EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.7.2023

COM(2023) 416 final

2023/0232(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremljanju in odpornosti tal (zakonodaja o spremljanju tal)

{SEC(2023) 416 final} - {SWD(2023) 416 final} - {SWD(2023) 417 final} - {SWD(2023) 418 final} - {SWD(2023) 423 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Zdrava tla so bistvena za kmete in agronomski ekosistem na splošno. Dolgoročno ohranjanje ali povečevanje rodovitnosti tal prispeva k stabilnim ali celo višjim donosom pridelka, krme in biomase, potrebne za neživilske biogospodarske sektorje, kar prispeva k defosilizaciji našega gospodarstva 3 , kmetom pa zagotavlja dolgoročno varnost proizvodnje in poslovne možnosti. Razpoložljivost zdravih in rodovitnih tal in zemljišč je ključna pri prehodu na trajnostno biogospodarstvo, zato lahko prispeva k zvišanju in ohranjanju vrednosti zemljišč. Z ukrepi za povečanje rodovitnosti tal se lahko znižajo tudi obratovalni stroški kmetij, kot so stroški vložkov ali strojev. Kmetje lahko prejmejo finančno podporo za nekatere prakse, na primer na podlagi skupne kmetijske politike (SKP) ali predloga za okvir EU za certificiranje odvzemov ogljika 4 .

Degradacija tal škoduje tudi zdravju ljudi. Delci v zraku, ki so posledica erozije zaradi vetra, povzročajo ali poslabšajo bolezni dihal in srčno-žilne bolezni. Pozidana tla podaljšajo trajanje visokih temperatur med vročinskimi valovi in imajo manjšo zmožnost delovanja kot ponor onesnaževal. Onesnažena tla vplivajo tudi na varnost hrane. Na primer, približno 21 % kmetijskih tal v EU v vrhnji plasti vsebuje koncentracije kadmija, ki presegajo mejno vrednost za podzemno vodo. Zdrava in trajnostno upravljana tla podpirajo tudi rekreacijsko vrednost okolja in narave, ki je povezana z našim telesnim in duševnim zdravjem. To je dragoceno na podeželju in zlasti na mestnih območjih, kjer lahko sprejetje praks trajnostnega upravljanja pripomore k zdravim zelenim površinam, zmanjšanju obsega toplotnih otokov ter izboljšanju kakovosti zraka in stanovanjskih razmer. Izboljšanje zdravja tal je ključno za povečanje odpornosti EU proti slabim vremenskim razmeram in za prilagajanje podnebnim spremembam. Odpornost Evrope proti podnebnim spremembam je odvisna od ravni vsebnosti organskih snovi v prsti in rodovitnosti tal, zmogljivosti za zadrževanje in filtriranje vode ter odpornosti proti eroziji. Prakse ogljičnega kmetovanja prispevajo k shranjevanju CO2 v tleh in blažitvi podnebnih sprememb. Zmogljivost tal za zadrževanje vode prispeva k preprečevanju tveganj nesreč in odzivanju nanje. Če lahko tla absorbirajo več padavin, zmanjšajo intenzivnost poplav in ublažijo negativne učinke sušnih obdobij. Nekatere bakterije v tleh, ki so del biotske raznovrstnosti zdravih tal, lahko kmetijskim rastlinam tudi pomagajo prenašati sušo.

Zaradi vse večjih nevarnosti, povezanih s skrajnimi vremenskimi pojavi in podnebnimi spremembami, se po vsej Evropi povečuje tveganje požarov v naravi. Pogoji, ki povečujejo požarno ogroženost, se bodo s podnebnimi spremembami še poslabšali, zlasti toplotni in vlažnostni pogoji ekosistemov, vključno s tlemi. Zdrava tla s funkcionalno zmogljivostjo zadrževanja vode podpirajo tudi zdrave gozdne ekosisteme, ki so odpornejši na požare v naravi. Hkrati lahko požari v naravi povzročijo degradacijo tal, kar poveča tveganje erozije prsti, zemeljskih plazov in poplav. Krepitev zbirke znanja o tleh lahko prispeva k izboljšanju ocen tveganja nesreč, pri katerih je priznana večstranska vloga tal pri blažitvi nesreč. Ukrepi za krepitev zdravja tal krepijo odpornost proti prihodnjim pritiskom, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Pomen zdravja tal je priznan tudi na svetovni ravni. EU se je v mednarodnem okviru treh konvencij iz Ria zavezala, da bo obravnavala vprašanje tal, prizadetih zaradi dezertifikacije (Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal), prispevala k blažitvi podnebnih sprememb (Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja) in predstavljala pomemben habitat za biotsko raznovrstnost (Konvencija o biološki raznovrstnosti). Obnova, ohranjanje in izboljšanje zdravja tal so cilji novega Kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost.

Zdravje tal neposredno prispeva tudi k doseganju več ciljev trajnostnega razvoja ZN 16 , zlasti cilja trajnostnega razvoja 15.3. Ta cilj zajema boj proti dezertifikaciji, obnovo degradiranih zemljišč in tal, tudi zemljišč, prizadetih zaradi dezertifikacije, suše in poplav, ter prizadevanja za uresničitev sveta brez degradacije tal do leta 2030.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

–strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki določa cilje za nadaljnje varstvo narave v EU, in zlasti predlog uredbe o obnovi narave 19 (v nadaljnjem besedilu: zakonodaja o obnovi narave). Cilj predlagane zakonodaje o obnovi narave je, da se z ukrepi za obnovo do leta 2030 zajame 20 % kopnega in morja EU, do leta 2050 pa vsi ekosistemi, ki jih je treba obnoviti. Med predlagano zakonodajo o obnovi narave in tem predlogom o zdravju tal je veliko sinergij. Predlagana zakonodaja o obnovi narave in ta predlog se zato vzajemno krepita;

–akcijski načrt za ničelno onesnaževanje določa vizijo, da se do leta 2050 onesnaževanje zraka, vode in tal zmanjša na ravni, ki ne veljajo več za škodljive zdravju in naravnim ekosistemom. Ta predlog je skladen s predlogi za revizijo in okrepitev ključne obstoječe zakonodaje EU v sektorjih zraka in vode ter zakonodajo o industrijskih dejavnostih;

–akcijski načrt za krožno gospodarstvo, v katerem so napovedani ukrepi za zmanjšanje količine mikroplastike in ocena direktive o blatu iz čistilnih naprav, ki ureja kakovost blata, ki se uporablja v kmetijstvu;

–trajnostna strategija za kemikalije, v kateri je priznano, da so kemikalije bistvene za dobrobit sodobne družbe, hkrati pa je namenjena boljši zaščiti državljanov in okolja pred njihovimi možnimi nevarnimi lastnostmi.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

–ohranjanje, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja;

–varovanje človekovega zdravja;

–skrbna in preudarna raba naravnih virov;

–spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

Predlog ne vsebuje ukrepov, ki vplivajo na rabo zemljišč.

Ker gre za področje deljene pristojnosti med EU in državami članicami, morajo biti ukrepi EU v skladu z načelom subsidiarnosti.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ukrepanje na ravni EU je upravičeno zaradi obsega in čezmejne narave problema, vpliva degradacije tal po vsej EU ter tveganj za okolje, gospodarstvo in družbo.

Degradacija tal se pogosto napačno obravnava kot izključno lokalno vprašanje, čezmejni vplivi pa so podcenjeni. Vzroki in učinki tega problema presegajo državne meje ter zmanjšujejo zagotavljanje ekosistemskih storitev v več državah, saj prst spira voda ali jo razpihuje veter. Onesnaževala se lahko prenašajo po zraku, površinskih vodah in podtalnici, prehajajo meje in vplivajo na hrano.

Zdrava tla so na načine, ki so redko videni ali priznani, bistvena za reševanje svetovnih družbenih izzivov. Tla imajo ključno vlogo pri kroženju hranil, ogljika in vode, ti procesi pa očitno niso omejeni s fizičnimi in političnimi mejami.

Zato so na ravni vseh držav članic potrebni usklajeni ukrepi za uresničitev vizije, da bodo do leta 2050 vsa tla zdrava, kot je določeno v strategiji za tla do leta 2030, in zagotovitev, da bodo tla sposobna dolgoročno zagotavljati ekosistemske storitve po vsej EU.

Če ne bomo hitro ustavili sedanje stopnje degradacije tal in obnovili tal, da bodo spet zdrava, bo naš prehranski sistem postal manj produktiven in vse bolj ranljiv za podnebne spremembe ter odvisen od vložkov, ki zahtevajo veliko virov. Izkazalo se je, da posamezni ukrepi držav članic ne zadostujejo za izboljšanje stanja, saj se degradacija tal nadaljuje in celo poslabšuje.

Ker so nekateri vidiki zdravja tal le v neznatnem obsegu zajeti v zakonodaji EU, so potrebni dodatni ukrepi EU za dopolnitev sedanjih zahtev in zapolnitev vrzeli v politiki.

Namen predloga je ustvariti pogoje za ukrepe za trajnostno upravljanje tal in obravnavati stroške degradacije tal. Cilje predlaganega ukrepa je zaradi obsega in učinkov, ki jih bo imel, lažje doseči na ravni EU. Potrebno je usklajeno ukrepanje v zadostnem obsegu za spremljanje in trajnostno upravljanje tal, da se izkoristijo sinergije, uspešnost in večja učinkovitost. Usklajeno ukrepanje je potrebno tudi za izpolnitev zavez na področju zdravja tal, sprejetih na ravni EU in svetovni ravni. Če tla ne bodo ustrezno zaščitena, obstaja tveganje, da EU in njene države članice ne bodo izpolnile mednarodnih zavez in zavez iz evropskega zelenega dogovora glede okolja, trajnostnega razvoja in podnebja. Poleg tega je ukrepanje na ravni EU bistveno za odpravo morebitnih izkrivljanj na notranjem trgu in nelojalne konkurence med podjetji, saj so okoljske zahteve v nekaterih državah članicah milejše.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

V oceni učinka so možnosti politike opisane z naslednjimi petimi ključnimi gradniki:

(1) opredelitev zdravja tal in določitev območij spremljanja stanja tal;

(2) spremljanje zdravja tal;

(3) trajnostno upravljanje tal;

(4) opredelitev, registracija, preiskava in ocena onesnaženih območij;

(5) obnova (regeneracija) zdravja tal in remediacija onesnaženih območij.

Za vsakega od petih gradnikov so oblikovane možnosti, in sicer s prilagajanjem prožnosti in usklajenosti, da so se določile različne stopnje, ki ustrezajo smiselnim potencialnim rešitvam. Ena od možnosti je bila oblikovana tako, da se državam članicam zagotovi najvišja stopnja prožnosti, pri drugi je zagotovljena najvišja stopnja usklajenosti, pri tretji pa srednja stopnja usklajenosti in prožnosti. Možnost 1 je scenarij, ki vključuje samo spremljanje, ne pa ukrepov za trajnostno upravljanje, regeneracijo in remediacijo tal, vendar je bila ta možnost opuščena v zgodnji fazi, ker se je štela za nezadostno za dosego ciljev in izpolnitev pričakovanj deležnikov.

Prednostna možnost združuje najuspešnejše, najučinkovitejše in politično najbolj skladne možnosti, izbrane iz vsakega gradnika. Pri vseh gradnikih, razen pri remediaciji onesnaženih območij, je bila izbrana možnost 3, ki zagotavlja srednjo stopnjo prožnosti in usklajenosti (pri remediaciji pa možnost 2 z visoko stopnjo prožnosti). Prednostna možnost, ki izhaja iz ocene učinka, temelji na postopnem pristopu, ki bi državam članicam zagotovil dovolj časa za vzpostavitev mehanizmov, da bi najprej ocenile stanje tal in se nato odločile o potrebnih ukrepih za regeneracijo, ko bodo na voljo ugotovitve.

Prednostna možnost je bila zasnovana za obravnavo stroškov degradacije tal, zlasti posledične izgube ekosistemskih storitev. Zagotovila bi, da bo EU stroškovno učinkovito dosegla svoje cilje politike, kot so zdrava tla in cilj ničelnega onesnaževanja do leta 2050. Največ koristi izhaja iz preprečevanja stroškov z bojem proti degradaciji tal. Najvišji stroški so povezani z izvajanjem ukrepov za trajnostno upravljanje in regeneracijo tal. Koristi pobude so bile ocenjene na približno 74 milijard EUR na leto. Skupni stroški bi znašali približno 28–38 milijard EUR na leto. Pri onesnaženih območjih so letni stroški zelo negotovi. Ocenjeni so na 1,9 milijarde EUR letno za opredelitev in preiskovanje onesnaženih območij ter 1 milijardo EUR letno za remediacijo onesnaženih območij.

Čeprav ni bilo mogoče količinsko opredeliti in denarno ovrednotiti vseh učinkov, je bilo razmerje med koristmi in stroški prednostne možnosti ocenjeno na konservativno in preudarno vrednost 1,7. V skladu s prednostno možnostjo bi morale države članice zagotoviti tudi udeležbo javnosti, zlasti upravljavcev tal, kmetov in gozdarjev.

Za prehod na trajnostno upravljanje tal so potrebne naložbe, da se izkoristijo dolgoročne koristi zdravih tal za okolje, gospodarstvo in družbo. Za uspešno izvajanje prednostne možnosti je treba izkoristiti različne vire financiranja na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Zato je ta predlog objavljen skupaj z delovnim dokumentom služb Komisije, ki vsebuje pregled možnosti financiranja, ki so na voljo v večletnem proračunu EU za obdobje 2021–2027, za varstvo, trajnostno upravljanje in regeneracijo tal. Države članice si še naprej izmenjujejo znanje, izkušnje in strokovno znanje na več medsebojno povezanih platformah EU na področju zdravja tal.

Predlog ustreza prednostni možnosti za vse gradnike, razen za gradnik v zvezi z obnovo tal. Predlog je z vidika regeneracije tal manj zahteven kot prednostna možnost iz ocene učinka, da bi se omejilo breme za države članice, lastnike zemljišč in upravljavce zemljišč. Predlog od držav članic zlasti ne zahteva, da pripravijo nove programe ukrepov ali načrte za zdravje tal. Ker pa lahko ta pristop pomeni večje tveganje, da do leta 2050 ne bo dosežen cilj zdravih tal, se predlaga, da Komisija analizira potrebo po določitvi bolj specifičnih zahtev za obnovo/regeneracijo nezdravih tal do leta 2050 v okviru zgodnje ocene Direktive, ki je predvidena šest let po začetku njene veljavnosti. Ta analiza bo temeljila na izmenjavi z državami članicami in zainteresiranimi stranmi ter bo upoštevala ugotovitve ocene zdravja tal, napredek pri trajnostnem upravljanju tal in izboljšanje znanja o merilih za deskriptorje zdravja tal.

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2023/0232 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremljanju in odpornosti tal (zakonodaja o spremljanju tal)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 29 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 30 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Tla so bistven, omejen, neobnovljiv in nenadomestljiv vir, ki je ključnega pomena za gospodarstvo, okolje in družbo.

(2)Zdrava tla so v dobrem kemijskem, biološkem in fizikalnem stanju, tako da lahko zagotavljajo ekosistemske storitve, ki so bistvene za ljudi in okolje, kot so varna, hranljiva in zadostna hrana, biomasa, čista voda, kroženje hranil, shranjevanje ogljika in habitat za biotsko raznovrstnost. Vendar je stanje 60–70 % tal v Uniji poslabšano in se še naprej slabša.

(3)Degradacija tal Unijo vsako leto stane več deset milijard evrov. Zdravje tal vpliva na zagotavljanje ekosistemskih storitev, ki imajo pomemben gospodarski donos. Trajnostno upravljanje in regeneracija tal sta zato gospodarsko smiselna ter lahko znatno zvišata ceno in vrednost zemljišč v Uniji.

(4)V evropskem zelenem dogovoru 31 je določen ambiciozen načrt za preoblikovanje Unije v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, katerega cilji so varovanje, ohranjanje in poživitev naravnega kapitala Unije ter varovanje zdravja in dobrobiti državljanov. Komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora sprejela strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 32 , strategijo „od vil do vilic“ 33 , akcijski načrt za ničelno onesnaževanje 34 , strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam 35 in strategijo EU za tla do leta 2030 36 .

(5)Unija je zavezana agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenim ciljem trajnostnega razvoja 37 . Zdrava tla neposredno prispevajo k doseganju več ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja trajnostnega razvoja 2 (odprava lakote), cilja trajnostnega razvoja 3 (zdravje in dobro počutje), cilja trajnostnega razvoja 6 (čista voda in sanitarna ureditev), cilja trajnostnega razvoja 11 (trajnostna mesta in skupnosti), cilja trajnostnega razvoja 12 (odgovorna poraba in proizvodnja), cilja trajnostnega razvoja 13 (podnebni ukrepi) in cilja trajnostnega razvoja 15 (življenje na kopnem). Cilj trajnostnega razvoja 15.3 zajema boj proti dezertifikaciji, obnovo degradiranih zemljišč in tal, tudi zemljišč, prizadetih zaradi dezertifikacije, suše in poplav, ter prizadevanja za uresničitev sveta brez degradacije tal do leta 2030.

(6)Unija in njene države članice so se kot pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti, odobrene s Sklepom Sveta 93/626/EGS 38 , na 15. konferenci pogodbenic dogovorile o Kunminško-montrealskem svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost 39 , ki zajema več v ukrepe usmerjenih svetovnih ciljev za leto 2030, pomembnih za zdravje tal. Prispevek narave za ljudi, vključno z zdravjem tal, bi bilo treba obnoviti, ohraniti in povečati.

(7)Unija in njene države članice so se kot pogodbenice Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal (UNCCD), odobrene s Sklepom Sveta 98/216/ES 40 , zavezale boju proti dezertifikaciji in blažitvi učinkov suše v prizadetih državah. 13 držav članic 41 se je na podlagi UNCCD razglasilo za države, ki jih je prizadela dezertifikacija.

(8)V skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) se zemljišča in tla hkrati štejejo za vir in ponor ogljika. Unija in države članice so se kot pogodbenice zavezale, da bodo spodbujale trajnostno upravljanje, ohranjanje in povečanje ponorov in skladišč ogljika.

(9)V strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je navedeno, da je bistveno okrepiti prizadevanja za varstvo rodovitnosti tal, zmanjšanje erozije prsti in povečanje organske snovi v prsti z uporabo praks trajnostnega upravljanja tal. Navedeno je tudi, da je treba doseči znaten napredek pri opredeljevanju območij onesnaženih tal, obnovi degradiranih tal, opredelitvi pogojev za njihovo dobro ekološko stanje, vzpostavitvi ciljev obnove in izboljšanju spremljanja zdravja tal.

(10)Strategija EU za tla do leta 2030 določa dolgoročno vizijo, da bodo do leta 2050 vsi ekosistemi tal v EU zdravi in zato odpornejši. Zdrava tla kot ključna rešitev pomagajo pri obravnavi ciljev EU glede doseganja podnebne nevtralnosti in odpornosti na podnebne spremembe, razvoja čistega in krožnega (bio)gospodarstva, spremembe trenda izgube biotske raznovrstnosti, varovanja zdravja ljudi, zaustavitve dezertifikacije in spremembe trenda degradacije tal.

(11)Financiranje je ključno za omogočanje prehoda na zdrava tla. Večletni finančni okvir predstavlja več možnosti financiranja, ki so na voljo za varstvo, trajnostno upravljanje in regeneracijo tal. „Evropski dogovor o tleh“ je ena od petih misij EU v okviru programa Obzorje Evropa in je posebej namenjen spodbujanju zdravja tal. Misija za tla je ključni instrument za izvajanje te direktive. Njen cilj je voditi prehod na zdrava tla s financiranjem ambicioznega programa za raziskave in inovacije, vzpostavitvijo mreže 100 živih laboratorijev in svetilnikov na podeželskih in mestnih območjih, spodbujanjem razvoja usklajenega okvira za spremljanje tal in ozaveščanjem o pomenu tal. Drugi programi Unije, ki predstavljajo cilje, ki prispevajo k zdravim tlom, so skupna kmetijska politika, skladi kohezijske politike, program za okolje in podnebne ukrepe, delovni program Obzorje Evropa, Instrument za tehnično podporo, mehanizem za okrevanje in odpornost ter program InvestEU.

(12)V strategiji za tla do leta 2030 je bilo napovedano, da bo Komisija predložila zakonodajni predlog o zdravju tal, da bi se omogočilo uresničevanje ciljev strategije za tla in doseglo dobro zdravje tal po vsej EU do leta 2050. Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. aprila 2021 o varstvu tal 42 poudaril, da je treba tla v Uniji zaščititi in promovirati zdrava tla, saj se degradacija tal kljub omejenim in različnim ukrepom v nekaterih državah članicah nadaljuje. Evropski parlament je pozval Komisijo, naj ob popolnem spoštovanju načela subsidiarnosti oblikuje vseevropski skupni pravni okvir za varstvo in trajnostno rabo tal, ki naj obravnava vse glavne nevarnosti za tla.

(13)Svet je v sklepih z dne 23. oktobra 2020 43 podprl Komisijo pri krepitvi prizadevanj za boljše varstvo tal in njihove biotske raznovrstnosti kot izjemno pomembnega neobnovljivega vira.

(14)Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta 44 določa zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050 in doseganja negativnih emisij po navedenem letu ter dajanja prednosti hitremu in predvidljivemu zmanjšanju emisij ob hkratnem povečanju odvzemov po naravnih ponorih. S trajnostnim upravljanjem tal se poveča sekvestracija ogljika in v večini primerov zagotovijo dodatne koristi za ekosisteme in biotsko raznovrstnost. Komisija je v sporočilu o trajnostnih ogljikovih krogih 45 poudarila, da je potrebna jasna in pregledna opredelitev dejavnosti, s katerimi se nedvoumno odstranjuje ogljik iz ozračja, kot je oblikovanje okvira EU za certificiranje odvzemov ogljika iz naravnih ekosistemov, vključno s tlemi. Poleg tega je v revidirani uredbi o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu ogljiku v tleh pripisana osrednja vloga pri doseganju ciljev na poti do podnebno nevtralne Evrope, države članice pa so tudi pozvane, naj pripravijo sistem za spremljanje zalog ogljika v tleh, med drugim z uporabo nabora podatkov, pridobljenih s statističnim raziskovanjem rabe in pokrovnosti tal (LUCAS).

(15)Komisija je v sporočilu o prilagajanju podnebnim spremembam 46 poudarila, da se bo z uporabo sonaravnih rešitev v notranjosti, vključno z obnovo spužvaste funkcije tal, povečala oskrba s čisto in sladko vodo, zmanjšale se bodo posledice poplav in ublažile posledice suše. Pomembno je, da se čim bolj poveča zmogljivost tal za zadrževanje in čiščenje vode ter zmanjševanje onesnaženja.

(16)Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje, ki ga je sprejela Komisija, določa vizijo za leto 2050, da se onesnaževanje zraka, vode in tal zmanjša na ravni, ki ne veljajo več za škodljive zdravju in naravnim ekosistemom ter ustrezajo mejam zmogljivosti našega planeta, s čimer se ustvari okolje brez strupov.

(17)V sporočilu Komisije o zagotavljanju prehranske varnosti in krepitvi odpornosti prehranskih sistemov 47 je poudarjeno, da je trajnostnost hrane temeljnega pomena za prehransko varnost. Zdrava tla povečujejo odpornost prehranskega sistema Unije, saj zagotavljajo podlago za hranljivo hrano v zadostnih količinah.

(18)Določiti je treba ukrepe za spremljanje in ocenjevanje zdravja tal, trajnostno upravljanje tal in obravnavanje onesnaženih območij, da bi do leta 2050 dosegli zdrava tla, jih ohranili v zdravem stanju in izpolnili cilje Unije na področju podnebja in biotske raznovrstnosti, preprečili suše in naravne nesreče ter se odzivali nanje, zaščitili zdravje ljudi ter zagotovili prehransko varnost in varnost hrane.

(19)Tla so dom več kot 25 % vse biotske raznovrstnosti in so drugo največje skladišče ogljika na planetu. Ker lahko zdrava tla zajemajo in shranjujejo ogljik, prispevajo k doseganju ciljev Unije na področju podnebnih sprememb. Zdrava tla zagotavljajo tudi ugoden habitat za uspešen razvoj organizmov ter so ključna za povečanje biotske raznovrstnosti in stabilnosti ekosistemov. Biotska raznovrstnost pod tlemi in biotska raznovrstnost nad njimi sta tesno povezani in vplivata ena na drugo prek vzajemnih odnosov (npr. mikorizne glive, ki povezujejo korenine rastlin).

(20)Poplave, požari v naravi in ekstremni vremenski dogodki spadajo med najbolj zaskrbljujoča tveganja za naravne nesreče v Evropi. Po vsej Uniji se hitro povečuje zaskrbljenost zaradi suše in pomanjkanja vode. Leta 2020 je 24 držav članic menilo, da sta suša in pomanjkanje vode ključni nastajajoči tveganji nesreč ali tveganji nesreč, povezanih s podnebjem, medtem ko je leta 2015 tako menilo le 11 držav članic. Zdrava tla so ključna za odpornost proti sušam in naravnim nesrečam. S praksami, ki povečujejo zadrževanje vode in razpoložljivost hranil v tleh ter izboljšujejo strukturo tal, njihovo biotsko raznovrstnost in sekvestracijo ogljika, se poveča odpornost ekosistemov, rastlin in poljščin, da lahko vzdržijo sušo, naravne nesreče, vročinske valove in ekstremne vremenske dogodke, ki bodo zaradi podnebnih sprememb v prihodnosti postali pogostejši, ter okrevajo po njih. Brez ustreznega upravljanja tal pa suša in naravne nesreče povzročajo degradacijo tal in poslabšajo njihovo zdravje. Izboljšanje zdravja tal prispeva k ublažitvi gospodarskih izgub in zmanjšanju števila smrtnih žrtev zaradi ekstremnih dogodkov, povezanih s podnebjem, ki so v obdobju 1980–2021 v Uniji povzročili škodo v višini približno 560 milijard EUR in zahtevali več kot 182 000 žrtev.

(21)Zdravje tal neposredno prispeva k zdravju in dobrobiti ljudi. Zdrava tla zagotavljajo varno in hranljivo hrano ter lahko filtrirajo onesnaževala, s čimer ohranjajo kakovost pitne vode. Onesnaženost tal lahko v primeru zaužitja, vdihavanja ali stika s kožo škoduje zdravju ljudi. Izpostavljenost ljudi zdravi talni mikrobni združbi je koristna za razvoj imunskega sistema in odpornosti proti nekaterim boleznim in alergijam. Zdrava tla podpirajo rast dreves, cvetlic in trav ter ustvarjajo zeleno infrastrukturo, ki zagotavlja estetsko vrednost, dobrobit in kakovost življenja.

(22)Degradacija tal vpliva na rodovitnost, donose, odpornost proti škodljivcem in hranilno vrednost živil. Ker se 95 % naše hrane neposredno ali posredno proizvede na tleh in ker se svetovno prebivalstvo še naprej povečuje, je ključno, da ta omejen naravni vir ostane zdrav, da se zagotovijo dolgoročna prehranska varnost ter produktivnost in donosnost kmetijstva Unije. Prakse trajnostnega upravljanja tal ohranjajo ali izboljšujejo zdravje tal ter prispevajo k trajnostnosti in odpornosti prehranskega sistema.

(23)Dolgoročni cilj Direktive je doseči zdrava tla do leta 2050. Glede na omejeno znanje o stanju tal ter učinkovitosti in stroških ukrepov za obnovo njihovega zdravja Direktiva kot vmesni korak uporablja postopen pristop. V prvi fazi bo poudarek na vzpostavitvi okvira za spremljanje tal in ocenjevanju stanja tal po vsej EU. Vključuje tudi zahteve za določitev ukrepov za trajnostno upravljanje tal in obnovo nezdravih tal, ko se ugotovi njihovo stanje, pri čemer pa ni naložena obveznost doseganja zdravih tal do leta 2050 ali vmesnih ciljev. Ta sorazmeren pristop bo omogočil, da bosta trajnostno upravljanje tal in regeneracija nezdravih tal dobro pripravljena ter da se bosta spodbujala in se začela izvajati. V drugi fazi, takoj ko bodo na voljo rezultati prve ocene tal in analize trendov, bo Komisija ocenila napredek pri doseganju cilja za leto 2050 in izkušnje, pridobljene pri njem, ter po potrebi predlagala pregled Direktive, da bi pospešila napredek do leta 2050.

(24)Za obravnavo pritiskov na tla in opredelitev ustreznih ukrepov za ohranitev ali obnovo zdravja tal je treba upoštevati različne vrste tal, posebne lokalne in podnebne razmere ter rabo zemljišč ali pokrovnost tal. Zato je primerno, da države članice določijo območja spremljanja stanja tal. Območja tal bi morala predstavljati osnovne enote upravljanja za upravljanje tal in sprejemanje ukrepov za izpolnitev zahtev iz te direktive, zlasti v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem zdravja tal. Za lažje izvajanje Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta 48 + bi bilo treba določiti število, geografski obseg in meje območij spremljanja stanja tal za vsako državo članico. V vsaki državi članici bi moralo biti določeno minimalno število območij spremljanja stanja tal, pri čemer bi bilo treba upoštevati velikost države članice. To minimalno število območij spremljanja stanja tal za vsako državo članico ustreza številu teritorialnih enot NUTS 1 iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta 49 .

(25)Za zagotovitev ustreznega urejanja na področju tal bi bilo treba od držav članic zahtevati, da imenujejo pristojni organ za vsako območje spremljanja stanja tal. Države članice bi morale imeti možnost, da imenujejo kateri koli dodaten pristojni organ na ustrezni ravni, tudi na nacionalni ali regionalni ravni.

(26)Za skupno opredelitev zdravega stanja tal je treba opredeliti minimalni skupni sklop merljivih meril, katerih neupoštevanje povzroči kritično izgubo sposobnosti tal, da delujejo kot ključen življenjski sistem in zagotavljajo ekosistemske storitve. Taka merila bi morala upoštevati obstoječa dognanja na področju tal in temeljiti na njih.

(27)Za opis degradacije tal je treba določiti deskriptorje tal, ki jih je mogoče izmeriti ali oceniti. Čeprav obstajajo velike razlike med vrstami tal, podnebnimi razmerami in rabami zemljišč, sedanja znanstvena dognanja omogočajo določitev meril na ravni Unije za nekatere od navedenih deskriptorjev tal. Vendar bi morale imeti države članice možnost, da prilagodijo merila za nekatere od teh deskriptorjev tal na podlagi posebnih nacionalnih ali lokalnih razmer in opredelijo merila za druge deskriptorje tal, za katere na tej stopnji ni mogoče določiti skupnih meril na ravni EU. Za deskriptorje, za katere trenutno ni mogoče opredeliti jasnih meril, s katerimi bi se razlikovalo med zdravim in nezdravim stanjem, se zahtevata le spremljanje in ocenjevanje. To bo olajšalo razvoj takih meril v prihodnosti.

(28)Da bi se ustvarile spodbude, bi morale države članice vzpostaviti mehanizme za priznavanje prizadevanj lastnikov in upravljavcev zemljišč za ohranjanje zdravja tal, tudi v obliki izdajanja zdravstvenih spričeval za tla, kar bi dopolnjevalo regulativni okvir Unije za odvzeme ogljika, ter za podporo izpolnjevanju trajnostnih meril za energijo iz obnovljivih virov iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 50 . Komisija bi morala olajšati izdajanje zdravstvenih spričeval za tla, med drugim z izmenjavo informacij in spodbujanjem dobrih praks, ozaveščanjem in oceno, ali je uveljavitev priznavanja shem izdajanja spričeval na ravni Unije izvedljiva. Čim bolj bi bilo treba izkoristiti sinergije med različnimi shemami izdajanja spričeval, da bi se zmanjšalo upravno breme za tiste, ki zaprosijo za ustrezna spričevala.

(29)Nekatera tla imajo posebne značilnosti, ker so po naravi netipična in predstavljajo redke habitate za biotsko raznovrstnost ali edinstvene krajine ali ker so jih ljudje močno spremenili. Te značilnosti bi bilo treba upoštevati pri opredelitvi zdravih tal in zahtevah za doseganje zdravega stanja tal.

(30)Tla so omejen vir, ki je izpostavljen vse večji konkurenci za različne rabe. Izkoriščanje zemljišč je proces, ki je pogosto posledica potreb gospodarskega razvoja ter spreminja naravna in polnaravna območja (vključno s kmetijskimi in gozdarskimi zemljišči, vrtovi in parki) v umetna zemljišča, pri čemer se tla uporabljajo kot osnova za gradnjo in infrastrukturo, neposreden vir surovin ali arhiv za zgodovinsko dediščino. Ta preobrazba lahko povzroči izgubo zmogljivosti tal za zagotavljanje drugih ekosistemskih storitev (zagotavljanje hrane in biomase, kroženje vode in hranil, osnova za biotsko raznovrstnost in shranjevanje ogljika), ki je pogosto nepopravljiva. Izkoriščanje zemljišč zlasti pogosto vpliva na najrodovitnejša kmetijska tla, kar ogroža prehransko varnost. Zaradi pozidanih tal so človeška naselja izpostavljena tudi višjim poplavnim konicam in intenzivnejšim učinkom toplotnih otokov. Zato je treba spremljati izkoriščanje zemljišč in pozidavo tal ter njune učinke na zmogljivost tal za zagotavljanje ekosistemskih storitev. Primerno je tudi določiti nekatera načela za ublažitev vplivov izkoriščanja zemljišč v okviru trajnostnega upravljanja tal.

(31)Ocenjevanje zdravja tal na podlagi mreže za spremljanje bi moralo biti natančno, hkrati pa bi morala biti raven stroškov takega spremljanja razumna. Zato je primerno določiti merila za vzorčevalna mesta, ki so reprezentativna za stanje tal pri različnih vrstah tal, podnebnih razmerah in rabah zemljišč. Mrežo vzorčevalnih mest bi bilo treba določiti z geostatističnimi metodami, biti pa bi morala dovolj gosta, da se zagotovi ocena območja zdravih tal na nacionalni ravni z negotovostjo, ki ne presega 5 %. Za to vrednost se običajno šteje, da zagotavlja statistično zanesljivo oceno in razumno zagotovilo, da je bil cilj dosežen.

(32)Komisija bi morala z nadaljnjim izvajanjem in izboljševanjem rednega vzorčenja tal na kraju samem ter s tem povezanih meritev tal (modul LUCAS Soil) v okviru programa statističnega raziskovanja rabe in pokrovnosti tal (LUCAS) državam članicam pomagati in jih podpirati pri spremljanju zdravja tal. V ta namen se program LUCAS okrepi in nadgradi ter tako v celoti uskladi s posebnimi zahtevami glede kakovosti, ki jih je treba izpolniti za namene te direktive. Za zmanjšanje bremena bi bilo treba državam članicam omogočiti, da upoštevajo podatke o zdravju tal, pridobljene na podlagi raziskav v okviru okrepljenega modula LUCAS Soil. Države članice, ki jim bo zagotovljena taka podpora, bi morale sprejeti potrebne pravne ureditve za zagotovitev, da lahko Komisija izvaja tako vzorčenje tal na kraju samem, tudi na poljih v zasebni lasti, v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije.

(33)Komisija razvija storitve za daljinsko zaznavanje v okviru programa Copernicus kot uporabniško usmerjenega programa, s čimer prav tako podpira države članice. Za povečanje pravočasnosti in učinkovitosti spremljanja zdravja tal bi morale države članice, če je ustrezno, pri spremljanju ustreznih deskriptorjev tal in ocenjevanju zdravja tal uporabljati podatke, pridobljene z daljinskim zaznavanjem, vključno z rezultati storitev programa Copernicus. Komisija in Evropska agencija za okolje bi morali podpirati raziskovanje in razvoj rešitev za daljinsko zaznavanje tal, da bi državam članicam pomagali pri spremljanju ustreznih deskriptorjev tal.

(34)Komisija bi morala na podlagi obstoječega observatorija EU za tla in z njegovo nadgradnjo vzpostaviti digitalni portal s podatki o zdravju tal, ki bi moral biti združljiv s strategijo EU za podatke 51 in podatkovnimi prostori EU ter bi moral biti vozlišče, ki bi omogočalo dostop do podatkov o tleh iz različnih virov. Navedeni portal bi moral vključevati predvsem vse podatke, ki jih države članice in Komisija zberejo v skladu z zahtevami te direktive. Portal bi moral omogočati tudi prostovoljno vključitev drugih ustreznih podatkov o tleh, ki jih zberejo države članice ali katera koli druga stran (in zlasti podatkov, ki izhajajo iz projektov v okviru programa Obzorje Evropa in misije „Evropski dogovor o tleh“), če ti podatki izpolnjujejo določene zahteve glede oblike in specifikacij. Komisija bi morala navedene zahteve določiti z izvedbenimi akti.

(35)Prav tako je treba izboljšati usklajevanje sistemov za spremljanje tal, ki se uporabljajo v državah članicah, ter izkoristiti sinergije med sistemi Unije za spremljanje in nacionalnimi sistemi za spremljanje, da bi se zagotovili bolj primerljivi podatki po vsej Uniji.

(36)Za čim širšo uporabo podatkov o zdravju tal, pridobljenih s spremljanjem, ki se izvaja v skladu s to direktivo, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da zadevnim deležnikom, kot so kmetje, gozdarji, lastniki zemljišč in lokalni organi, olajšajo dostop do takih podatkov.

(37)Za ohranitev ali izboljšanje zdravja tal je treba tla upravljati trajnostno. Trajnostno upravljanje tal bo omogočilo dolgoročno zagotavljanje storitev tal, vključno z boljšo kakovostjo zraka in vode ter prehransko varnostjo. Zato je primerno določiti načela trajnostnega upravljanja tal, ki bodo usmerjala prakse upravljanja tal.

(38)Ekonomski instrumenti, vključno s tistimi v okviru skupne kmetijske politike (SKP), s katerimi se zagotavlja podpora kmetom, imajo ključno vlogo pri prehodu na trajnostno upravljanje kmetijskih tal in v manjšem obsegu gozdnih tal. Cilj SKP je podpirati zdravje tal z izvajanjem pogojenosti, shem za podnebje in okolje ter ukrepov za razvoj podeželja. Finančno podporo za kmete in gozdarje, ki uporabljajo prakse trajnostnega upravljanja tal, lahko zagotovi tudi zasebni sektor. Na primer, prostovoljne oznake trajnostnosti v živilski, lesni in energetski industriji ter industriji na biološki osnovi, ki jih uvedejo zasebni deležniki, lahko upoštevajo načela trajnostnega upravljanja tal iz te direktive. To lahko proizvajalcem živil, lesa in drugih vrst biomase, ki pri svoji proizvodnji upoštevajo navedena načela, omogoči, da se ta načela odražajo pri vrednosti njihovih proizvodov. Dodatna sredstva za omrežje dejanskih lokacij za preskušanje, predstavitev in razširjanje rešitev, tudi za ogljično kmetovanje, bodo zagotovljena prek živih laboratorijev in svetilnikov misije za tla. Države članice bi morale brez poseganja v načelo onesnaževalec plača zagotoviti podporo in svetovanje za pomoč lastnikom in uporabnikom zemljišč, na katere vplivajo ukrepi, sprejeti na podlagi te direktive, pri čemer bi morale upoštevati zlasti potrebe in omejene zmogljivosti malih in srednjih podjetij.

(39)Države članice morajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta 52 v svojih strateških načrtih SKP opisati, kako naj bi okoljska in podnebna struktura teh načrtov prispevala k doseganju dolgoročnih nacionalnih ciljnih vrednosti, kot so določene v zakonodajnih aktih iz Priloge XIII k navedeni uredbi ali iz njih izhajajo, in bila z njimi usklajena.

(40)Za zagotovitev izvajanja najboljših praks trajnostnega upravljanja tal bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pozorno spremljajo vpliv praks upravljanja tal ter po potrebi prilagodijo prakse in priporočila, pri tem pa upoštevajo novo znanje, pridobljeno iz raziskav, in inovacije. V zvezi s tem se pričakujejo dragoceni prispevki misije „Evropski dogovor o tleh“ v okviru programa Obzorje Evropa ter zlasti njenih živih laboratorijev in dejavnosti za podporo spremljanju tal, izobraževanju o tleh in državljanski udeležbi.

(41)Z regeneracijo se znova vzpostavi zdravo stanje degradiranih tal. Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da pri opredelitvi ukrepov za regeneracijo tal upoštevajo rezultate ocene zdravja tal, navedene ukrepe za regeneracijo pa prilagodijo posebnim značilnostim razmer, vrsti, rabi in stanju tal ter lokalnim, podnebnim in okoljskim razmeram.

(42)Za zagotovitev sinergij med različnimi ukrepi, sprejetimi na podlagi druge zakonodaje Unije, ki lahko vpliva na zdravje tal, in ukrepi, ki jih je treba uvesti za trajnostno upravljanje in obnovo tal v Uniji, bi morale države članice zagotoviti, da so prakse trajnostnega upravljanja in regeneracije tal skladne z nacionalnimi načrti za obnovo, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta 53 +, strateškimi načrti, ki jih države članice pripravijo v okviru skupne kmetijske politike v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115, kodeksi dobrih kmetijskih praks in delovnimi programi za imenovana ranljiva območja, sprejetimi v skladu z Direktivo Sveta 91/676/EGS 54 , ohranitvenimi ukrepi in prednostnim okvirom ukrepanja, določenim za območja Natura 2000 v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS 55 , ukrepi za doseganje dobrega ekološkega in kemijskega stanja vodnih teles, vključenimi v načrte upravljanja povodij, pripravljene v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta 56 , ukrepi za obvladovanje poplavne ogroženosti, določenimi v skladu z Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta 57 , načrti za obvladovanje suše, ki se spodbujajo v strategiji Unije za prilagajanje podnebnim spremembam 58 , državnimi programi ukrepov, vzpostavljenimi v skladu s členom 10 Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal, cilji iz Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta 59 ter Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta 60 , celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, pripravljenimi v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta 61 , nacionalnimi programi nadzora nad onesnaževanjem zraka, pripravljenimi na podlagi Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta 62 , ocenami tveganj in načrtovanjem obvladovanja tveganj nesreč, pripravljenimi v skladu s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta 63 , ter nacionalnimi akcijskimi načrti, pripravljenimi v skladu z Uredbo (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta 64 +. Prakse trajnostnega upravljanja in regeneracije tal bi morale biti, kolikor je to mogoče, vključene v te programe, načrte in ukrepe, če prispevajo k doseganju njihovih ciljev. Zato bi morali biti ustrezni kazalniki in podatki, kot so kazalniki rezultatov v zvezi s tlemi iz uredbe o SKP ter statistični podatki o kmetijskih vložkih in proizvodnji, sporočeni v skladu z Uredbo (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta 65 , dostopni pristojnim organom, odgovornim za prakse trajnostnega upravljanja in regeneracije tal ter ocenjevanje zdravja tal, da bi se ti podatki in kazalniki navzkrižno povezali ter da bi se tako omogočila čim natančnejša ocena učinkovitosti izbranih ukrepov.

(43)Onesnažena območja so zapuščina več desetletij industrijske dejavnosti v EU ter lahko zdaj in v prihodnosti pomenijo tveganja za zdravje ljudi in okolje. Zato je treba najprej opredeliti in preiskati potencialno onesnažena območja, nato pa v primeru potrjene onesnaženosti oceniti tveganja in sprejeti ukrepe za obravnavo nesprejemljivih tveganj. S preiskavo tal se lahko dokaže, da potencialno onesnaženo območje dejansko ni onesnaženo. V tem primeru država članica območja ne bi smela več označiti kot potencialno onesnaženega, razen če na podlagi novih dokazov obstaja sum onesnaženja.

(44)Za opredelitev potencialno onesnaženih območij bi morale države članice zbirati dokaze, med drugim z zgodovinskimi raziskavami ter na podlagi preteklih industrijskih incidentov in nesreč, okoljskih dovoljenj in uradnih obvestil javnosti ali organov.

(45)Za zagotovitev pravočasne in učinkovite izvedbe preiskav tal na potencialno onesnaženih območjih bi morale države članice poleg obveznosti, da določijo rok za izvedbo navedenih preiskav, določiti tudi posebne dogodke, ki prav tako sprožijo tako preiskavo. Taki sprožilni dogodki lahko vključujejo zahtevo za okoljsko ali gradbeno dovoljenje ali dovoljenje, ki se zahteva v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, oziroma pregled takih dovoljenj, dejavnosti izkopavanja tal, spremembe rabe zemljišč ali transakcije z zemljišči ali nepremičninami. Preiskave tal imajo lahko različne faze, kot so teoretična študija, obisk na kraju samem, predhodna ali raziskovalna preiskava, podrobnejša ali opisna preiskava in testiranje na terenu ali v laboratoriju. Izhodiščna poročila in ukrepi spremljanja, izvedeni v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta 66 , bi se lahko prav tako šteli kot preiskava tal, če je to ustrezno.

(46)Potrebna je prožnost glede upravljanja potencialno onesnaženih in onesnaženih območij, da se upoštevajo stroški, koristi in lokalne posebnosti. Zato bi morale države članice pristop, ki temelji na tveganju, sprejeti vsaj za upravljanje potencialno onesnaženih območij in onesnaženih območij ob upoštevanju razlike med tema dvema kategorijama, pri čemer bi navedeni pristop omogočal dodeljevanje sredstev ob upoštevanju posebnih okoljskih, gospodarskih in družbenih okoliščin. Odločitve bi bilo treba sprejeti na podlagi narave in obsega morebitnih tveganj za zdravje ljudi in okolje zaradi izpostavljenosti onesnaževalom v tleh (npr. izpostavljenost ranljivih skupin prebivalstva, kot so nosečnice, invalidi, starejši in otroci). Analiza stroškov in koristi remediacije bi morala biti pozitivna. Optimalna rešitev za remediacijo bi morala biti trajnostna in izbrana na podlagi uravnoteženega postopka odločanja, pri katerem se upoštevajo okoljski, gospodarski in socialni učinki. Pri upravljanju potencialno onesnaženih in onesnaženih območij bi bilo treba spoštovati načelo „onesnaževalec plača“, previdnostno načelo in načelo sorazmernosti. Države članice bi morale določiti posebno metodologijo za določitev tveganj, značilnih za posamezna onesnažena območja. Države članice bi morale na podlagi znanstvenih dognanj, previdnostnega načela, lokalnih posebnosti ter sedanje in prihodnje rabe zemljišč opredeliti tudi, kaj predstavlja nesprejemljivo tveganje, ki ga povzroča onesnaženo območje. Za zmanjšanje tveganj, ki jih pomenijo onesnažena območja, na sprejemljivo raven za zdravje ljudi in okolje bi morale države članice sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja, vključno z remediacijo. Ukrepe, sprejete v skladu z drugo zakonodajo Unije, bi moralo biti mogoče opredeliti kot ukrepe za zmanjšanje tveganja v skladu s to direktivo, če učinkovito zmanjšujejo tveganja, ki jih pomenijo onesnažena območja.

(47)Pri ukrepih, sprejetih v skladu s to direktivo, bi bilo treba upoštevati tudi druge cilje politike EU, kot so cilji [Uredbe (EU) xxxx/xxxx 67 +], katerih namen je zagotoviti zanesljivo in trajnostno oskrbo evropske industrije s kritičnimi surovinami.

(48)Preglednost je bistven sestavni del politike na področju tal ter zagotavlja javno odgovornost in ozaveščenost, poštene tržne pogoje in spremljanje napredka. Zato bi morale države članice vzpostaviti in vzdrževati nacionalni register onesnaženih območij in potencialno onesnaženih območij, ki vsebuje informacije o posameznih območjih, ki bi morale biti javno dostopne v spletni georeferencirani zbirki prostorskih podatkov. Register bi moral vsebovati informacije, potrebne za obveščanje javnosti o obstoju in upravljanju potencialno onesnaženih in onesnaženih območij. Ker pri potencialno onesnaženih območjih še ni potrjeno, da so tla onesnažena, ampak obstaja le sum, da je prisotno onesnaženje, je treba javnost obvestiti o razliki med onesnaženimi in potencialno onesnaženimi območji in to razliko dobro pojasniti, da se prepreči nepotrebna zaskrbljenost.

(49)V skladu s členom 19(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) morajo države članice vzpostaviti pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. Poleg tega bi morali imeti člani zadevne javnosti v skladu s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah 68 (Aarhuška konvencija) dostop do pravnega varstva, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje.

(50)Z Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta 69 se zahteva objava podatkov javnega sektorja v brezplačnem in odprtem formatu. Splošni cilj je nadaljnja krepitev podatkovnega gospodarstva EU s povečanjem količine podatkov javnega sektorja, ki so na voljo za ponovno uporabo, zagotavljanjem poštene konkurence in enostavnega dostopa do informacij javnega sektorja ter krepitvijo čezmejnih inovacij na podlagi podatkov. Glavno načelo je, da bi bilo treba zagotoviti vgrajeno in privzeto odprtost državnih podatkov. Namen Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta 70 je zagotoviti pravico do dostopa do informacij o okolju v državah članicah v skladu z Aarhuško konvencijo. Aarhuška konvencija in Direktiva 2003/4/ES vključujeta široke obveznosti, povezane z zagotavljanjem informacij o okolju na zahtevo in dejavnim razširjanjem takih informacij. Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta 71 ima prav tako široko področje uporabe in zajema izmenjavo prostorskih informacij, vključno z zbirkami podatkov o različnih okoljskih temah. Pomembno je, da določbe te direktive v zvezi z dostopom do informacij in ureditvami izmenjave podatkov dopolnjujejo navedeni direktivi in ne vzpostavljajo ločene pravne ureditve. Zato določbe te direktive v zvezi z obveščanjem javnosti in informacijami o spremljanju izvajanja ne bi smele posegati v določbe direktiv (EU) 2019/1024, 2003/4/ES in 2007/2/ES.

(51)Za zagotovitev potrebne prilagoditve pravil o spremljanju zdravja tal, trajnostnem upravljanju tal in upravljanju onesnaženih območij bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo te direktive, da se metodologije za spremljanje zdravja tal, seznam načel trajnostnega upravljanja tal, okvirni seznam ukrepov za zmanjšanje tveganja, faze in zahteve za oceno tveganja za posamezno območje ter vsebina registra onesnaženih in potencialno onesnaženih območij prilagodijo tehničnemu in znanstvenemu napredku. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 72 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(52)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev oblike, strukture in podrobne ureditve za elektronsko sporočanje podatkov in informacij Komisiji. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 73 .

(53)Komisija bi morala na podlagi rezultatov ocene zdravja tal opraviti z dokazi podprto vrednotenje in po potrebi revizijo te direktive šest let po začetku njene veljavnosti. Pri vrednotenju bi bilo treba oceniti zlasti potrebo po določitvi bolj specifičnih zahtev za zagotovitev obnove nezdravih tal in uresničitve cilja glede doseganja zdravih tal do leta 2050. Pri vrednotenju bi bilo treba oceniti tudi potrebo po prilagoditvi opredelitve zdravih tal znanstvenemu in tehničnemu napredku z dodajanjem določb o nekaterih deskriptorjih ali merilih na podlagi novih znanstvenih dokazov v zvezi z varstvom tal ali na podlagi problema, ki je specifičen za državo članico in je posledica novih okoljskih ali podnebnih razmer. Navedeno vrednotenje bi moralo v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje temeljiti na merilih uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodane vrednosti EU ter zagotoviti podlago za ocene učinka morebitnih nadaljnjih ukrepov.

(54)Za uresničitev vizije, da bodo do leta 2050 vsa tla zdrava, in dolgoročnega zagotavljanja ekosistemskih storitev tal po vsej Uniji so potrebni usklajeni ukrepi vseh držav članic. Posamezni ukrepi držav članic so se izkazali za nezadostne, saj se degradacija tal nadaljuje in celo poslabšuje. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(55)V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih 74 se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Cilj in predmet urejanja

1.Cilj te direktive je vzpostaviti trden in skladen okvir za spremljanje tal za vsa tla po vsej EU ter stalno izboljševati zdravje tal v Uniji, da bi se do leta 2050 dosegla zdrava tla in ohranilo zdravo stanje tal, da bi lahko tla zagotavljala številne ekosistemske storitve v zadostnem obsegu za izpolnitev okoljskih, družbenih in gospodarskih potreb, preprečevala in ublažila posledice podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti, povečala odpornost na naravne nesreče in za prehransko varnost ter da bi se onesnaženost tal zmanjšala na ravni, ki ne veljajo več za škodljive zdravju ljudi in okolju.

2.Ta direktiva določa ukrepe za:

(a)spremljanje in ocenjevanje zdravja tal;

(b)trajnostno upravljanje tal;

(c)onesnažena območja.

Člen 2

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za vsa tla na ozemlju držav članic.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„tla“ pomeni vrhnjo plast zemeljske skorje med kamninami in površino tal, sestavljajo pa jo mineralni delci, organske snovi, voda, zrak in živi organizmi;

(2)„ekosistem“ pomeni dinamičen kompleks rastlinskih in živalskih združb ter združb mikroorganizmov in njihovega neživega okolja, ki so povezani v funkcionalno celoto;

(3)„ekosistemske storitve“ pomeni posredne prispevke ekosistemov h gospodarskim, socialnim, kulturnim in drugim koristim, ki jih ljudje pridobijo iz teh ekosistemov;

(4)„zdravje tal“ pomeni fizikalno, kemijsko in biološko stanje tal, ki določa njihovo sposobnost, da delujejo kot ključen življenjski sistem in zagotavljajo ekosistemske storitve;

(5)„trajnostno upravljanje tal“ pomeni prakse upravljanja tal, ki ohranjajo ali krepijo ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo tla, ne da bi pri tem omejevale funkcije, ki omogočajo te storitve, ali škodovale drugim lastnostim okolja;

(6)„prakse upravljanja tal“ pomeni prakse, ki vplivajo na fizikalne, kemijske ali biološke lastnosti tal;

(7)„upravljana tla“ pomeni tla, na katerih se izvajajo prakse upravljanja tal;

(8)„območje spremljanja stanja tal“ pomeni del ozemlja države članice, kot ga ta država članica razmeji v skladu s to direktivo;

(9)„ocena zdravja tal“ pomeni oceno zdravja tal na podlagi meritev ali ocene deskriptorjev tal;

(10)„onesnaženo območje“ pomeni razmejeno območje ene ali več parcel, na katerih je bila potrjena prisotnost onesnaženosti tal zaradi antropogenih dejavnosti, ki predstavljajo točkovne vire;

(11)„deskriptor tal“ pomeni parameter, ki opisuje fizikalne, kemijske ali biološke značilnosti zdravja tal;

(12)„zemljišče“ pomeni površino Zemlje, ki ni prekrita z vodo;

(13)„pokrovnost tal“ pomeni fizično in biološko pokritje zemeljske površine;

(14)„naravno zemljišče“ pomeni območje, na katerem glavne ekološke funkcije območja in vrstna sestava niso bistveno spremenjene zaradi človekovih dejavnosti;

(15)„polnaravno zemljišče“ pomeni območje, na katerem so sestava, uravnoteženost ali funkcije ekoloških združb bistveno spremenjene zaradi človekovih dejavnosti, vendar ohranjajo potencialno visoko vrednost v smislu biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja zemljišče;

(16)„umetno zemljišče“ pomeni zemljišče, ki se uporablja kot osnova za gradnjo in infrastrukturo ali kot neposreden vir surovin ali kot arhiv za zgodovinsko dediščino na račun zmogljivosti tal za zagotavljanje drugih ekosistemskih storitev;

(17)„izkoriščanje zemljišč“ pomeni spreminjanje naravnih in polnaravnih zemljišč v umetna zemljišča;

(18)„prenosna funkcija“ pomeni matematično pravilo, ki omogoča pretvorbo vrednosti meritve, izvedene z metodologijo, ki ni referenčna metodologija, v vrednost, ki bi bila pridobljena z merjenjem tal z uporabo referenčne metodologije;

(19)„zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vpliva ali bi lahko vplivala degradacija tal ali ki ima interes pri postopkih odločanja v zvezi z izvajanjem obveznosti iz te direktive, vključno z lastniki in uporabniki zemljišč ter nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varovanje zdravja ljudi ali okolja in izpolnjujejo vse zahteve nacionalne zakonodaje;

(20)„onesnaženost tal“ pomeni prisotnost kemikalije ali snovi v tleh v koncentraciji, ki je lahko škodljiva zdravju ljudi ali okolju;

(21)„onesnaževalo“ pomeni snov, ki lahko povzroči onesnaženost tal;

(22)„regeneracija“ pomeni namerno dejavnost, katere cilj je spremeniti stanje tal iz degradiranega v zdravo;

(23)„tveganje“ pomeni možnost škodljivih učinkov na zdravje ljudi ali okolje zaradi izpostavljenosti onesnaženosti tal;

(24)„preiskava tal“ pomeni postopek za oceno prisotnosti in koncentracije onesnaževal v tleh, ki se običajno izvede v različnih fazah;

(25)„geolocirani podatki“ pomeni informacije, navedene in shranjene na način, ki omogoča njihovo kartiranje in lokalizacijo s posebno natančnostjo in točnostjo;

(26)„remediacija tal“ pomeni regeneracijo, s katero se zmanjšajo, izolirajo ali imobilizirajo koncentracije onesnaževal v tleh.

Člen 4

Območja spremljanja stanja tal

1.Države članice določijo območja spremljanja stanja tal na svojem celotnem ozemlju.

Število območij spremljanja stanja tal za vsako državo članico ustreza najmanj številu teritorialnih enot NUTS 1 iz Uredbe (ES) št. 1059/2003.

2.Pri določanju geografskega obsega območij spremljanja stanja tal lahko države članice upoštevajo obstoječe upravne enote, prizadevajo pa si za homogenost znotraj vsakega območja spremljanja stanja tal glede naslednjih parametrov:

(a)vrste tal, kot je opredeljena v svetovni referenčni zbirki talnih virov (World Reference Base for Soil Resources) 75 ;

(b)podnebnih razmer;

(c)okoljske cone, kot je opisana v poročilu inštituta Alterra 2281 76 ;

(d)rabe zemljišč ali pokrovnosti tal, kot se uporabljata v programu statističnega raziskovanja rabe in pokrovnosti tal (LUCAS).

Člen 5

Pristojni organi

Države članice imenujejo pristojne organe, ki so na ustrezni ravni odgovorni za izvajanje nalog, določenih v tej direktivi.

Države članice imenujejo po en pristojni organ za vsako območje spremljanja stanja tal, določeno v skladu s členom 4.

Poglavje II

Spremljanje in ocenjevanje zdravja tal

Člen 6

Okvir za spremljanje zdravja tal in izkoriščanja zemljišč

1.Države članice vzpostavijo okvir za spremljanje na podlagi območij spremljanja stanja tal, določenih v skladu s členom 4(1), da zagotovijo redno in natančno spremljanje zdravja tal v skladu s tem členom ter prilogama I in II.

2.Države članice spremljajo zdravje tal in izkoriščanje zemljišč na vsakem območju spremljanja stanja tal.

3.Okvir za spremljanje temelji na:

(a)deskriptorjih tal in merilih za zdravje tal iz člena 7;

(b)vzorčevalnih mestih za vzorčenje tal, ki se določijo v skladu s členom 8(2);

(c)morebitnem merjenju tal, če ga Komisija izvaja v skladu z odstavkom 4 tega člena;

(d)morebitnih podatkih in proizvodih, pridobljenih z daljinskim zaznavanjem, iz odstavka 5 tega člena;

(e)kazalnikih izkoriščanja zemljišč in pozidave tal iz člena 7(1).

4.Komisija s soglasjem zadevnih držav članic izvaja redne meritve tal na vzorcih tal, odvzetih na kraju samem, na podlagi ustreznih deskriptorjev in metodologij iz členov 7 in 8, da bi podprla spremljanje zdravja tal, ki ga izvajajo države članice. Kadar država članica da soglasje v skladu s tem odstavkom, zagotovi, da lahko Komisija izvaja tako vzorčenje tal na kraju samem.

5.Komisija in Evropska agencija za okolje (EEA) izkoriščata obstoječe podatke iz vesolja in produkte, zagotovljene v okviru komponente programa Copernicus vesoljskega programa EU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/696, za raziskovanje in razvoj rešitev za daljinsko zaznavanje tal ter podporo državam članicam pri spremljanju ustreznih deskriptorjev tal.

6.Komisija in agencija EEA na podlagi obstoječih podatkov in v dveh letih od začetka veljavnosti te direktive vzpostavita digitalni portal s podatki o zdravju tal, ki zagotavlja dostop vsaj do razpoložljivih podatkov o zdravju tal v georeferencirani prostorski obliki, ki izhajajo iz:

(a)meritev tal iz člena 8(2);

(b)meritev tal iz odstavka 4 tega člena;

(c)ustreznih podatkov in rešitev za daljinsko zaznavanje tal iz odstavka 5 tega člena.

7.Digitalni portal s podatki o zdravju tal iz odstavka 6 lahko poleg podatkov iz navedenega odstavka zagotavlja tudi dostop do drugih podatkov, povezanih z zdravjem tal, če so bili ti podatki izmenjani ali zbrani v skladu z oblikami ali metodami, ki jih je določila Komisija v skladu z odstavkom 8.

8.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi oblike ali metode za izmenjavo ali zbiranje podatkov iz odstavka 7 ali za vključitev teh podatkov v digitalni portal s podatki o zdravju tal. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21.

Člen 7

Deskriptorji tal, merila za zdravo stanje tal ter kazalniki izkoriščanja zemljišč in pozidave tal

1.Države članice pri spremljanju in ocenjevanju zdravja tal uporabljajo deskriptorje tal in merila za zdravje tal iz Priloge I.

Države članice pri spremljanju izkoriščanja zemljišč uporabljajo kazalnike izkoriščanja zemljišč in pozidave tal iz Priloge I.

2.Države članice lahko prilagodijo deskriptorje tal in merila za zdravje tal iz Priloge I, del A, v skladu s specifikacijami iz drugega in tretjega stolpca v Prilogi I, del A.

3.Države članice določijo organska onesnaževala za deskriptor tal, povezan z onesnaženostjo tal, iz Priloge I, del B.

4.Države članice določijo merila za zdravje tal za deskriptorje tal iz Priloge I, del B, v skladu z določbami iz tretjega stolpca v Prilogi I, del B.

5.Države članice lahko za namene spremljanja določijo dodatne deskriptorje tal in kazalnike izkoriščanja zemljišč, med drugim vključno z izbirnimi deskriptorji in kazalniki iz Priloge I, dela C in D („dodatni deskriptorji tal“ in „dodatni kazalniki izkoriščanja zemljišč“).

6.Države članice obvestijo Komisijo, kadar se v skladu z odstavki 2 do 5 tega člena določijo ali prilagodijo deskriptorji tal, kazalniki izkoriščanja zemljišč in merila za zdravje tal.

Člen 8

Meritve in metodologije

1.Države članice določijo vzorčevalna mesta z uporabo metodologije iz Priloge II, del A.

2.Države članice izvajajo meritve tal z odvzemom vzorcev tal na vzorčevalnih mestih iz odstavka 1 ter zbirajo, obdelujejo in analizirajo podatke, da določijo:

(a)vrednosti deskriptorjev tal iz Priloge I;

(b)če je ustrezno, vrednosti dodatnih deskriptorjev tal;

(c)vrednosti kazalnikov izkoriščanja zemljišč in pozidave tal iz Priloge I, del D.

3.Države članice uporabljajo:

(a)metodologije za določitev ali ocenjevanje vrednosti deskriptorjev tal iz Priloge II, del B;

(b)minimalna metodološka merila za določitev vrednosti kazalnikov izkoriščanja zemljišč in pozidave tal iz Priloge II, del C;

(c)vse zahteve, ki jih določi Komisija v skladu z odstavkom 6.

Države članice lahko namesto metodologij iz prvega pododstavka, točki (a) in (b), uporabljajo druge metodologije, če so na voljo potrjene prenosne funkcije, kot je določeno v četrtem stolpcu v Prilogi II, del B.

4.Države članice zagotovijo, da se prve meritve tal izvedejo najpozneje do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = štiri leta po datumu začetka veljavnosti Direktive).

5.Države članice zagotovijo, da se nove meritve tal izvajajo vsaj vsakih pet let.

Države članice zagotovijo, da se vrednost kazalnikov izkoriščanja zemljišč in pozidave tal posodobi vsaj vsako leto.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembo Priloge II, da se v njej navedene referenčne metodologije prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku, zlasti če se lahko vrednosti deskriptorjev tal določijo z daljinskim zaznavanjem iz člena 6(5).

Člen 9

Ocena zdravja tal

1.Države članice ocenijo zdravje tal na vseh svojih območjih spremljanja stanja tal na podlagi podatkov, zbranih v okviru spremljanja iz členov 6, 7 in 8 za vsakega od deskriptorjev tal iz Priloge I, dela A in B.

Države članice upoštevajo tudi podatke, zbrane v okviru preiskav tal iz člena 14.

Države članice zagotovijo, da se ocene zdravja tal izvedejo vsaj vsakih pet let in da se prva ocena zdravja tal izvede do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = pet let po datumu začetka veljavnosti Direktive).

2.Tla se v skladu s to direktivo štejejo za zdrava, če sta izpolnjena naslednja kumulativna pogoja:

(a)vrednosti za vse deskriptorje tal iz Priloge I, del A, izpolnjujejo merila iz navedene priloge, ki so po potrebi prilagojena v skladu s členom 7;

(b)vrednosti za vse deskriptorje tal iz Priloge I, del B, izpolnjujejo merila, določena v skladu s členom 7 („zdrava tla“).

Z odstopanjem od prvega pododstavka se pri oceni tal na zemljišču, navedenem v četrtem stolpcu v Prilogi I, ne upoštevajo vrednosti, določene v tretjem stolpcu za navedeno zemljišče.

Tla so nezdrava, če vsaj eno od meril iz pododstavka 1 ni izpolnjeno („nezdrava tla“).

3.Države članice analizirajo vrednosti za deskriptorje tal iz Priloge I, del C, in ocenijo, ali je prišlo do kritične izgube ekosistemskih storitev, pri čemer upoštevajo ustrezne podatke in razpoložljiva znanstvena dognanja.

Države članice analizirajo vrednosti kazalnikov izkoriščanja zemljišč in pozidave tal iz Priloge I, del D, in ocenijo njihov vpliv na izgubo ekosistemskih storitev ter na splošne in posamične cilje, določene v Uredbi (EU) 2018/841.

4.Pristojni organ na podlagi ocene zdravja tal, izvedene v skladu s tem členom, po potrebi ob usklajevanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi na vsakem območju spremljanja stanja tal opredeli območja, ki predstavljajo nezdrava tla, in obvesti javnost v skladu s členom 19.

5.Države članice vzpostavijo mehanizem za prostovoljno pridobitev zdravstvenih spričeval za tla za lastnike in upravljavce zemljišč v skladu s pogoji iz odstavka 2 tega člena.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte za uskladitev oblike zdravstvenih spričeval za tla. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21.

6.Države članice zadevnim lastnikom in upravljavcem zemljišč na njihovo zahtevo sporočijo podatke o zdravju tal in oceno zdravja tal iz členov 6 do 9, zlasti v podporo pripravi svetovanja iz člena 10(2).

Poglavje III

Trajnostno upravljanje tal

Člen 10

Trajnostno upravljanje tal

1.Od (Urad za publikacije: vstaviti datum = štiri leta po datumu začetka veljavnosti Direktive) države članice ob upoštevanju vrste, rabe in stanja tal sprejmejo vsaj naslednja ukrepa:

(a)opredelitev praks trajnostnega upravljanja tal ob upoštevanju načel trajnostnega upravljanja tal iz Priloge III, ki jih je treba postopno uvesti na vseh upravljanih tleh, in opredelitev praks regeneracije, ki jih je treba postopno uvesti na nezdravih tleh v državah članicah, na podlagi rezultatov ocen tal, izvedenih v skladu s členom 9;

(b)opredelitev praks upravljanja tal in drugih praks, ki negativno vplivajo na zdravje tal in ki se jih morajo upravljavci tal izogibati.

Države članice pri opredelitvi praks in ukrepov iz tega odstavka upoštevajo programe, načrte, cilje in ukrepe iz Priloge IV ter najnovejša znanstvena dognanja, vključno z rezultati misije „Evropski dogovor o tleh“ v okviru programa Obzorje Evropa.

Države članice opredelijo sinergije s programi, načrti in ukrepi iz Priloge IV. Podatki, pridobljeni s spremljanjem zdravja tal, rezultati ocen zdravja tal, analiza iz člena 9 in ukrepi za trajnostno upravljanje tal so podlaga za razvoj programov, načrtov in ukrepov iz Priloge IV.

Države članice zagotovijo, da je postopek priprave praks iz prvega pododstavka odprt, vključujoč in učinkovit ter da je zadevna javnost, zlasti lastniki in upravljavci zemljišč, vključena in ima možnost zgodaj in učinkovito sodelovati pri tem postopku priprave.

2.Države članice upravljavcem tal, lastnikom zemljišč in ustreznim organom zagotovijo enostaven dostop do nepristranskega in neodvisnega svetovanja o trajnostnem upravljanju tal, dejavnosti usposabljanja in gradnje zmogljivosti.

Države članice sprejmejo tudi naslednje ukrepe:

(a)spodbujanje ozaveščenosti o številnih srednje- in dolgoročnih koristih trajnostnega upravljanja tal in potrebi po trajnostnem upravljanju tal;

(b)spodbujanje raziskav in izvajanja celostnih konceptov upravljanja tal;

(c)dajanje na voljo redno posodobljenega pregleda razpoložljivih instrumentov financiranja in dejavnosti v podporo izvajanju trajnostnega upravljanja tal.

3.Države članice redno ocenjujejo učinkovitost ukrepov, sprejetih v skladu s tem členom, ter jih po potrebi pregledajo in revidirajo, pri čemer upoštevajo spremljanje in oceno zdravja tal iz členov 6 do 9.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembo Priloge III, da se načela trajnostnega upravljanja tal prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Člen 11

Načela blažitve izkoriščanja zemljišč

Države članice zagotovijo, da se v primeru izkoriščanja zemljišč upoštevajo naslednja načela:

(a)izgubo zmogljivosti tal za zagotavljanje več ekosistemskih storitev, vključno s proizvodnjo hrane, je treba preprečiti ali jo čim bolj zmanjšati, kolikor je to tehnično in ekonomsko mogoče, in sicer z:

(i)zmanjšanjem območja, na katerega vpliva izkoriščanje zemljišč, kolikor je to mogoče, in

(ii)izbiro območij, na katerih bi bila izguba ekosistemskih storitev čim manjša, in

(iii)izkoriščanjem zemljišč na način, ki čim bolj zmanjša negativni vpliv na tla;

(b)čim bolj je treba nadomestiti izgubo zmogljivosti tal za zagotavljanje več ekosistemskih storitev.

Poglavje IV

Onesnažena območja

Člen 12

Pristop, ki temelji na tveganju

1.Države članice obvladujejo tveganja za zdravje ljudi in okolje, ki jih predstavljajo potencialno onesnažena območja in onesnažena območja, ter jih ohranjajo na sprejemljivi ravni, pri čemer upoštevajo okoljske, družbene in gospodarske vplive onesnaženosti tal in ukrepov za zmanjšanje tveganja, sprejetih v skladu s členom 15(4).

2.Do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = štiri leta po datumu začetka veljavnosti Direktive) države članice uvedejo pristop, ki temelji na tveganju, za:

(a)opredelitev potencialno onesnaženih območij v skladu s členom 13;

(b)preiskovanje potencialno onesnaženih območij v skladu s členom 14;

(c)upravljanje onesnaženih območij v skladu s členom 15.

3.Zahteva iz odstavka 2 ne posega v strožje zahteve, ki izhajajo iz zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje.

4.Zadevni javnosti se zagotovijo zgodnje in učinkovite priložnosti:

(a)za sodelovanje pri uvedbi in konkretni uporabi pristopa, ki temelji na tveganju, kot je opredeljen v tem členu;

(b)za predložitev informacij, pomembnih za opredelitev potencialno onesnaženih območij v skladu s členom 13, preiskovanje potencialno onesnaženih območij v skladu s členom 14 in upravljanje onesnaženih območij v skladu s členom 15;

(c)da zahteva popravek informacij v registru onesnaženih in potencialno onesnaženih območij v skladu s členom 16.

Člen 13

Opredelitev potencialno onesnaženih območij

1.Države članice na podlagi dokazov, zbranih z vsemi razpoložljivimi sredstvi, sistematično in dejavno opredelijo vsa območja, na katerih obstaja sum onesnaženosti tal (v nadaljnjem besedilu: potencialno onesnažena območja).

2.Države članice pri opredelitvi potencialno onesnaženih območij upoštevajo naslednja merila:

(a)izvajanje aktivne ali neaktivne (dejavnost se je prenehala izvajati) tvegane dejavnosti, ki bi lahko povzročila onesnaženje;

(b)izvajanje dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2010/75/EU;

(c)obratovanje organizacije iz Direktive 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta 77 ;

(d)izvajanje dejavnosti iz Priloge III k Direktivi 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta 78 ;

(e)pojav potencialno onesnažujoče nesreče, katastrofe, nezgode, incidenta ali razlitja;

(f)vsak drug dogodek, ki bi lahko povzročil onesnaženost tal;

(g)vse informacije, ki izhajajo iz spremljanja zdravja tal v skladu s členi 6, 7 in 8.

Za namene prvega pododstavka, točka (a), države članice določijo seznam tveganih dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaženje. Te dejavnosti se lahko nadalje razvrstijo glede na njihovo tveganje onesnaženosti tal na podlagi znanstvenih dokazov.

3.Države članice zagotovijo, da se vsa potencialno onesnažena območja opredelijo do (Urad za publikacije: vstaviti datum = sedem let po datumu začetka veljavnosti Direktive) in da so do navedenega datuma ustrezno vpisane v register iz člena 16.

Člen 14

Preiskava potencialno onesnaženih območij

1.Države članice zagotovijo, da se na vseh potencialno onesnaženih območjih, opredeljenih v skladu s členom 13, opravi preiskava tal.

2.Države članice določijo pravila o roku, vsebini, obliki in prednostnem razvrščanju preiskav tal. Določijo jih v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, iz člena 12 in seznamom tveganih dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaženje, iz člena 13(2), drugi pododstavek.

Države članice lahko izhodiščna poročila in ukrepe spremljanja, izvedene v skladu z Direktivo 2010/75/EU, štejejo za preiskavo tal, če je to ustrezno.

3.Države članice določijo tudi posebne dogodke, ki sprožijo preiskavo pred rokom, določenim v skladu z odstavkom 2.

Člen 15

Ocena tveganja in upravljanje onesnaženih območij

1.Države članice določijo posebno metodologijo za določitev tveganj, značilnih za posamezna onesnažena območja. Taka metodologija temelji na fazah in zahtevah za oceno tveganja za posamezno območje iz Priloge VI.

2.Države članice opredelijo, kaj predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi in okolje zaradi onesnaženih območij, ob upoštevanju obstoječih znanstvenih dognanj, previdnostnega načela, lokalnih posebnosti ter sedanje in prihodnje rabe zemljišč.

3.Za vsako onesnaženo območje, opredeljeno v skladu s členom 14 ali na kakršen koli drug način, odgovorni pristojni organ izvede oceno za posamezno območje za trenutno in načrtovano rabo zemljišča, da ugotovi, ali onesnaženo območje predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje.

4.Odgovorni pristojni organ na podlagi rezultatov ocene iz odstavka 3 sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja na sprejemljivo raven za zdravje ljudi in okolje (v nadaljnjem besedilu: ukrepi za zmanjšanje tveganja).

5.Ukrepi za zmanjšanje tveganja lahko zajemajo ukrepe iz Priloge V. Pri odločanju o ustreznih ukrepih za zmanjšanje tveganja pristojni organ upošteva stroške, koristi, učinkovitost, trajnost in tehnično izvedljivost razpoložljivih ukrepov za zmanjšanje tveganja.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembo prilog V in VI, da se seznam ukrepov za zmanjšanje tveganja in zahteve za oceno tveganja za posamezno območje prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Člen 16

Register

1.Države članice do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = štiri leta po začetku veljavnosti Direktive) v skladu z odstavkom 2 pripravijo register onesnaženih in potencialno onesnaženih območij.

2.Register vsebuje informacije, določene v Prilogi VII.

3.Register, ki ga upravlja odgovorni pristojni organ, se redno pregleduje in posodablja.

4.Države članice objavijo register in informacije iz odstavkov 1 in 2. Pristojni organ lahko zavrne ali omeji razkritje katerih koli informacij, če so izpolnjeni pogoji iz člena 4 Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta 79 .

Register je na voljo v obliki spletne georeferencirane zbirke prostorskih podatkov.

5.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko registra. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21.

Poglavje V

Financiranje, obveščanje javnosti in poročanje držav članic

Člen 17

Finančna sredstva Unije

Glede na prednostni značaj vzpostavitve spremljanja tal ter trajnostnega upravljanja in regeneracije tal se izvajanje te direktive podpre z obstoječimi finančnimi programi Unije v skladu z njihovimi veljavnimi pravili in pogoji.

Člen 18

Poročanje držav članic

1.Države članice Komisiji in Evropski agenciji za okolje (EEA) vsakih pet let elektronsko sporočijo naslednje podatke in informacije:

(a)podatke in rezultate spremljanja in ocenjevanja zdravja tal, izvedenega v skladu s členi 6 do 9;

(b)analizo trendov na področju zdravja tal za deskriptorje iz Priloge I, deli A, B in C, ter za kazalnike izkoriščanja zemljišč in pozidave tal iz Priloge I, del D, v skladu s členom 9;

(c)povzetek napredka pri:

(i)izvajanju načel trajnostnega upravljanja tal v skladu s členom 10;

(ii)registraciji, opredelitvi, preiskavi in upravljanju onesnaženih območij v skladu s členi 12 do 16;

(d)podatke in informacije iz registra iz člena 16.

Prva poročila se predložijo do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = pet let in šest mesecev po začetku veljavnosti Direktive).

2.Države članice zagotovijo, da imata Komisija in EEA stalen dostop do informacij in podatkov iz odstavka 1.

3.Države članice Komisiji zagotovijo spletni dostop do:

(a)posodobljenega seznama in prostorskih podatkov njihovih območij spremljanja stanja tal iz člena 4 do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = dve leti in tri mesece po datumu začetka veljavnosti Direktive);

(b)posodobljenega seznama pristojnih organov iz člena 5 do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = dve leti in tri mesece po datumu začetka veljavnosti Direktive);

(c)ukrepov in praks trajnostnega upravljanja tal iz člena 10 do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = štiri leta in tri mesece po datumu začetka veljavnosti Direktive).

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi določi obliko in načine za predložitev informacij iz odstavka 1 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21.

Člen 19

Obveščanje javnosti

1.Države članice objavijo podatke, pridobljene s spremljanjem, izvedenim na podlagi člena 8, in oceno, izvedeno na podlagi člena 9 te direktive, v skladu z določbami iz člena 11 Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta 80 za geolocirane podatke in člena 5 Direktive (EU) 2019/1024 za druge podatke.

2.Komisija zagotovi, da so podatki o zdravju tal, ki so dostopni prek digitalnega portala s podatki o zdravju tal iz člena 6, na voljo javnosti v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 81 ter Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 82 .

3.Države članice zagotovijo, da so informacije iz člena 18 te direktive na voljo in dostopne javnosti v skladu z Direktivo 2003/4/ES, Direktivo 2007/2/ES in Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta 83 .

4.Razkritje katerih koli informacij, ki se zahtevajo v skladu s to direktivo, se lahko zavrne ali omeji, če so izpolnjeni pogoji iz člena 4 Direktive 2003/4/ES.

Poglavje VI

Prenos pooblastila in postopek v odboru

Člen 20

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8, 10, 15 in 16 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od začetka veljavnosti te direktive.

3.Prenos pooblastila iz členov 8, 10, 15 in 16 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 8, 10, 15 in 16, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 21

Odbor

1.Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Poglavje VII

Končne določbe

Člen 22

Dostop do sodnega varstva

Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da imajo člani javnosti, ki imajo zadosten interes ali uveljavljajo kršeno pravico, dostop do revizije postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim organom, ustanovljenim z zakonom, da izpodbijajo materialno ali postopkovno zakonitost ocene zdravja tal, ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo, in morebitnih opustitev ukrepanja pristojnih organov.

Države članice določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, skladno s ciljem, da se javnosti zagotovi širok dostop do pravnega varstva. Za namene odstavka 1 se za vsako nevladno organizacijo, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje vse zahteve v skladu z nacionalnim pravom, šteje, da ima pravice, ki so lahko kršene, njen interes pa se šteje za zadosten.

Postopki revizije iz odstavka 1 so pošteni, pravični, pravočasni in brezplačni oziroma niso nedopustno dragi ter zagotavljajo ustrezna in učinkovita pravna sredstva, po potrebi vključno s sodno odredbo.

Države članice zagotovijo, da so javnosti na voljo praktične informacije o dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov iz tega člena.

Člen 23

Kazni

1.Brez poseganja v obveznosti držav članic iz Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, s strani fizičnih in pravnih oseb, ter zagotovijo, da se navedena pravila izvajajo. Predvidene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.Kazni iz odstavka 1 vključujejo globe, sorazmerne s prometom pravne osebe ali prihodki fizične osebe, odgovorne za kršitev. Višina glob se izračuna tako, da se zagotovi, da se osebi, odgovorni za kršitev, dejansko odvzamejo gospodarske koristi, ki izhajajo iz te kršitve. V primeru kršitve, ki jo stori pravna oseba, so take globe sorazmerne z letnim prometom te pravne osebe v zadevni državi članici, pri čemer se med drugim upoštevajo posebnosti malih in srednjih podjetij (MSP).

3.Države članice zagotovijo, da se pri kaznih na podlagi tega člena ustrezno upošteva naslednje, kot je primerno:

(a)narava, resnost in trajanje kršitve;

(b)ali je kršitev naklepna ali posledica malomarnosti;

(c)prebivalstvo ali okolje, ki ga je prizadela kršitev, ob upoštevanju vpliva kršitve na cilj doseganja visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja.

4.Države članice Komisijo brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o pravilih in ukrepih iz odstavka 1 ter o morebitnih naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje.

Člen 24

Vrednotenje in pregled

1.Komisija do (Urad za publikacije: vstaviti datum = šest let po datumu začetka veljavnosti Direktive) izvede vrednotenje te direktive, da oceni napredek pri doseganju njenih ciljev in potrebo po spremembi njenih določb, da se določijo bolj specifične zahteve za zagotovitev obnove nezdravih tal in zdravja vseh tal do leta 2050. Pri tem vrednotenju med drugim upošteva naslednje elemente:

(a)izkušnje, pridobljene pri izvajanju te direktive;

(b)podatke in informacije iz člena 18;

(c)ustrezne znanstvene in analitične podatke, vključno z rezultati raziskovalnih projektov, ki jih financira Unija;

(d)analizo vrzeli pri doseganju zdravih tal do leta 2050;

(e)analizo morebitne potrebe po prilagoditvi določb te direktive znanstvenemu in tehničnemu napredku, zlasti glede naslednjih elementov:

(i)opredelitev zdravih tal;

(ii)določitev meril za deskriptorje tal iz Priloge I, del C;

(iii)dodajanje novih deskriptorjev tal za namene spremljanja.

2.Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o glavnih ugotovitvah ocene iz odstavka 1.

Člen 25

Prenos

1.Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do [Urad za publikacije: vstaviti datum – dve leti po začetku veljavnosti te direktive]. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga zajema ta direktiva.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 27

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 84  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja, ki ustreza dveletnemu obdobju za prenos,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna 

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

– subjektom javnega prava,

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice: n. r.

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

 
Zgoraj navedeni znesek bo potreben za podporo različnim izvedbenim nalogam, povezanim z zakonodajnimi določbami, ki jih bosta izvajala GD ENV in JRC.

Naročene dejavnosti vključujejo splošno podporno pogodbo za izvajanje predloga.

Poleg tega so v to kategorijo vključeni dogovori o izvajanju z JRC, zlasti za vzpostavitev celovitega spremljanja.

Kar zadeva agencijo EEA, bosta vpliv na agencijo in morebitna potreba po okrepitvi po potrebi podrobno opisana v namenski oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, v kateri bodo združene vse ustrezne predlagane pobude.

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga 5 k Sklepu Komisije o notranjih pravilih za izvrševanje oddelka splošnega proračuna Evropske unije za Komisijo), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Izračunani stroški na EPDČ (AD/AST) znašajo 171 000 EUR na leto in 91 000 EUR na leto za pogodbene uslužbence. Drugi upravni odhodki predstavljajo zasedanja odbora in sestanke strokovne skupine, misije in druge stroške, povezane s tem osebjem.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.

1.1.1.1.Ocenjene potrebe po upravnih odobritvah v Komisiji

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Izračunani stroški na EPDČ (AD/AST) znašajo 171 000 EUR/leto. „Drugi upravni odhodki“ predstavljajo zasedanja odbora in sestanke strokovne skupine, misije in druge stroške, povezane s tem osebjem.

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

Stroški, predvideni v proračunski vrstici 09 02 01, bodo kriti iz programa LIFE in bodo načrtovani v okviru letnega načrtovanja upravljanja GD ENV. Potrebe po človeških virih se po možnosti zadovoljijo z dodatno dodelitvijo v okviru letnega postopka dodelitve človeških virov.

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva,

–    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Evropska komisija, Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Veerman, C., Pinto Correia, T., Bastioli, C., idr., Caring for soil is caring for life. Ensure 75% of soils are healthy by 2030 for food, people, nature and climate (Skrb za tla je skrb za življenje. Do leta 2030 zagotoviti 75 % zdravih tal za zdravo hrano, ljudi, naravo in podnebje), poročilo odbora misije za zdrava tla in hrano, Urad za publikacije, 2020, https://data.europa.eu/doi/10.2777/821504.

(2)    Delovni dokument služb Komisije z naslovom „Drivers of food security“ (Dejavniki prehranske varnosti) (SWD(2023) 4 final).

(3)    Glej strategijo EU za biogospodarstvo iz leta 2018 in Poročilo o napredku v zvezi s strategijo EU za biogospodarstvo iz leta 2022 .

(4)    COM(2022) 672 final.

(5)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final).

(6)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020) 380 final).

(7)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021) 400 final).

(8)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021) 82 final).

(9)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za tla do leta 2030 – Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje (COM(2021) 699 final).

(10)    Sklep (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (UL L 114, 12.4.2022, str. 22).

(11)    Resolucija z dne 28. aprila 2021 o varstvu tal (2021/2548(RSP)) in Resolucija z dne 9. junija 2021 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (2020/2273(INI)).

(12)    Sklepi Sveta o biotski raznovrstnosti – potrebno je nujno ukrepanje (12210/20).

(13)    Mnenje Evropskega odbora regij NAT-VII/010 s plenarnega zasedanja, ki je potekalo 3., 4. in 5. februarja 2021, o agroekologiji in Mnenje Evropskega odbora regij ENVE-VII/019 s plenarnega zasedanja, ki je potekalo 26. in 27. januarja 2022, o akcijskem načrtu EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal.

(14)    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora NAT/838 o novi strategiji EU za tla z dne 23. marca 2022.

(15)    Evropsko računsko sodišče (2018), Combating desertification in the EU: a growing threat in need of more action included as a target in the new Kunming-Montreal Global Biodiversity Framework (Boj proti dezertifikaciji v EU: vse večja grožnja, ki zahteva več ukrepov, je kot cilj vključena v novi Kunminško-montrealski svetovni okvir za biotsko raznovrstnost).

(16)    https://sdgs.un.org/goals

(17)    Informacije v Evropski opazovalnici za suše (glej https://edo.jrc.ec.europa.eu/edov2/php/index.php?id=1000) temeljijo na hidrološkem modelu LISFLOOD, ki uporablja podatke o tleh v okviru programa LUCAS (LUCAS Soil).

(18)    Npr. Abdalla idr., A critical review of the impacts of cover crops on nitrogen leaching, net greenhouse gas balance and crop productivity (Kritični pregled vplivov pokrovnih posevkov na izpiranje dušika, neto bilanco toplogrednih plinov in produktivnost pridelka), 2019, DOI: 10.1111/gcb.14644; Kik idr., The economic value of sustainable soil management in arable farming systems – A conceptual framework (Gospodarski pomen trajnostnega upravljanja tal v poljedelskih sistemih – konceptualni okvir), 2021, DOI: https://doi.org/10.1016/j.eja.2021.126334.

(19)    COM(2022) 304 final.

(20)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (UL L 243, 9.7.2021).

(21)    Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(22)    Uredba (EU) 2023/839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/841 glede področja uporabe, poenostavitve pravil o poročanju in skladnosti ter določitve ciljev držav članic za leto 2030, in Uredbe (EU) 2018/1999 glede izboljšanja spremljanja, poročanja, spremljanja napredka in pregleda (UL L 107, 21.4.2023, str. 1).

(23)    COM(2022) 672 final.

(24)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020) 381 final).

(25)    Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(26)    https://agriculture.ec.europa.eu/cap-my-country/cap-strategic-plans_en

(27)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 glede preoblikovanja mreže za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev v mrežo za podatke o trajnostnosti kmetij (COM(2022) 296 final, 2022/0192(COD)).

(28)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter spremembi uredb (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, 2018/1724 in (EU) 2019/1020 (COM(2023) 160 final).

(29)    UL C , , str. .

(30)    UL C , , str. .

(31)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final).

(32)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020) 380 final).

(33)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020) 381 final).

(34)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021) 400 final).

(35)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021) 82 final).

(36)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za tla do leta 2030 – Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje (COM(2021) 699 final).

(37)    https://sdgs.un.org/goals

(38)    Sklep Sveta z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (93/626/EGS) (UL L 309, 13.12.1993, str. 1).

(39)    Sklep, sprejet na Konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti 19. decembra 2022, 15/4, Kunminško-montrealski svetovni okvir za biotsko raznovrstnost.

(40)    Sklep Sveta 98/216/ES z dne 9. marca 1998 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji v tistih državah, ki doživljajo hudo sušo in/ali dezertifikacijo, zlasti v Afriki (UL L 83, 19.3.1998, str. 1).

(41)    Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Malta, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Španija.

(42)    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o varstvu tal (2021/2548(RSP)).

(43)    Sklepi Sveta o biotski raznovrstnosti – potrebno je nujno ukrepanje (12210/20).

(44)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(45)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Trajnostni ogljikovi krogi (COM(2021) 800 final).

(46)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021) 82 final).

(47)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Zagotavljanje prehranske varnosti in krepitev odpornosti prehranskih sistemov (COM(2022) 133 final).

(48) +    Urad za publikacije: v besedilo vstaviti številko uredbe o certificiranju odvzemov ogljika iz dokumenta COM(2022) 672 final, v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL za navedeno uredbo.

(49)    Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(50)    Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(51)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska strategija za podatke (COM(2020) 66 final).

(52)    Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(53)    Urad za publikacije: v besedilo vstaviti številko uredbe o obnovi narave iz dokumenta COM(2022) 304, v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL za navedeno uredbo – Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o obnovi narave.

(54)    Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).

(55)    Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(56)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(57)    Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L 288, 6.11.2007, str. 27).

(58)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021) 82 final).

(59)    Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(60)    Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(61)    Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(62)    Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).

(63)    Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

(64)    + Urad za publikacije: v besedilo vstaviti številko uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev in spremembi Uredbe (EU) 2021/2115 iz dokumenta COM(2022) 305, v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL za navedeno uredbo.

(65)    Uredba (EU) 2022/2379 o statistiki kmetijskih vložkov in proizvodnje.

(66)    Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(67)    + Urad za publikacije: v besedilo vstaviti številko uredbe o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter spremembi uredb (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, 2018/1724 in (EU) 2019/1020 iz dokumenta COM(2023) 160, v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL za navedeno uredbo.

(68)    Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah – Izjave (UL L 124, 17.5.2005).

(69)    Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(70)    Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

(71)    Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(72)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(73)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(74)    UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(75)    https://www.fao.org/soils-portal/data-hub/soil-classification/world-reference-base/en/

(76)    Metzger, M. J., Shkaruba, A. D., Jongman, R. H. G., in Bunce, R. G. H., Descriptions of the European Environmental Zones and Strata (Opisi evropskih okoljskih con in plasti), Alterra Report 2281, ISSN 1566-7197.

(77)    Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L 197, 24.7.2012, str. 1).

(78)    Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in remediacijo okoljske škode (UL L 143, 30.4.2004, str. 56).

(79)    Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

(80)    Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(81)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(82)    Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Unije (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).

(83)    Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(84)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(85)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(86)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(87)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(88)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(89)    Raziskovanje LUCAS se je do leta 2022 izvajalo prek dodelitev proračunskih sredstev več generalnih direktoratov; na podlagi najnovejših prispevkov GD ENV, ki ustrezajo 1 100 000 EUR na leto, se pričakuje, da dodatna sredstva GD ENV ne bodo potrebna; ker Direktiva zahteva redno spremljanje, je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru predvideti namenska proračunska sredstva in proračunsko vrstico, ki se bodo izvrševali v dogovoru z vsemi zadevnimi generalnimi direktorati (na primer na podlagi memoranduma o soglasju).

(90)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(91)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(92)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(93)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(94)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.7.2023

COM(2023) 416 final

PRILOGE

k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in sveta

o spremljanju in odpornosti tal (zakonodaja o spremljanju tal)

EMPTY

{SEC(2023) 416 final} - {SWD(2023) 416 final} - {SWD(2023) 417 final} - {SWD(2023) 418 final} - {SWD(2023) 423 final}

PRILOGA I

DESKRIPTORJI TAL, MERILA ZA ZDRAVO STANJE TAL TER KAZALNIKI IZKORIŠČANJA ZEMLJIŠČ IN POZIDAVE TAL

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„obrnjeno izkoriščanje zemljišč“ pomeni spremembo umetnega zemljišča v naravno ali polnaravno zemljišče;

(2)„neto izkoriščanje zemljišč“ pomeni rezultat, pridobljen tako, da se od izkoriščanja zemljišč odšteje obrnjeno izkoriščanje zemljišč.

PRILOGA II

METODOLOGIJE

Del A: metodologija za določanje vzorčevalnih mest

Del B: metodologija za določanje ali ocenjevanje vrednosti deskriptorjev tal

Ko je določena referenčna metodologija, se uporabi bodisi referenčna metodologija bodisi druga metodologija, če je na voljo v znanstveni literaturi ali je javno dostopna in če je na voljo potrjena prenosna funkcija.

Del C: minimalna metodološka merila za določanje vrednosti kazalnikov izkoriščanja zemljišč in pozidave tal

– Za izkoriščanje zemljišč, obrnjeno izkoriščanje zemljišč in neto izkoriščanje zemljišč bi morale biti uporabljene metodologije skladne z opredelitvami iz člena 3 in Priloge I.

– Pozidava tal se izrazi kot odstotni delež pozidane površine na celotno površino.

– Izbrane metodologije so na voljo v znanstveni literaturi ali so javno dostopne.

PRILOGA III

NAČELA TRAJNOSTNEGA UPRAVLJANJA TAL

Uporabljajo se naslednja načela:

(a)preprečiti je treba, da bi tla ostala gola, in sicer z zasaditvijo in vzdrževanjem rastlinske talne odeje, zlasti v okoljsko občutljivih obdobjih;

(b)čim bolj je treba zmanjšati fizične motnje v tleh;

(c)preprečiti je treba vnose ali izpuste snovi, ki bi lahko škodovale zdravju ljudi ali okolju, v tla ali poslabšanje zdravja tal;

(d)zagotoviti je treba, da je uporaba strojev prilagojena trdnosti tal ter da sta število in pogostost dejavnosti na tleh omejena, tako da ne ogrožajo zdravja tal;

(e)pri gnojenju je treba zagotoviti prilagoditev potrebam rastlin in dreves na dani lokaciji in v danem obdobju in prilagoditev stanju tal ter dati prednost krožnim rešitvam, s katerimi se obogati vsebnost organskih snovi;

(f)v primeru namakanja je treba čim bolj povečati učinkovitost namakalnih sistemov in upravljanja namakanja ter zagotoviti, da kakovost vode v primeru uporabe reciklirane odpadne vode izpolnjuje zahteve iz Priloge I k Uredbi (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta 15 ter da v primeru uporabe vode iz drugih virov ta voda ne poslabša zdravja tal;

(g)zagotavljati je treba zaščito tal z ustvarjanjem in ohranjanjem ustreznih krajinskih značilnosti na ravni krajine 16 ;

(h)pri gojenju kmetijskih ali drugih rastlin ali dreves je treba uporabljati vrste, prilagojene območju, če lahko to prepreči degradacijo tal ali prispeva k izboljšanju zdravja tal, pri čemer je treba upoštevati tudi prilagajanje podnebnim spremembam;

(i)zagotoviti je treba optimizirano količino vode v organskih tleh, da se prepreči negativen vpliv na strukturo in sestavo takih tal 17 ;

(j)v primeru gojenja kmetijskih rastlin je treba zagotoviti kolobarjenje in raznovrstnost kmetijskih rastlin ob upoštevanju različnih družin kmetijskih rastlin, koreninskih sistemov, potreb po vodi in hranilih ter integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;

(k)prilagoditi je treba gibanje živine in čas paše ob upoštevanju vrst živali in njihove gostote, da zdravje tal ne bo ogroženo in da se zmogljivost tal za zagotavljanje krme ne bo zmanjšala;

(l)v primeru znane nesorazmerne izgube ene ali več funkcij, zaradi katere je zmogljivost tal za zagotavljanje ekosistemskih storitev bistveno zmanjšana, je treba uporabiti ciljno usmerjene ukrepe za obnovo teh funkcij tal.

PRILOGA IV

PROGRAMI, NAČRTI, CILJI IN UKREPI IZ ČLENA 10

(1)Nacionalni načrti za obnovo, pripravljeni v skladu z Uredbo …/… 18 +.

(2)Strateški načrti, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115.

(3)Kodeks dobre kmetijske prakse in delovni programi za imenovana ranljiva območja, sprejeti v skladu z Direktivo 91/676/EGS.

(4)Ohranitveni ukrepi in prednostni okvir ukrepanja, določen za območja Natura 2000 v skladu z Direktivo 92/43/EGS.

(5)Ukrepi za doseganje dobrega ekološkega in kemijskega stanja teles površinske vode ter dobrega kemijskega in količinskega stanja teles podzemne vode, vključeni v načrte upravljanja povodij, pripravljene v skladu z Direktivo 2000/60/ES.

(6)Ukrepi za obvladovanje poplavne ogroženosti, vključeni v načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti, pripravljene v skladu z Direktivo 2007/60/ES.

(7)Načrti za obvladovanje suše iz strategije Unije za prilagajanje podnebnim spremembam.

(8)Državni programi ukrepov, vzpostavljeni v skladu s Konvencijo Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal.

(9)Cilji iz Uredbe (EU) 2018/841.

(10)Cilji iz Uredbe (EU) 2018/842.

(11)Nacionalni programi nadzora nad onesnaževanjem zraka, pripravljeni v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284, in podatki, pridobljeni s spremljanjem vplivov onesnaženosti zraka na ekosisteme in sporočeni v skladu z navedeno direktivo.

(12)Celovit nacionalni energetski in podnebni načrt, pripravljen v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999.

(13)Ocene tveganja in načrtovanje obvladovanja tveganj nesreč v skladu s Sklepom št. 1313/2013/EU.

(14)Nacionalni akcijski načrti, sprejeti v skladu s členom 8 Uredbe …/… 19 +.

PRILOGA V

OKVIRNI SEZNAM UKREPOV ZA ZMANJŠANJE TVEGANJA

(1)Remediacijske tehnike za remediacijo in-situ ali ex-situ:

(a)fizične remediacijske tehnike:

(a)ekstrakcija pare, vpihovanje zraka;

(b)toplotna obdelava, vbrizgavanje pare, toplotna desorpcija, vitrifikacija;

(c)pranje in izpiranje tal;

(d)elektrokinetična ekstrakcija;

(e)odstranjevanje tekoče plasti;

(f)izkop in odlaganje;

(b)biološke remediacijske tehnike:

(a)spodbujanje aerobne ali anaerobne razgradnje: bioremediacija, biostimulacija, bioavgmentacija, bioprezračevanje, biovpihovanje;

(b)fitoekstrakcija, fitovolatilizacija, fitodegradacija;

(c)kompostiranje, dodatki tlom, površinska obdelava (landfarming) in bioreaktorski sistemi;

(d)biofiltracija, čistilna mokrišča in biostelje (biobeds);

(e)naravno zmanjševanje onesnaženja;

(c)kemične remediacijske tehnike:

(a)kemijska oksidacija;

(b)kemijske redukcijske in oksidacijsko-redukcijske reakcije;

(c)črpanje in čiščenje podzemne vode;

(d)remediacijske tehnike za izolacijo, zadrževanje in spremljanje:

(a)prekritje površine, reaktivne pregrade, inkapsulacija;

(b)kemična stabilizacija, solidifikacija in imobilizacija;

(c)geohidrološka izolacija in zadrževanje;

(d)fitostabilizacija;

(e)nadzor in dejavnosti po zaprtju prek vrtin za spremljanje.

(2)Ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki niso remediacija:

(a)omejitev gojenja in uživanja kmetijskih rastlin in zelenjave;

(b)omejitev uživanja jajc;

(c)omejitev dostopa hišnih živali ali živine;

(d)omejitev črpanja ali uporabe podzemne vode za pitje, osebno higieno ali industrijske namene;

(e)omejitev rušenja, odstranjevanja pozidave ali gradnje na območju;

(f)omejitev dostopa do območja ali do okolice območja (npr. z ograjami);

(g)omejitev rabe zemljišč ali sprememb rabe zemljišč;

(h)omejitev kopanja, vrtanja ali izkopavanja;

(i)omejitev za preprečevanje stika s tlemi, prahom ali zrakom v zaprtih prostorih in uporaba previdnostnih ukrepov za varovanje zdravja ljudi (npr. dihalne maske, rokavice, mokro čiščenje itd.).

(3)Najboljše razpoložljive tehnologije iz Direktive 2010/75/EU.

(4)Ukrepi, ki jih po večji nesreči sprejmejo pristojni organi in industrijski upravljavci v skladu z Direktivo 2012/18/EU.

PRILOGA VI

FAZE IN ZAHTEVE ZA OCENO TVEGANJA ZA POSAMEZNO OBMOČJE

1.    Za opis onesnaženja je treba opredeliti onesnaževala, prisotna na območju, ter določiti njihov vir, koncentracijo, kemijsko obliko in porazdelitev v tleh in podzemni vodi. Prisotnost in koncentracija onesnaževal se določita z vzorčenjem in preiskovanjem tal.

2.    Ocena izpostavljenosti opredeljuje pot, po kateri lahko onesnaževala tal dosežejo prejemnike. Poti izpostavljenosti lahko vključujejo vdihavanje, zaužitje, stik s kožo, sprejemanje v rastline, prehajanje v podzemno vodo ali druge poti. Te informacije se združijo s pogostostjo in trajanjem izpostavljenosti ter značilnostmi prejemnika, kot so starost, spol in zdravstveno stanje, da se oceni absorpcija onesnaževala. Povezave med virom, potjo in prejemnikom so povzete v grafičnem, shematskem in poenostavljenem prikazu: konceptualnem modelu lokacije.

3.    Ocena toksičnosti ali nevarnosti vključuje oceno možnih vplivov onesnaževal na zdravje in okolje na podlagi doze in trajanja izpostavljenosti. Pri toksikološki oceni ali oceni nevarnosti se upoštevata inherentna toksičnost onesnaževal in dovzetnost različnih populacij, kot so živali, mikroorganizmi, rastline, otroci, nosečnice, starejši itd. Toksikološke informacije se uporabijo za oceno referenčnih doz ali koncentracij, ki se uporabljajo za opis tveganja.

4.    Za opis tveganja je potrebna vključitev informacij iz prejšnjih korakov za oceno obsega in verjetnosti škodljivih učinkov onesnaženega območja na zdravje ljudi in okolje, tudi zaradi prehajanja onesnaženja na druge okoljske medije. Opis tveganja pomaga pri prednostnem razvrščanju potrebe po ukrepih za zmanjšanje tveganja in remediacijskih ukrepih. Poleg tega lahko pomaga opredeliti cilje remediacije ali upravljanja za območje, na primer glede doseganja najvišjih sprejemljivih mejnih vrednosti ali vrednosti presejanja tal (Soil screening values) za posamezno območje, ki temeljijo na tveganju.

PRILOGA VII


VSEBINA REGISTRA POTENCIALNO ONESNAŽENIH IN ONESNAŽENIH OBMOČIJ

Oblika in predstavitev podatkov v registru javnosti omogočata spremljanje napredka pri upravljanju potencialno onesnaženih in onesnaženih območij. Register vsebuje in predstavlja naslednje informacije na ravni območja za znana potencialno onesnažena območja, onesnažena območja, onesnažena območja, ki zahtevajo dodatne ukrepe, in onesnažena območja, na katerih so bili izvedeni ali se izvajajo ukrepi:

(a)koordinate, naslov ali katastrske parcele območja v skladu z direktivama (EU) 2019/1024 in 2007/2/ES;

(b)leto vpisa v register;

(c)tvegane dejavnosti, ki povzročajo ali bi lahko povzročile onesnaženje in so se izvajale ali se izvajajo na območju;

(d)status upravljanja območja;

(e)ugotovitve o prisotnosti ali odsotnosti, koncentraciji in vrsti onesnaženja ter tveganju onesnaženja (ali preostalega onesnaženja po remediaciji), če so že na voljo informacije o navedenih elementih, pridobljene s preiskavami tal in oceno tveganja iz členov 14 in 15;

(f)naslednji potrebni ukrepi in koraki upravljanja iz členov 14 in 15, vključno z njihovo časovnico.

Register lahko vsebuje tudi naslednje informacije na ravni območja za znana potencialno onesnažena območja, onesnažena območja, onesnažena območja, ki zahtevajo dodatne ukrepe, in onesnažena območja, na katerih so bili izvedeni ali se izvajajo ukrepi, če so te informacije na voljo:

(a)informacije o izdanih okoljskih dovoljenjih za območje, vključno z letom začetka in letom konca dejavnosti;

(b)trenutna in načrtovana raba zemljišč;

(c)rezultati preiskav tal in poročila o remediaciji, kot so koncentracije in obrisi onesnaženja, konceptualni model lokacije, metodologija za oceno tveganja, uporabljene ali načrtovane tehnike, učinkovitost in ocene stroškov ukrepov za zmanjšanje tveganja.

(1) +    Urad za publikacije: v besedilo vstaviti številko Uredbe o obnovi narave iz dokumenta COM(2022) 304.

(2)    Kot sta opredeljena v poglavju 5 smernic FAO za opis tal (Guidelines for Soil Description, https://www.fao.org/3/a0541e/a0541e.pdf ).

(3)    Kot je opredeljena v Arshad, M. A., Lowery, B. in Grossman, B. , Physical tests for monitoring soil quality (Fizikalni preizkusi za spremljanje kakovosti tal), 1996, str. 123–142. V: J. W. Doran in A. J. Jones (ur.), „Methods for assessing soil quality“ (Metode za ocenjevanje kakovosti tal), Soil Science Society of America Special Publication 49, SSSA, Madison, Wisconsin, ZDA.

(4)    Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(5)    Kot je opredeljen v poglavju 5 smernic FAO za opis tal (Guidelines for Soil Description, https://www.fao.org/3/a0541e/a0541e.pdf ).

(6)    Bethel, J., „Sample Allocation in Multivariate Surveys“ (Razmestitev vzorcev v multivariatnih raziskavah), Survey Methodology 15, 1989, str. 47–57.

(7)    Metodologije, ki se razlikujejo od referenčne metodologije, so na voljo v znanstveni literaturi ali so javno dostopne.

(8)     https://www.fao.org/3/cb3355en/cb3355en.pdf  

(9)    Kot je opredeljen v poglavju 5 smernic FAO za opis tal (Guidelines for Soil Description, https://www.fao.org/3/a0541e/a0541e.pdf ).

(10)    Ekvivalent v skladu s poročilom Evropske agencije za okolje (EEA): Soil monitoring in Europe – Indicators and thresholds for soil health assessments – European Environment Agency (europa.eu) (Spremljanje tal v Evropi – Kazalniki in pragovi za ocene zdravja tal – Evropska agencija za okolje).

(11)    Kot je opredeljen v poglavju 5 smernic FAO za opis tal (Guidelines for Soil Description, https://www.fao.org/3/a0541e/a0541e.pdf ).

(12)    Sekvenciranje črtnih kod DNK za merjenje taksonomske in funkcionalne raznolikosti arhej, bakterij, gliv in drugih evkariotov, kot je bilo izvedeno za modul Biotska raznovrstnost tal v okviru programa LUCAS (LUCAS Soil Biodiversity) na podlagi publikacije https://doi.org/10.1111/ejss.13299 .

(13)     https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0038071797001259  

(14)    Uredba (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode (UL L 177, 5.6.2020, str. 32).

(15)    To načelo se ne uporablja za gozdna tla.

(16)    To načelo se ne uporablja za mestna tla.

(17)    + Urad za publikacije: v besedilo vstaviti številko Uredbe o obnovi narave iz dokumenta COM(2022) 304.

(18)    + Urad za publikacije: v besedilo vstaviti številko Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev in spremembi Uredbe (EU) 2021/2115 iz dokumenta COM(2022) 305.