OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
OZADJE PRIPOROČILA
Krepitev mednarodnega sodelovanja na področju kazenskega pregona, vključno z izmenjavo informacij, je bistvena za obravnavanje groženj, ki jih predstavljajo terorizem in huda mednarodna kazniva dejanja. Najnovejše poročilo o oceni ogroženosti zaradi hudih oblik kriminala in organiziranega kriminala (SOCTA), ki ga je objavil Europol, ponazarja mednarodno razsežnost dejavnosti najhujših kriminalnih združb. Poleg tega v Europolovem zadnjem poročilu o stanju in trendih na področju terorizma (TE-SAT) niso poudarjene le neposredne povezave med mednarodnimi potovanji ter organizacijo terorističnih dejavnosti in hudih kaznivih dejanj, temveč tudi pomen učinkovitega odkrivanja, preiskovanja in pregona drugih hudih kaznivih dejanj za preprečevanje in odkrivanje terorističnih kaznivih dejanj.
Podatki iz evidence podatkov o potnikih (PNR) so podatki o potnikih, ki se zberejo in so vsebovani v sistemih rezervacij in sistemih za nadzor odhodov pri letalskih prevoznikih za lastne komercialne namene. Vsebina podatkov iz PNR se razlikuje glede na informacije, dane med postopkom rezervacije in prijave na let, in lahko na primer vključuje datume potovanja in celoten načrt potovanja potnika ali skupine potnikov, ki potujejo skupaj, kontaktne podatke, kot sta naslov in telefonska številka, informacije o plačilu, številko sedeža in podatke o prtljagi.
Zbiranje in analiza podatkov iz PNR lahko organom zagotovi pomembne elemente, ki jim omogočajo odkrivanje sumljivih potovalnih vzorcev in identifikacijo oseb, ki sodelujejo s storilci kaznivih dejanj in teroristi, zlasti tistih, ki organom kazenskega pregona prej niso bile znane. V skladu s tem je obdelava podatkov iz PNR postala široko uporabljano orodje kazenskega pregona v EU in zunaj nje za odkrivanje terorizma in drugih oblik hudih kaznivih dejanj, kot so kazniva dejanja, povezana z drogami, trgovina z ljudmi in spolno izkoriščanje otrok, ter za preprečevanje takšnih kaznivih dejanj. Izkazalo se je tudi, da je pomemben vir informacij v podporo preiskavi in pregonu primerov, v katerih so bile storjene take nezakonite dejavnosti.
Čeprav sta prenos podatkov iz PNR tretjim državam in njihova obdelava s strani njihovih organov ključnega pomena za boj proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem, pomenita poseganje v varstvo pravic posameznikov v zvezi z njihovimi osebnimi podatki. Zato zahtevata pravno podlago v pravu EU ter morata biti potrebna in sorazmerna, zanju pa morajo veljati stroge omejitve in učinkoviti zaščitni ukrepi, kot je zagotovljeno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s členi 6, 7, 8, 21, 47 in 52. Za uresničitev teh pomembnih ciljev je treba vzpostaviti pravično ravnovesje med legitimnim ciljem ohranjanja javne varnosti in pravico vsakogar do varstva osebnih podatkov in zasebnega življenja.
V zvezi s tem je Komisija v sporočilu iz leta 2003 o pristopu EU k prenosu podatkov iz PNR iz EU v tretje države določila splošne smernice zunanje politike EU o PNR, ki so bile pregledane v sporočilu, sprejetem leta 2010. Trenutno obstajajo trije mednarodni sporazumi med EU in tretjimi državami, in sicer Avstralijo, Združenimi državami (2012) in Združenim kraljestvom (2020), ki zajemajo prenos in obdelavo podatkov iz PNR iz EU. Po tem, ko je Sodišče leta 2017 sprejelo mnenje o predvidenem sporazumu med EU in Kanado, trenutno potekajo pogajanja o PNR s Kanado.
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta leta 2016 sprejela Direktivo (EU) 2016/681 o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (direktiva o PNR). Ta direktiva ureja prenos in obdelavo podatkov PNR v Evropski uniji ter določa pomembne zaščitne ukrepe za varstvo temeljnih pravic, zlasti pravice do zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov. Sodišče EU je junija 2022 v sodbi v zadevi C-817/19 potrdilo veljavnost in skladnost te direktive z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Pogodbama Unije.
Na mednarodni ravni je vse več tretjih držav začelo razvijati svoje zmogljivosti za zbiranje podatkov iz PNR od letalskih prevoznikov. Ta trend še dodatno spodbujata resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov (sprejeti leta 2017 in 2019), v skladu s katerima morajo vse države članice razvijati zmogljivosti za zbiranje in uporabo podatkov iz PNR, na podlagi katerih je Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) leta 2020 sprejela standarde in priporočene prakse v zvezi s PNR s spremembo 28 Priloge 9 k Čikaški konvenciji, ki se je začela uporabljati februarja 2021.
Stališče Unije, kot je bilo določeno s Sklepom Sveta (EU) 2021/121, pozdravlja standarde in priporočene prakse ICAO v zvezi s PNR, saj določajo ambiciozne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov in s tem omogočajo znaten napredek na mednarodni ravni. Hkrati je bilo v tem sklepu Sveta z zahtevo, da države članice priglasijo odstopanje, navedeno, da so zahteve, ki izhajajo iz prava Unije (vključno z ustrezno sodno prakso), natančnejše od nekaterih standardov ICAO in da je za prenose iz EU v tretje države potrebna pravna podlaga, ki določa jasna in natančna pravila ter zaščitne ukrepe v zvezi z uporabo podatkov iz PNR s strani pristojnih organov tretje države.
V zvezi s tem to priporočilo, ki se sicer nanaša posebej na pogajanja z Islandijo, predstavlja del širših prizadevanj Komisije za dosleden in učinkovit pristop v zvezi s prenosom podatkov iz PNR tretjim državam, kot je bilo napovedano v strategiji za varnostno unijo za obdobje 2020–2025, in sicer na podlagi standardov in priporočenih praks ICAO za PNR ter v skladu s pravom in sodno prakso Unije. Tak pristop je zahteval tudi Svet v sklepih iz junija 2021. Komisija se želi odzvati tudi na pozive letalskih prevoznikov, da se zagotovi večja pravna jasnost in predvidljivost pri prenosih podatkov iz PNR tretjim državam.
V ta namen Komisija meni, da je dokazovanje skladnosti s standardi ICAO za PNR pomemben element, ki ga je treba upoštevati pri začetku dialoga o PNR s katero koli tretjo državo. Cilj takega poznejšega dialoga o PNR bo nato vzpostaviti pravno podlago, ki bo letalskim prevoznikom omogočala prenos podatkov iz PNR iz EU ustreznemu pristojnemu organu zadevne države, in zagotoviti, da za uporabo podatkov iz PNR, prejetih iz EU, veljajo ustrezni zaščitni ukrepi, kot to zahteva pravo Unije.
CILJI PRIPOROČILA
Islandija in države članice EU, ki so pogodbenice Schengenske konvencije, imajo skupno odgovornost za zagotavljanje notranje varnosti na skupnem območju brez nadzora na notranjih mejah, tudi z izmenjavo ustreznih informacij.
Obdelava podatkov iz PNR je pokazala, da je mogoče izboljšati varnost schengenskega območja, in sicer z izboljšanjem preprečevanja in odkrivanja hudih kaznivih dejanj in terorizma na zunanjih mejah ter z zagotavljanjem, da države članice za nadomestitev odsotnosti nadzora na notranjih mejah v schengenskem območju uporabljajo podatkovno voden pristop, ki temelji na tveganju.
Leta 2016 je bil z direktivo o PNR vzpostavljen vseevropski sistem med državami članicami kot pomembno orodje za izboljšanje notranje varnosti EU. Ta direktiva za Islandijo ni zavezujoča, saj ne pomeni niti razvoja schengenskega pravnega reda niti področja, ki ga zajema področje uporabe Sporazuma EGP, v katerem Islandija sodeluje skupaj z državami članicami Unije in dvema drugima državama Evropskega združenja za prosto trgovino.
Islandija je na podlagi predhodnih izmenjav na tehnični ravni navedla, da je sprejela nacionalno zakonodajo o PNR in da je bil novembra 2021 uradno ustanovljen pristojni organ, imenovan za prejemanje in obdelavo podatkov iz PNR o letih, ki pristajajo na njenih letališčih ali odhajajo z njih.
V skladu s pravom Unije se lahko kateri koli osebni podatki iz Unije v tretjo državo prenesejo le, če ta država zagotavlja raven varstva osebnih podatkov, ki je v bistvu enakovredna ravni varstva teh osebnih podatkov v Uniji.
V zvezi s tem je treba opozoriti, da Islandija ni tretja država v smislu poglavja V Uredbe (EU) 2016/679, saj je bila navedena uredba s prilagoditvami vključena v Prilogo XI k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Vendar se okvir pravil iz navedene uredbe ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, vključno s podatki iz PNR, s strani islandskih organov kazenskega pregona za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem. Poleg tega je treba opozoriti, da Islandije pri prenosu pravil v njen notranji pravni red o zadevah, povezanih z izvajanjem schengenskega pravnega reda, ne zavezuje Direktiva (EU) 2016/680, saj Islandija ni država članica EU.
Ker ni ustreznih zaščitnih ukrepov v zvezi s posebno obdelavo podatkov iz PNR, ki jih je treba vzpostaviti z veljavno pravno podlago, kot zahteva pravo Unije, Islandija v teh okoliščinah ne sme zakonito prejemati in obdelovati podatkov iz PNR o letih, ki jih opravljajo letalski prevozniki med Unijo in Islandijo.
Zato je potrebna rešitev za premostitev te varnostne vrzeli v schengenskem območju in za omogočanje prenosa podatkov iz PNR iz Unije v Islandijo ob priznavanju potrebe po uporabi podatkov iz PNR kot bistvenega orodja v boju proti terorizmu in drugim oblikam hudih kaznivih dejanj.
Ob upoštevanju navedenega je cilj sklenitve sporazuma o PNR Islandiji omogočiti zakonito prejemanje podatkov iz PNR iz Unije in njenemu imenovanemu pristojnemu organu omogočiti uporabo takih podatkov na način, ki hkrati zagotavlja varnost posameznikov, ki se gibljejo znotraj skupnega območja brez nadzora na notranjih mejah, in varstvo osebnih podatkov, ki se nanašajo na te posameznike.
Islandija je v zadnjih letih izrazila zanimanje za prejemanje podatkov iz PNR o letih iz Unije in za začetek pogajanj za sklenitev sporazuma o PNR z Unijo. V tem okviru je posredovala ustrezne informacije v zvezi s svojo nacionalno zakonodajo o PNR, zlasti glede spoštovanja standardov ICAO za PNR.
Zato Komisija meni, da je prednostna naloga, da se – vzporedno z Norveško in Švico – začnejo pogajanja z Islandijo o dvostranskem sporazumu, ki bo ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov imenovanemu islandskemu pristojnemu organu omogočil prejemanje in obdelavo podatkov iz PNR iz Unije. Poleg tega bi bil tak sporazum sredstvo za spodbujanje sodelovanja na področju kazenskega pregona z izboljšanjem možnosti za izmenjavo podatkov iz PNR med islandskimi pristojnimi organi in pristojnimi organi držav članic EU za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorizma in hudih kaznivih dejanj.
PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA
To priporočilo temelji na odstavkih 3 in 4 člena 218 Pogodbe o delovanju EU. Pogajalske smernice za začetek pogajanj z Islandijo o sporazumu o PNR, ki so priložene temu priporočilu, upoštevajo veljavni pravni okvir EU o varstvu podatkov (tj. Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo (EU) 2016/680) ter o prenosu in obdelavi podatkov iz PNR (tj. Direktivo (EU) 2016/681), kot ga razlaga Sodišče Evropske unije v ustrezni sodni praksi, zlasti Mnenju 1/15 z dne 26. julija 2017 in sodbi z dne 21. junija 2022 v zadevi C-817/19, ter pravni okvir Pogodb in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Priporočilo
SKLEP SVETA
o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Islandijo o prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih iz EU v Islandijo za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 218(3) in (4) Pogodbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Začeti bi bilo treba pogajanja za sklenitev Sporazuma med Unijo in Islandijo o prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) iz Unije v Islandijo za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj.
(2) Sporazum bi moral spoštovati temeljne pravice in načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kot jo razlaga Sodišče Evropske unije, zlasti pravico do zasebnega in družinskega življenja iz člena 7 Listine, pravico do varstva osebnih podatkov iz člena 8 Listine ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine. Sporazum bi bilo treba uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli ter ob ustreznem upoštevanju načela sorazmernosti v skladu s členom 52(1) Listine.
(3) Določbe Sporazuma bi morale spodbujati veljavne mednarodne standarde za PNR iz Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, in sicer iz njene Priloge 9 (Poenostavitve), poglavje 9 (Sistem za izmenjavo podatkov o potnikih), oddelek D (Podatki iz evidence podatkov o potnikih (PNR)) –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Evropska komisija je pooblaščena, da v imenu Unije začne pogajanja o Sporazumu med Unijo in Islandijo o prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) iz Unije v Islandijo za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj.
Člen 2
Pogajalske smernice so določene v Prilogi.
Člen 3
Pogajanja se opravijo v posvetovanju s/z [ime posebnega odbora vnese Svet].
Člen 4
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,