko z izvedbenimi akti določi posebna pravila glede predložitve uradnih obvestil iz člena 9(1) in (2), člena 11, člena 17(3), člena 18(6), člena 19(2), člena 28(7), člena 29(3), prvi pododstavek, člena 30(8), člena 33(1), člena 37(10), člena 40(4), člena 41(4), člena 46(4), člena 49(6), člena 53(4), člena 54(4), člena 62(1), člena 77(2) in člena 95(5).“
Člen 2
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 1, točka 11, se uporablja od ... [šest mesecev od začetka veljavnosti te uredbe].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
