EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.4.2023

COM(2023) 232 final

2023/0133(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o za standard bistvenih patentih in spremembi Uredbe (EU) 2017/1001

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2023) 174 final} - {SWD(2023) 123 final} - {SWD(2023) 124 final} - {SWD(2023) 125 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Standardizacija bistveno prispeva k industrijskim inovacijam in konkurenčnosti. Uspešni standardi temeljijo na najsodobnejših tehnologijah, ki zahtevajo znatne naložbe v raziskave in razvoj. V skladu s pravili številnih organizacij za razvoj standardov, kot sta ETSI 1 in IEEE 2 , lahko podjetja in posamezniki patentirajo svoje tehnične prispevke k standardu. Patenti, ki ščitijo tehnologijo, bistveno za standard, so znani kot za standard bistveni patenti. Organizacije za razvoj standardov običajno zahtevajo, da se vsaka oseba ali podjetje, ki želi svojo patentirano tehnologijo vključiti v standard, zaveže, da bo za ustrezne patente podelil licenco drugim osebam, ki bodo morda želele uporabljati standard (podjetja, ki uporabljajo/izvajajo standard, so znana tudi kot „izvajalci“ 3 ). Te licence morajo biti izvajalcem podeljene pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Če imetnik patenta zavrne tako zavezo, njegova patentirana tehnologija ne more biti vključena v standard.

Splošni cilji predlagane pobude so: (i) zagotoviti, da imajo končni uporabniki, vključno z malimi podjetji in potrošniki EU, koristi od izdelkov, ki temeljijo na najnovejših standardiziranih tehnologijah, (ii) zagotoviti, da je EU privlačna za inovacije na področju standardov, ter (iii) spodbujati imetnike in izvajalce za standard bistvenih patentov k inovacijam v EU, izdelavi in prodaji izdelkov v EU ter h konkurenčnosti na trgih zunaj EU. Cilj pobude je spodbuditi sodelovanje evropskih podjetij pri razvoju standardov in širšem izvajanju takih standardiziranih tehnologij, zlasti v panogah interneta stvari. 

V zvezi s tem je namen pobude: (i) dati na voljo podrobne informacije o za standard bistvenem patentu ter obstoječih poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih za olajšanje pogajanj o licenciranju, (ii) povečati ozaveščenost o licenciranju za standard bistvenih patentov v vrednostni verigi ter (iii) zagotoviti alternativni mehanizem za reševanje sporov pri določanju poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

Komisija je v sporočilu iz leta 2017 z naslovom „Določitev pristopa EU za standardne patente“ 4 pozvala k celovitemu in uravnoteženemu pristopu k licenciranju za standard bistvenih patentov, da se spodbudita prispevek najboljših tehnologij k prizadevanjem za svetovno standardizacijo in učinkovit dostop do standardiziranih tehnologij. Priznala je potrebo po večji preglednosti in obravnavala nekatere vidike licenciranja pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ter uveljavljanja za standard bistvenih patentov. Stališča Komisije so bila podprta v sklepih Sveta 6681/18 5 , v katerih je Svet poudaril pomen večje preglednosti.

Svet je 10. novembra 2020 s sklepi Sveta 12339/20 6 Komisijo pozval, naj predstavi predloge za prihodnjo politiko EU na področju intelektualne lastnine. Svet je Komisijo spodbudil, naj čim prej predstavi napovedani akcijski načrt za intelektualno lastnino s pobudami za učinkovitejše in dostopnejše varstvo intelektualne lastnine, zlasti za mala in srednja podjetja v EU (MSP) 7 , in spodbudi učinkovito souporabo intelektualne lastnine, zlasti kritičnih sredstev, kot so za standard bistveni patenti, ob hkratnem zagotavljanju ustreznega in pravičnega nadomestila.

Komisija je 25. novembra 2020 objavila akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine 8 , v katerem je napovedala svoje cilje glede spodbujanja preglednosti in predvidljivosti na področju licenciranja za standard bistvenih patentov, vključno z izboljšanjem sistema licenciranja za standard bistvenih patentov, v korist industrije in potrošnikov EU, zlasti MSP. V akcijskem načrtu je navedeno, da se povečuje število sporov glede licenciranja za standard bistvenih patentov v avtomobilskem sektorju in da obstaja možnost, da bodo tudi drugi sektorji interneta stvari postali predmet takih sporov, ko bodo začeli uporabljati standarde povezljivosti in druge standarde. Načrt sta podprla Svet v sklepih z dne 18. junija 2021 9 in Evropski parlament v svoji resoluciji 10 . Evropski parlament je potrdil potrebo po močnem, uravnoteženem in zanesljivem sistemu pravic intelektualne lastnine ter se strinjal s stališčem Komisije, da je preglednost, potrebna za poštena pogajanja o licenciranju, v veliki meri odvisna od razpoložljivosti informacij o obstoju, obsegu in bistvenosti za standard bistvenega patenta. Komisijo je tudi pozval, naj zagotovi večjo jasnost različnih vidikov poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ter preuči možne spodbude za učinkovitejša pogajanja o licenciranju za standard bistvenih patentov in zmanjšanje števila sodnih sporov.

Komisija hkrati s to pobudo izvaja posodablja strategijo standardizacije 11 in revidira horizontalne smernice 12 . Namen nove strategije za standardizacijo, objavljene februarja 2022, je okrepiti vlogo EU kot svetovne oblikovalke standardov, spodbujati mednarodno konkurenčnost ter omogočiti odporno, zeleno in digitalno gospodarstvo. Sedanja pobuda o za standard bistvenih patentih dopolnjuje strategijo standardizacije in horizontalne smernice 13 , ki se trenutno pregledujejo.

Ta pobuda je pomembna tudi z vidika svetovnega dogajanja. Nekatera gospodarstva v vzponu na primer veliko bolj agresivno spodbujajo domače standarde in svojim industrijam zagotavljajo konkurenčno prednost, kar zadeva dostop do trga in uvajanje tehnologije. Sodišča v Združenem kraljestvu, ZDA in na Kitajskem so s svojimi posebnostmi tudi odločila, da so pristojna za določanje globalnih poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v posebnih primerih, ki lahko vplivajo na industrijo EU 14 . Nekatere države so izdale smernice 15 , ki urejajo tudi pogajanja o licenciranju za standard bistvenih patentov, ali o njih razmišljajo 16 .

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Sporazumi o standardizaciji imajo običajno pomembne pozitivne gospodarske učinke. Imetnik „potencialnega za standard bistvenega patenta“ mora pri organizaciji za razvoj standardov izjaviti, ali je pripravljen licencirati svoje patente pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, kadar se standard izvaja v izdelkih ali njihovih ustreznih sestavnih delih. Če imetnik patenta ne zagotovi zaveze glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v skladu s politiko organizacije za razvoj standardov glede pravic intelektualne lastnine, njegovi prispevki v zvezi z za standard bistvenim patentom morda ne bodo vključeni v standard. Vendar ima imetnik za standard bistvenega patenta z vključitvijo patentirane tehnologije v standard močan ekonomski položaj v primerjavi s potencialnim izvajalcem standarda, saj izvajalci, ki želijo vključiti standarde, ne morejo zaobiti teh patentov in morajo plačati licenco ali pa se odpovedati proizvodnji izdelkov, pri katerih se uporablja standard. Bolj kot je uporaba standarda razširjena, močnejši je lahko položaj imetnika, kar lahko ponovno vodi v protikonkurenčno ravnanje imetnika za standard bistvenega patenta.

Horizontalne smernice organizacijam za razvoj standardov zagotavljajo smernice glede samoocenjevanja skladnosti s členom 101(1) in členom 101(3) PDEU za sporazume o standardizaciji. V njih so navedena naslednja štiri načela, ki jih morajo organizacije za razvoj standardov upoštevati pri samoocenjevanju: (i) sodelovanje pri določanju standardov je neomejeno, (ii) postopek za sprejetje zadevnega standarda je pregleden, (iii) ni dolžnosti upoštevanja standarda, (iv) obstaja učinkovit dostop do standarda pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Glede na to politike organizacije za razvoj standardov v zvezi s pravicami intelektualne lastnine običajno zahtevajo, da udeleženci pri razvoju standardov razkrijejo obstoj patentov (vključno s prijavljenimi patenti), ki bi lahko bili ali postali bistveni za zadevni standard. Načeloma bi izvajalci za izvajanje standarda potrebovali licenco imetnikov patenta. Običajno bi imetniki za standard bistvenih patentov pozvali izvajalce, naj sprejmejo tako licenco pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Sodišče je v prelomni sodbi v zadevi Huawei/ZTE 17 priznalo pravico imetnika za standard bistvenega patenta do uveljavljanja svojih patentov pred nacionalnimi sodišči in določilo pogoje (korake), ki morajo biti izpolnjeni, da se imetniku za standard bistvenega patenta, ko zahteva izdajo sodne odredbe, prepreči zloraba prevladujočega položaja. Ker patent njegovemu lastniku podeljuje izključno pravico, da tretji osebi prepreči uporabo izuma brez soglasja lastnika le v jurisdikciji, za katero je bil izdan (tj. Nemčija, Francija, ZDA, Kitajska itd.), patentne spore urejajo nacionalno patentno pravo in civilni postopki ali zakonodaja o izvrševanju 18 .

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Komisija je pred kratkim posodobila svojo strategijo za standardizacijo 19 . Cilj nove strategije EU za standardizacijo, ki je bila objavljena februarja 2022, je okrepiti globalno konkurenčnost EU, omogočiti odporno, zeleno in digitalno gospodarstvo ter uveljaviti demokratične vrednote v tehnoloških aplikacijah, hkrati pa ohraniti visokokakovostne rezultate evropskih standardov. Ta pobuda dopolnjuje strategijo za standardizacijo, saj je njen cilj spodbujati in nagrajevati nadaljnji prispevek najsodobnejših tehnologij k standardom z omogočanjem licenciranja patentiranih tehnologij, vključenih v standarde.

Pobuda dopolnjuje tudi horizontalne smernice, ki se trenutno pregledujejo. Te obravnavajo vprašanja, povezana s postopkom standardizacije, in zagotavljajo dostop do standarda pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Pobuda zagotavlja orodja za olajšanje postopka licenciranja za standard bistvenega patenta po objavi standarda, ne da bi zavzela stališče o vprašanjih, povezanih s konkurenco. 

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pobuda se nanaša na standarde, za katere je imetnik patenta prispeval patentirano tehnologijo in za katere se je organizaciji za razvoj standardov zavezal, da jih bo licenciral pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Standardi, za katere imetniki patentov sprejmejo zaveze glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, se uporabljajo čezmejno med državami članicami in globalno. Licenciranje za standard bistvenih patentov je tudi redko nacionalno. Običajno so licenčne pogodbe globalne in lahko upoštevajo nekatere regionalne vidike. Zadevni mednarodni standardi zajemajo tehnologije, kot so 4G, 5G, Wi-Fi, HEVC, AVC, DVB in druge, ki zagotavljajo interoperabilnost izdelkov po vsem svetu.

Člen 114 PDEU je ustrezna pravna podlaga, saj je cilj izboljšati pogoje za vzpostavitev in delovanje enotnega trga. Namen pobude je zagotoviti učinkovitost licenciranja za standard bistvenih patentov, olajšati zakonit dostop do standardov in spodbujati širše sprejetje standardov. Za za standard bistvene patente ni posebnih predpisov EU ali nacionalnih predpisov, razen nekaterih posebnih smernic ali sodb sodišč, povezanih s konkurenčnim pravom 20 . Poleg tega, kot je potrdilo Sodišče EU v zadevi Huawei/ZTE, evropski patent z izjemo skupnih predpisov o podeljevanju še vedno urejajo nacionalni predpisi vsake države pogodbenice, za katero je bil podeljen, kar velja tudi za nacionalne patente.

Sodišče je potrdilo 21 , da je uporaba člena 114 PDEU mogoča, če je cilj preprečiti nastanek ovir za trgovino med državami članicami zaradi različnega razvoja nacionalnih zakonodaj. Vendar se mora pojav takšnih ovir šteti za verjeten, zadevni ukrep pa mora biti zasnovan tako, da jih preprečuje. Nekatera sodišča v državah članicah, zlasti nizozemska 22 , francoska 23 in nemška 24 , obravnavajo vprašanja, povezana s poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, v nacionalnih sodnih postopkih na podlagi okoliščin sporov, ki jih obravnavajo. Ti primeri kažejo različne pristope (ne pa nujno tudi različnih rezultatov) glede določanja poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v zvezi z za standard bistvenimi patenti, ki zajemajo regionalne ali globalne standarde. Pristojna sodišča v državah članicah težko obravnavajo zadeve, povezane z za standard bistvenimi patenti, ter podrobno in dosledno določajo poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje. To je v veliki meri posledica pomanjkanja preglednosti in zapletenosti vprašanj, ki so osrednjega pomena za take odločitve, kot so bistvenost patentov, primerljive licence in skladnost z zahtevami glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Čeprav se v okviru pobude ne bo razlagala sodna praksa Sodišča ter ne bo sprejela metodologija za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev kot taka, bodo vzpostavljeni mehanizmi, ki spodbujajo potrebno preglednost, povečujejo gotovost in zmanjšujejo možnost nedoslednih sodb. To bo bistveno izboljšalo zmožnosti sodišč, kar zadeva obravnavanje sporov v zvezi z za standard bistvenimi patenti. 

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ukrepi, sprejeti na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni za povečanje preglednosti in olajšanje licenciranja za standard bistvenih patentov, morda ne bodo učinkoviti iz naslednjih razlogov. Prvič, namesto rešitve za za standard bistvene patente na ravni EU bi lahko obstajale različne nacionalne rešitve za tovrstne patente pri določenem standardu. Drugič, v okviru pristopa na ravni EU ne bo treba opraviti več kot enega preverjanja bistvenosti na družino patentov, da bi ugotovili, ali so patenti resnično bistveni za standard. Preverjanje bi se izvedlo na podlagi enotne metodologije za celotno EU. Tretjič, necentralizirani postopki alternativnega reševanja sporov lahko pripeljejo do različnih rezultatov za isti portfelj za standard bistvenega patenta, kar omogoča „izbiro najugodnejšega sodišča“ znotraj EU. Pristop na ravni EU lahko pomaga preprečiti te težave.

•Sorazmernost

Pobuda je omejena na tisto, kar je potrebno za doseganje preglednosti v zvezi z za standard bistvenimi patenti in oblikovanjem cen ter zagotavljanje orodij deležnikom za pogajanja o pogodbah za licenciranje za standard bistvenih patentov. Ukrepi na ravni EU bodo učinkoviti in bodo prihranili stroške deležnikom, zlasti imetnikom za standard bistvenih patentov, in državam članicam. Na primer, namesto številnih registrov bi lahko obstajal en sam register, eno preverjanje bistvenosti za celotno EU, ena metodologija za izvajanje takih preverjanj ter poenostavljen in pregleden postopek določanja poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Imetnikom in izvajalcem za standard bistvenih patentov ne bo treba kriti istih stroškov v vsaki državi članici EU, ki se odloči uvesti posebna pravila za tovrstne patente.

•Izbira instrumenta

Pravila o preglednosti v zvezi z za standard bistvenimi patenti ter poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji na ravni EU bi imela harmonizacijski učinek v EU, kar bi olajšalo delo nacionalnih sodišč in prihodnjega enotnega sodišča za patente. Instrument za izvajanje te pobude bi morala biti uredba. Uredba bi se lahko uporabljala neposredno, med drugim s pooblastitvijo agencije EU za upravljanje registra za standard bistvenih patentov ter uvedbo skupnega postopka določanja poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ki bi zagotovil enotnost po vsej EU in večjo pravno varnost. Teh rezultatov ni mogoče doseči z direktivo.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno

•Posvetovanja z deležniki

Komisija je izvedla vrsto spletnih seminarjev 25 . Statistični podatki o spletnih seminarjih so povzeti v nadaljevanju. 16 ur vsebine; več kot 60 govorcev; več kot 450 interakcij na področju vprašanj in odgovorov; več kot 1 700 ogledov dogodkov; več kot 800 ljudi v skupini Komisije za za standard bistvene patente v aplikaciji Teams in več kot 1 000 sodelujočih v anketah Komisije.

Poziv k predložitvi dokazov je bil objavljen 14. februarja 2022, sodelovanje pa je bilo mogoče do 9. maja 2022. V tem obdobju je bilo predloženih 97 odgovorov in 49 stališč.

Javno posvetovanje je potekalo od 14. februarja 2022 do 9. maja 2022. V tem obdobju je bilo predloženih 74 odgovorov.

Ciljno usmerjena raziskava za zagonska podjetja in MSP je bila objavljena 28. oktobra 2022 in zaključena 20. novembra 2022. Na zahtevo več deležnikov je bila raziskava ponovno odprta 25. novembra 2022 brez datuma zaključka, da bi deležniki lahko še naprej odgovarjali, ko se bodo razvijali trgi interneta stvari. Komisija je do konca leta 2022 prejela 39 odgovorov.

Razprave s predstavniki držav članic so potekale v okviru strokovne skupine Komisije za politiko intelektualne lastnine in ustreznih delovnih skupin Sveta.

Stališča glavnih deležnikov, kot so imetniki za standard bistvenih patentov, izvajalci, njihovi svetovalci in strokovnjaki ter njihova predstavniška združenja, so večinoma znana. Zato so bila v javnem posvetovanju obravnavana zelo specifična vprašanja, povezana z za standard bistvenimi patent, njegov namen pa je bil pridobiti mnenja o konkretnih možnih ukrepih.

Približno polovica vseh sodelujočih je ocenila, da je vpliv sedanjega okvira za licenciranje za standard bistvenih patentov na MSP in novoustanovljena podjetja negativen, tretjina jih je menila, da vpliva ni, približno 5 % pa jih je menilo, da je pozitiven.

Skoraj tri četrtine sodelujočih bi zaprosilo za licenco, da ne bi kršili za standard bistvenih patentov, 60 % pa, da bi lahko načrtovali proizvodnjo in stroške. Glavni razlogi za pridobitev/licenciranje za standard bistvenega patenta so zagotavljanje donosnosti naložb v raziskave in razvoj (70 % odgovorov), sledita uporaba za standard bistvenega patenta za obrambne/pogajalske namene (60 %) in sodelovanje v postopku standardizacije v prihodnosti (40 %).

Tri četrtine vseh sodelujočih, vključno z vsemi sodelujočimi v skupinah s pretežno izvajalcem prijaznimi stališči (izvajalci) so kot ključne težave navedle pomanjkanje preglednosti glede stopnje licenčnin pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, okolja za standard bistvenega patenta (kdo je lastnik za standard bistvenega patenta) in različnih sodnih odločb. V skupini tistih s pretežno imetnikom za standard bistvenih patentov prijaznimi stališči (imetniki za standard bistvenih patentov) so bile glavne težave zadržanje in prepovedi vložitve tožbe.

Sodelujoči so zahtevali več javnih informacij o za standard bistvenih patentih, kar zadeva „številko patenta in prijave“ (88 % vseh odgovorov), „ustrezni standard, različico, del standarda“ (80 %), „kontaktne podatke imetnika za standard bistvenega patenta“ (80 %), „prenos lastništva“ (77 %), „programe licenciranja“ (76 %) ter „standardne poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje“ (72 %). Približno 60 % vseh sodelujočih in 90 % izvajalcev je podprlo preverjanja bistvenosti s strani tretjih oseb, če ga izvajajo neodvisni strokovnjaki. Tako rešitev je podprlo 24 % vseh imetnikov za standard bistvenih patentov. Tretjina vseh sodelujočih je menila, da preverjanja bistvenosti ne bi smela imeti pravnih posledic.

Približno dve tretjini vseh sodelujočih in približno 80 % izvajalcev je menilo, da bi lahko ocena bistvenosti pomagala pri ocenjevanju odvisnosti izdelka od za standard bistvenega patenta in odločanju, s kom se je treba pogajati, olajšala pogajanja o licencah in preprečila previsoke cene. Več kot polovica imetnikov za standard bistvenih patentov se s temi učinki ni strinjala, vendar se je strinjala, da bi se lahko s preverjanji zagotovil zanesljiv pregled deleža bistvenih patentov vsakega imetnika za standard bistvenega patenta.

Približno tri četrtine sodelujočih se je strinjalo, da so pošteni in razumni pogoji lahko odvisni od funkcionalnosti standarda, vključenega v izdelek. Približno 70 % jih je menilo, da bi morali biti ti pogoji neodvisni od stopnje licenciranja.

70 % vseh sodelujočih in 100 % izvajalcev je menilo, da je pomembno poznati razumno stopnjo združene licenčnine za izdelek. Tega mnenja je bilo le 20 % imetnikov za standard bistvenih patentov.

Za oceno poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev se je arbitraža (53 % vseh odgovorov) zdela bolj koristna kot mediacija (35 %), zlasti imetnikom za standard bistvenih patentov in akademskim ustanovam/organom/nevladnim organizacijam.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ocena učinka je temeljila zlasti, vendar ne izključno, na dveh zunanjih študijah in prispevku strokovne skupine za SEP:

„Baron, J., Arque-Castells, P., Leonard, A., Pohlmann, T., in Sergheraert, E., Empirical Assessment of Potential Challenges in SEP Licensing (Empirična ocena morebitnih izzivov pri licenciranju za standard bistvenih patentov), Evropska komisija, GD GROW, 2023“;

„Charles River Associates, Transparency, Predictability, and Efficiency of SSO-based Standardization and SEP Licensing (Preglednost, predvidljivost in učinkovitost standardizacije in licenciranja za standard bistvenih patentov, ki temeljita na organizacijah za določanje standardov), Evropska komisija, GD GROW, 2016, https://ec.europa.eu/docsroom/documents/48794“; 

„Skupina strokovnjakov za licenciranje in vrednotenje za standard bistvenih patentov – prispevek k razpravi o za standard bistvenih patentih“ (2021).“

Komisija je izvedla več študij, od katerih so najpomembnejše naslednje:

„Evropska komisija, Skupno raziskovalno središče, Bekkers, R., Henkel, J., Tur, E. M., idr., Pilot study for essentiality assessment of standard essential patents (Pilotna študija za oceno bistvenosti za standard bistvenih patentov), Urad za publikacije Evropske unije, 2020“;

„Landscape study of potentially essential patents disclosed to ETSI“ (Panoramska študija potencialnih za standard bistvenih patentov, razkrita ETSI), študija JRC (2020);

„Licensing Terms of Standard Essential Patents: A Comprehensive Analysis of Cases“ (Pogoji licenciranja za standard bistvenih patentov: celovita analiza primerov), študija JRC (2017);

„Patents and Standards: A modern framework for IPR-based standardisation“ (Patenti in standardi: sodoben okvir za standardizacijo na podlagi pravic intelektualne lastnine (2014).

Poleg tega je Komisija pregledala številne dokumente in stališča, ki so jih predložili deležniki, strokovne članke na to temo in študije, ki so bile izvedene v imenu drugih organov. Komisija je analizirala pobude o za standard bistvenih patentih v tretjih državah. Pri pripravi ocene učinka in osnutka uredbe se je posvetovala z vodilnimi strokovnjaki, sodniki in akademiki. Udeležila se je tudi številnih spletnih seminarjev in konferenc.

•Ocena učinka

Komisija je izvedla oceno učinka in jo februarja 2023 predložila Odboru za regulativni nadzor ter 17. marca 2023 prejela pozitivno mnenje (dodati sklic). V končni oceni učinka so upoštevane pripombe iz navedenega mnenja.

Komisija je v oceni učinka obravnavala dve glavni težavi: visoke stroške izvedbe licenciranja in negotovost glede bremena licenčnin za za standard bistvene patente. Izvajalci zaradi pomanjkanja zadostnih informacij ne morejo dovolj zgodaj oceniti svoje odvisnosti od za standard bistvenih patentov, da bi pri načrtovanju poslovanja z izdelki upoštevali stroške licenciranja. Po drugi strani se imetniki za standard bistvenih patentov pritožujejo zaradi dolgih in dragih pogajanj, zlasti z velikimi izvajalci.

Natančneje, ugotovljeni so bili naslednji vzroki za te težave. Prvič, informacije o tem, kdo je lastnik za standard bistvenega patenta, so omejene in ni gotovo, ali so vsi patenti, za katere se zahtevajo licence, res potrebni (bistveni) za izvajanje standarda. Drugič, informacij o licenčninah za za standard bistvene patente (licenčnina pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji) je zelo malo, zato izvajalci z malo ali nič strokovnega znanja ali virov ne morejo oceniti razumnosti zahteve imetnika za standard bistvenega patenta glede licenčnine. Nazadnje, spori glede licenciranja so lahko dolgotrajni in dragi.

Zato je cilj pobude olajšati pogajanja o licenciranju za standard bistvenih patentov in znižati stroške izvedbe za imetnike in izvajalce za standard bistvenih patentov z (i) zagotavljanjem večje jasnosti o tem, kdo je lastnik za standard bistvenega patenta in kateri za standard bistveni patenti so resnično bistveni, (ii) zagotavljanjem večje jasnosti glede licenčnin pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ter drugih pogojev, vključno z ozaveščanjem glede licenciranja v vrednostni verigi, in (iii) olajšanjem reševanja sporov v zvezi z za standard bistvenimi patenti. 

Za dosego teh ciljev so bile preučene naslednje možnosti (možnosti politike se nadgrajujejo postopoma, vsaka doda nove elemente prejšnji možnosti): 

Možnost 1: prostovoljne smernice. To bi vključevalo oblikovanje nezavezujočih smernic za licenciranje za standard bistvenih patentov. Kompetenčni center za za standard bistvene patente, ustanovljen v okviru Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), bi malim in srednjim podjetjem brezplačno svetoval glede pogajanj o licenciranju (vključno z usposabljanji) in spremljal trg za standard bistvenih patentov, izvajal študije o licenciranju za standard bistvenih patentov ter spodbujal alternativno reševanje sporov. 

Možnost 2: register za standard bistvenih patentov s preverjanji bistvenosti. Imetniki za standard bistvenih patentov, ki bi želeli licencirati svoje za standard bistvene patente za licenčnino in jih uveljavljati v EU, bi morali patente vpisati v register za standard bistvenih patentov. Da bi se zagotovila kakovost registra, bi preverjanja bistvenosti opravil neodvisni ocenjevalec z uporabo metodologije, ki bi jo določila Komisija na ravni EU, in sistema, ki bi ga upravljal EUIPO. Podmožnosti sta: (i) preverjanje vseh patentov, vpisanih v register, in (ii) preverjanje majhnega števila patentov, ki jih predhodno izberejo imetniki za standard bistvenih patentov, in naključni vzorec patentov, ki jih je v register vpisal posamezni imetnik za standard bistvenega patenta.

Možnost 3: register za standard bistvenih patentov s preverjanji bistvenosti in spravnim postopkom (določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev). Pred začetkom sodnega postopka bi morale stranke v sporih glede licenciranja za standard bistvenih patentov opraviti obvezen spravni postopek. Neodvisni pomirjevalec bi strankam pomagal doseči obojestransko sprejemljive licenčne pogoje. Če stranki ne dosežeta dogovora, bi pomirjevalec ob koncu postopka izdal nezavezujoče poročilo s priporočili o stopnji licenčnine pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji (z zaupnim in nezaupnim delom). 

Možnost 4: združena licenčnina za za standard bistvene patente. Vzpostavljeni bi bili postopki za določitev združene licenčnine (tj. skupne najvišje cene) za uporabo standarda pred njegovo objavo ali kmalu po njej. Od imetnikov za standard bistvenih patentov bi se pričakovalo, da se bodo dogovorili o taki licenčnini (po možnosti s pomočjo neodvisnega posrednika iz kompetenčnega centra). Poleg tega bi lahko izvajalci in imetniki za standard bistvenih patentov zahtevali strokovno mnenje o združeni licenčnini, pri čemer bi lahko vse zainteresirane strani predstavile svoja stališča. Nazadnje, združena licenčnina bi se lahko določila med spravnim postopkom, če bi stranke to zahtevale. Ta združena licenčnina prav tako ne bi bila zavezujoča in bi bila objavljena v registru za standard bistvenih patentov. 

Možnost 5: klirinška hiša za standard bistvenih patentov. Vzpostavitev točke „vse na enem mestu“, kjer lahko izvajalci pridobijo licence za standard bistvenih patentov z vplačilom združene licenčnine pri kompetenčnem centru. Imetniki za standard bistvenih patentov bi morali center obvestiti o tem, kako naj jim razdeli združeno licenčnino, saj v nasprotnem primeru ne bi mogli pobrati svojih licenčnin. Prav tako bi morali podpisati licenčne pogodbe z vsakim izvajalcem, ki bi vplačal depozit. Vse licenčnine, ki jih imetniki za standard bistvenih patentov ne bi pobrali v enem letu od depozita, bi se vrnile izvajalcem. 

Prednostna možnost je možnost 4 (prostovoljne smernice, register za standard bistvenih patentov s preverjanji bistvenosti, postopek določanja poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ter določanje združenih licenčnin za za standard bistvene patente). Ta možnost zmanjšuje informacijsko asimetrijo med imetnikom za standard bistvenih patentov in izvajalcem, saj slednjemu zagotavlja informacije o tem, kdo so ustrezni imetniki za standard bistvenih patentov, koliko za standard bistvenih patentov so vpisali v register in kakšna je njihova stopnja bistvenosti (ki izhaja iz reprezentativnega naključnega vzorca vseh za standard bistvenih patentov, vpisanih v register) ter kolikšni so potencialni (ali najvišji) skupni stroški uporabe standardizirane tehnologije (združena licenčnina). Z obvezno poravnavo pred začetkom postopka se bodo stroški reševanja sporov v zvezi z za standard bistvenimi patenti verjetno znižali na približno 1/8, saj bo pomirjevalec pomagal obema strankama pri sklenitvi dogovora. Kompetenčni center bo malim in srednjim podjetjem zagotavljal objektivne informacije, smernice in podporo glede za standard bistvenih patentov in njihovega licenciranja. Koristi in stroški so predstavljeni v preglednici v nadaljevanju.

Preglednica 1: Povprečni skupni ocenjeni letni stroški in koristi prednostne možnosti na prizadeto stranko in lokacijo (v milijonih EUR).

* zadeva izvajalce iz tretjih držav, ki imajo podružnice v EU.

Opomba: številke so zaokrožene, kar lahko vpliva na skupne zneske.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ta pobuda ni del prizadevanj za poenostavitev v okviru pobude REFIT, saj trenutno ni pravil EU o za standard bistvenih patentih, ki bi jih bilo mogoče poenostaviti ali povečati njihovo učinkovitost.

•Temeljne pravice

Predlog bi moral izboljšati poslovanje imetnikov in izvajalcev za standard bistvenih patentov ter nenazadnje tudi drugih podjetij nižje v prodajni verigi (člen 16 Listine).

Predlog spoštuje pravice intelektualne lastnine imetnikov patentov (člen 17(2) Listine EU o temeljnih pravicah), čeprav vključuje omejitev možnosti uveljavljanja za standard bistvenega patenta, ki v register ni bil vpisan v predpisanih rokih, in uvaja zahtevo, da se pred uveljavljanjem posameznih za standard bistvenih patentov izvede spravni postopek (določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev). Listina EU dovoljuje omejitve uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, če se spoštuje načelo sorazmernosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso so temeljne pravice lahko omejene, če te omejitve ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih EU poskuša doseči, in če glede na zastavljeni cilj ne pomenijo nesorazmernega in nedopustnega posega, ki krši samo bistvo zagotovljenih pravic 26 . V tem smislu je predlog v javnem interesu, saj zagotavlja enotne, odprte in predvidljive informacije in rezultate o za standard bistvenih patentih v korist imetnikov, izvajalcev in končnih uporabnikov za standard bistvenih patentov na ravni Unije. Njegov cilj je širjenje tehnologije v obojestransko korist imetnikov in izvajalcev za standard bistvenih patentov. Poleg tega so pravila v zvezi z določitvijo poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev časovno omejena ter so namenjena izboljšanju in racionalizaciji postopka, vendar niso dokončno zavezujoča 27 .

Določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev je skladna tudi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do sodnega varstva (člen 47 Listine EU), saj izvajalec in imetnik za standard bistvenega patenta v celoti ohranita to pravico. Če za standard bistveni patent ni vpisan v register, je izključitev pravice do učinkovitega uveljavljanja začasna, torej omejena in nujna, ter izpolnjuje cilje splošnega interesa. Kot je potrdilo Sodišče 28 , naj bi bilo obvezno reševanje sporov kot predpogoj za dostop do sodišč združljivo z načelom učinkovitega sodnega varstva. Določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev sledi pogojem za obvezno reševanje sporov, opisanim v sodbah Sodišča, ob upoštevanju posebnih značilnosti licenciranja za standard bistvenih patentov.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta predlog ne bo vplival na Evropsko unijo. Sistem za standard bistvenih patentov, uveden s pobudo, se bo še naprej v celoti financiral sam, in sicer s pristojbinami, ki jih plačujejo uporabniki storitev kompetenčnih centrov EUIPO. EUIPO bo financiral stroške vzpostavitve kompetenčnega centra (vključno s stroški IT), registra za standard bistvenih patentov in drugih storitev. Pričakuje se, da se bodo ti stroški vzpostavitve povrnili s pristojbinami, ki se bodo zaračunavale, ko bo sistem v celoti deloval. 

EUIPO ocenjuje, da bodo stroški vzpostavitve kompetenčnega centra in registra, vključno z infrastrukturo IT, znašali približno 2,4 milijona EUR in bodo lahko vključevali delo do 12 EPDČ. EUIPO bo za tekoče stroške novega sistema potreboval približno 2 milijona EUR letno (brez storitev zunanjih strokovnjakov, kot so strokovnjaki za bistvenost ali pomirjevalci). Stroški bodo višji v začetnih letih, ko se pričakuje vpis v register ocenjenega števila 72 000 patentnih družin in preverjanja bistvenosti za ocenjeno število 14 500 za standard bistvenih patentov (kar naj bi bilo največje število vpisov v register in preverjanj bistvenosti). V naslednjih letih naj bi se število vpisov v register in preverjanj bistvenosti zmanjšalo na 10 % največjega števila. V obdobju delovanja bo za kompetenčni center v povprečju potrebnih približno 30 EPDČ v letih največje zaposlenosti in približno 10 EPDČ v naslednjih letih. Finančni in proračunski učinki tega predloga so predstavljeni v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi temu predlogu. Podrobni izračuni stroškov so predstavljeni v Prilogi 7.1 k oceni učinka.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo podatke, ki jih bo zbral kompetenčni center (EUIPO), uporabila za spremljanje izvajanja tega predloga in doseganja njegovih ciljev. Pri dejavnostih spremljanja se bo upoštevalo potrebno obdobje izvajanja (vključno s časom, potrebnim za sprejetje potrebne nove izvedbene zakonodaje na podlagi izvedbenih pooblastil, ki bodo podeljena Komisiji) in čas, ki ga udeleženci na trgu potrebujejo za prilagoditev novim razmeram. Za ocenjevanje sprememb se bo upošteval sklop ustreznih kazalnikov iz oddelka 9 ocene učinka. 

Prva ocena se bo predvidoma izvedla osem let po začetku veljavnosti uredbe (ob upoštevanju dejstva, da se bo uredba začela uporabljati 24 mesecev po začetku veljavnosti). V tem času je treba sprejeti izvedbene akte in organizacijsko vzpostaviti kompetenčni center. Naknadne ocene se bodo izvajale vsakih pet let.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Naslov I določa predmet urejanja in področje uporabe predloga.

Predlog zagotavlja večjo preglednost v zvezi z informacijami, potrebnimi za licenciranje za standard bistvenih patentov; vpis za standard bistvenega patenta v register; postopek ocenjevanja bistvenosti za standard bistvenih patentov, vpisanih v register, ter postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev za licenco za standard bistvenih patentov.

Predlog se uporablja za za standard bistvene patente, ki veljajo v eni ali več državah članicah. Nanaša se na standarde, ki jih objavi organizacija za razvoj standardov, ki imetnike za standard bistvenih patentov poziva, naj se zavežejo k licenciranju pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Ne uporablja se za za standard bistvene patente, za katere velja politika brezplačne intelektualne lastnine organizacije za razvoj standardov, ki je standard objavila. Predlog se ne uporablja za zahtevke zaradi neveljavnosti in kršitev za standard bistvenih patentov, ki niso povezani s področjem uporabe te uredbe.

Naslov II predloga ustanavlja kompetenčni center v okviru EUIPO, ki bo upravljal podatkovne zbirke, register in postopke za preverjanja bistvenosti za standard bistvenih patentov ter določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Kompetenčni center bo zagotavljal tudi usposabljanje, podporo in splošno svetovanje o za standard bistvenih patentih za MSP ter ozaveščal o licenciranju za standard bistvenih patentov.

Naslov III vključuje določbe o postopku priglasitve standardov in združenih licenčnin, vpisu za standard bistvenih patentov v register in strokovnem mnenju o združenih licenčninah. Vključuje tudi določbe o informacijah in podatkih, ki jih kompetenčni center vključi v register in podatkovne zbirke. Za vpis v register bo treba plačati pristojbino.

Postopek vpisa za standard bistvenih patentov v register se začne, ko prispevajoče osebe ali izvajalci kompetenčnemu centru priglasijo standard in/ali skupne stopnje za standard in posebne izvedbe standarda. Kompetenčni center objavi obvestilo, v katerem imetnike za standard bistvenih patentov pozove k vpisu v register. Imetniki za standard bistvenih patentov se morajo v register vpisati v šestih mesecih. Da bi se spodbudil pravočasni vpis v register po šestih mesecih, imetniki za standard bistvenih patentov ne morejo uveljavljati svojih za standard bistvenih patentov, dokler se ne vpišejo v register. Imetnik za standard bistvenega patenta, ki se v register ni vpisal v šestih mesecih, tudi ne more zahtevati licenčnin in odškodnin pred registracijo. Namen tega ni le spodbuditi vpis v register, temveč tudi zagotoviti pravno varnost za izvajalce.

Pri pravilih se upošteva dejstvo, da lahko patentni urad nekatere za standard bistvenih patente podeli po šestmesečnem obdobju in da nekatere izvedbe standarda v času objave standarda morda niso znane. Za standard bistveni patent se lahko izbriše iz registra le, če je potekel, če je bil razveljavljen ali če se je izkazalo, da ni bistven. Vpis v register se lahko spremeni, imetnik za standard bistvenega patenta pa bi ga moral posodobiti. Vsak deležnik lahko sporoči, da je vpis v register nepravilen ali nepopoln in da ga je treba spremeniti.

Prispevajoče osebe ali izvajalci lahko proti plačilu zahtevajo strokovno mnenje o združeni licenčnini. Kompetenčni center bo nato imenoval skupino treh pomirjevalcev, ki bodo podali strokovno mnenje. Vsaki deležnik lahko sodeluje v postopku in izrazi svoja stališča, če dokaže svoj interes. V strokovnem mnenju bi se morali upoštevati tudi morebitni vplivi na zadevno vrednostno verigo. Strokovno mnenje ne bo zavezujoče, temveč bo namenjeno kot pomoč industriji pri pogajanjih o posameznih licencah za standard bistvenih patentov.

Kompetenčni center bi moral poleg podatkov, ki jih imetniki za standard bistvenih patentov zagotovijo v registru in/ali podatkovnih zbirkah o posameznih za standard bistvenih patentih, javnih dogovorih o licencah in kontaktnih podatkih, zbirati tudi podatke o sodni praksi po svetu, pravilih tretjih držav ter javnih informacijah o poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih. Poleg tega bi moral pripravljati statistične podatke in naročati študije. Cilj bi bil imeti na enem mestu vse, kar mora deležnik vedeti o za standard bistvenih patentih in licenciranju za standard bistvenih patentov. Večina informacij bo javnosti na voljo brezplačno. Nekatere posebne podrobne informacije, na primer o določenih za standard bistvenih patentih ali o poročilih o določitvah poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, bodo na voljo le ob vpisu v register in za plačilo. MSP bodo imela koristi od nižjih pristojbin.

Naslov IV predloga vsebuje pravila za izbiro kandidatov za ocenjevalce in pomirjevalce za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene v postopkih, določenih v predlogu. Ocenjevalci in pomirjevalci bi morali biti ustrezno tehnično usposobljeni ter poleg tega dokazati, da so neodvisni in da niso pristranski. Kompetenčni center bi moral pripraviti seznam kandidatov, ki izpolnjujejo vse pogoje. Te sezname bi moral redno pregledovati, da se ohrani zadostno število usposobljenih kandidatov.

Naslov V predloga se nanaša na preverjanja bistvenosti za standard bistvenih patentov. Ugotavljanje, ali je patent bistven za standard, je zelo zahtevna tehnična naloga. Kljub najboljšim prizadevanjem imetnikov za standard bistvenih patentov lahko obstajajo za standard bistveni patenti, vpisani v register, ki dejansko niso bistveni za standard, za katerega so vpisani. Zato so preverjanja bistvenosti zelo pomembna za zagotavljanje kakovosti registra in tudi za preprečevanje morebitnih zlorab zaradi pomanjkljivega preverjanja podatkov, vpisanih v register. Preverjanja bistvenosti so pomembna tudi za imetnike ali izvajalce za standard bistvenih patentov, ki bodo morda želeli predložiti nekaj svojih za standard bistvenih patentov v tako preverjanje, da bi med pogajanji dokazali bistvenost ali nebistvenost. Za preverjanja bistvenosti bo treba plačati pristojbino, ki jo bodo plačali imetniki za standard bistvenih patentov, katerih za standard bistveni patenti se preverjajo, in izvajalci, ki bodo taka preverjanja zahtevali. Dejstvo, da se preverjanje bistvenosti ni izvedlo, ne bi smelo preprečiti pogajanj o licenciranju ali katerega koli sodnega ali upravnega postopka v zvezi s takimi za standard bistvenimi patenti.

Preverjanja bistvenosti prijavljenih za standard bistvenih patentov, vpisanih v register za standard bistvenih patentov, bodo izvajali ocenjevalci, ki imajo strokovno znanje na ustreznem tehničnem področju in katerih neodvisnost je nedvomna. Taka preverjanja se bodo izvajala vsako leto na podlagi vzorčenja, na družino patentov pa se bo izvedlo le eno preverjanje bistvenosti. Preverjanja se bodo izvajala na podlagi metodologije, ki zagotavlja pošten in statistično veljaven izbor, na podlagi katerega je mogoče dobiti dovolj natančne rezultate o odstotku resnično bistvenih patentov med za standard bistvenimi patenti posameznega imetnika za standard bistvenega patenta, vpisanimi v register. 

Če ima ocenjevalec med preverjanjem razloge za domnevo, da prijavljeni za standard bistveni patent morda ni bistven za standard, mora prek kompetenčnega centra obvestiti imetnika za standard bistvenega patenta o vseh takih razlogih in mu dati čas, da predloži svoje pripombe. Ocenjevalec bo končno obrazloženo mnenje podal šele po preučitvi odgovora. Imetnik za standard bistvenega patenta bo lahko pred izdajo negativnega mnenja ocenjevalca zahteval medsebojni strokovni pregled. Rezultati medsebojnega strokovnega pregleda bi se morali uporabiti za izboljšanje postopka preverjanja bistvenosti in zagotavljanje doslednosti.

Naslov VI predloga vsebuje določbe za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Imetnik ali izvajalec za standard bistvenega patenta mora pred začetkom ustreznega sodnega postopka v EU začeti postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Da bi se rešili spori v zvezi s poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, lahko postopek za določitev takih pogojev prostovoljno začne tudi ena od strank.

Če druga stranka ne odgovori na zahtevo, kompetenčni center prekine postopek ali na zahtevo stranke, ki je vložila zahtevo, nadaljuje z določanjem poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. To je lahko potrebno za ugotovitev, da je ponudba poštena, razumna in nediskriminatorna, ali za določitev zneska varščine.

Če obe stranki sodelujeta v postopku ali če se postopek nadaljuje samo z eno stranko, bo imenovan pomirjevalec. Stranki oziroma stranka bodo pozvane, naj predložijo stališča in predloge. Lahko se tudi zavežejo, da bodo upoštevale izid določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Pomirjevalec jima bo neodvisno in nepristransko pomagal pri prizadevanjih za določitev stopnje licenčnine pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Pomirjevalec bo pooblaščen, da proaktivno išče informacije, pregleda vse informacije, ki so na voljo v registru in podatkovnih zbirkah, vključno z zaupnimi poročili o drugih določitvah poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ter po potrebi zasliši strokovnjake. Pomirjevalec bo strankama predložil predloge. Postopek ne bi smel trajati več kot devet mesecev. Če se stranki ob koncu postopka še nista dogovorili, pomirjevalec pripravi končni predlog, ki ga stranki lahko sprejmeta ali ne.

Če se stranki dogovorita, pomirjevalec postopek prekine brez poročila. Če se stranki ob koncu postopka ne dogovorita, pomirjevalec prekine postopek ter izda poročilo o določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Nezaupni del navedenega poročila bo vseboval njegov zadnji predlog in metodologijo, ki jo je pomirjevalec uporabil za določitev, ter bo na voljo za vpogled v registru/podatkovnih zbirkah.

Če stranka ovira določanje poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ali išče rešitev v drugih jurisdikcijah, lahko pomirjevalec drugi stranki predlaga, naj postopek prekine ali nadaljuje. Stranka, ki izpolnjuje zahteve, se glede na svoje potrebe odloči o nadaljnjem ukrepanju.

Naslov VII predloga vsebuje določbe o obravnavi mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij ob upoštevanju njihovih posebnih potreb. Kompetenčni center bo mikro, malim in srednjim podjetjem nudil brezplačno usposabljanje in zagotavljal podporo pri vprašanjih, povezanih z za standard bistvenimi patenti. Stroške bo kril EUIPO. Imetniki za standard bistvenih patentov bodo morali pri pogajanjih o licencah za standard bistvenih patentov z mikro, malimi in srednjimi podjetji razmisliti o tem, da jim ponudijo ugodnejše poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje.

Naslov VIII predloga vsebuje pravila o pristojbinah in stroških za storitve kompetenčnega centra. Navedene pristojbine bi morale biti razumne in odražati stroške opravljene storitve. Komisija bo sprejela izvedbene akte za določitev upravnih pristojbin in pristojbin za strokovna mnenja o združenih licenčninah, ocenjevalce in pomirjevalce, zneskov, ki jih je treba zaračunati, ter načina plačila. Pristojbine bi morale ustrezati potrebam mikro, malih in srednjih podjetij.

Naslov IX predloga vsebuje končne določbe. Predlagana uredba se uporablja za standarde, objavljene po datumu začetka njene uporabe. Morda bo treba zajeti tudi nekatere pomembne standarde, kot je standard o 4G, ki jih za delovanje uporabljajo številne aplikacije interneta stvari in za katere je licenciranje za standard bistvenih patentov neučinkovito. Taki standardi se določijo v delegiranem aktu in se posledično lahko priglasijo kompetenčnemu centru v omejenem časovnem obdobju po datumu prijave, da se začne postopek vpisa v register. Ta naslov vključuje tudi pooblastilo Komisije za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov ter klavzulo o ocenjevanju in pregledu. Nazadnje, ta naslov vsebuje določbe o spremembi Uredbe (EU) 2017/1001.

2023/0133 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o za standard bistvenih patentih in spremembi Uredbe (EU) 2017/1001

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 29 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 30 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je 25. novembra 2020 objavila akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine 31 , v katerem je napovedala svoje cilje glede spodbujanja preglednosti in predvidljivosti na področju licenciranja za standard bistvenih patentov, vključno z izboljšanjem sistema licenciranja za standard bistvenih patentov, v korist industrije in potrošnikov Unije, zlasti malih in srednjih podjetij (MSP) 32 . Akcijski načrt sta podprla Svet v sklepih z dne 18. junija 2021 33 in Evropski parlament v svoji resoluciji 34 .

(2)Namen te uredbe je izboljšati licenciranje za standard bistvenih patentov z odpravo vzrokov za neučinkovito licenciranje, kot so nezadostna preglednost v zvezi z za standard bistvenimi patenti, poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ter licenciranjem v vrednostni verigi in omejena uporaba postopkov za reševanje sporov v zvezi s poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Vse to skupaj zmanjšuje splošno pravičnost in učinkovitost sistema ter ustvarja previsoke upravne in transakcijske stroške. Namen uredbe je izboljšati licenciranje za standard bistvenih patentov ter tako spodbuditi sodelovanje evropskih podjetij pri razvoju standardov in širšem izvajanju takih standardiziranih tehnologij, zlasti v panogah interneta stvari. Zato ta uredba uresničuje cilje, ki se sicer razlikujejo od ciljev varstva neizkrivljene konkurence, zagotovljene s členoma 101 in 102 PDEU, vendar jih dopolnjujejo. Ta uredba prav tako ne bi smela posegati v nacionalna pravila o konkurenci.

(3)Za standard bistveni patenti so patenti, ki ščitijo tehnologijo, vključeno v standard. Za standard bistveni patenti so „bistveni“ v smislu, da je za izvajanje standarda potrebna uporaba izumov, ki jih zajemajo za standard bistveni patenti. Uspeh standarda je odvisen od njegove široke uporabe, zato je treba vsakemu deležniku omogočiti uporabo standarda. Da se zagotovita široko izvajanje in dostopnost standardov, organizacije za razvoj standardov od imetnikov za standard bistvenih patentov, ki sodelujejo pri razvoju standardov, zahtevajo, da se zavežejo, da bodo licence za te patente pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji podelili izvajalcem, ki se odločijo za uporabo standarda. Zaveza glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev je prostovoljna pogodbena zaveza, ki jo imetnik za standard bistvenega patenta prevzame v korist tretjih oseb, in kot tako jo morajo spoštovati tudi nadaljnji imetniki za standard bistvenih patentov. Ta uredba bi se morala uporabljati za patente, ki so bistveni za standard, ki ga je objavila organizacija za razvoj standardov in v zvezi s katerim se je imetnik za standard bistvenega patenta zavezal, da bo svoje za standard bistvene patente licenciral pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, ter za katerega ne velja politika brezplačne intelektualne lastnine, in sicer po začetku veljavnosti te uredbe.

(4)Za nekatere primere uporabe standardov, kot so standardi za brezžične komunikacije, obstajajo dobro uveljavljeni poslovni odnosi in prakse licenciranja, pri čemer ponovitve v več generacijah ustvarjajo precejšnjo vzajemno odvisnost in znatno vrednost, ki jo vidno pridobijo imetniki in izvajalci za standard bistvenih patentov. Obstajajo tudi drugi, običajno novejši primeri uporabe – včasih istih standardov ali njihovih podskupin – z manj zrelimi trgi, bolj razpršenimi in manj konsolidiranimi skupnostmi izvajalcev, pri katerih nepredvidljivost licenčnin in drugih licenčnih pogojev ter možnost zapletenih patentnih ocen in vrednotenj ter s tem povezanih sodnih postopkov močneje vplivajo na spodbude za uporabo standardiziranih tehnologij v inovativnih izdelkih. Zato se za zagotovitev sorazmernega in dobro usmerjenega odziva nekateri postopki iz te uredbe, in sicer določanje združenih licenčnin ter obvezno določanje poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev pred sodnim postopkom, ne bi smeli uporabljati za opredeljene primere uporabe nekaterih standardov ali njihovih delov, za katere obstajajo zadostni dokazi, da pogajanja o licenciranju za standard bistvenih patentov pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ne povzročajo večjih težav ali neučinkovitosti.

(5)Preglednost licenciranja za standard bistvenih patentov bi morala spodbujati uravnoteženo naložbeno okolje vzdolž celotnih vrednostnih verig na enotnem trgu, zlasti za primere uporabe nastajajoče tehnologije, ki podpirajo cilje Unije glede zelene, digitalne in odporne rasti, uredba pa bi morala veljati tudi za standarde ali njihove dele, objavljene pred začetkom njene veljavnosti, kadar neučinkovitost pri licenciranju zadevnih za standard bistvenih patentov resno izkrivlja delovanje notranjega trga. To je zlasti pomembno za nedelovanje trga, ki ovira naložbe na enotnem trgu, uvajanje inovativnih tehnologij ali razvoj razvijajočih se tehnologij in novih primerov uporabe. Zato bi morala Komisija ob upoštevanju navedenih meril z delegiranim aktom določiti standarde ali njihove dele, ki so bili objavljeni pred začetkom veljavnosti te uredbe, in ustrezne primere uporabe, za katere se lahko za standard bistveni patenti vpišejo v register.

(6)Ker bi bilo treba zavezo glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev sprejeti za vsak prijavljen za standard bistveni patent za vsak standard, ki je namenjen večkratni in stalni uporabi, bi moral biti pomen standardov širši kot v Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 35 .

(7)Licenciranje pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji vključuje brezplačno licenciranje. Glede na to, da se večina vprašanj pojavlja v zvezi s politikami licenciranja, pri katerih je treba plačati licenčnino, se ta uredba ne uporablja za brezplačno licenciranje.

(8)Zaradi globalnega značaja licenciranja za standard bistvenih patentov se lahko sklici na združene licenčnine ter določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev nanašajo na globalne združene licenčnine in globalne določitve navedenih pogojev ali kot se drugače dogovorijo deležniki, ki so licenčnine priglasili, ali stranke v postopku.

(9)V Uniji določanje standardov in uporabo pravil konkurenčnega prava v zvezi z obveznostjo glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev za za standard bistvene patente usmerjajo horizontalne smernice 36 in sodba Sodišča z dne 16. julija 2015 v zadevi C-170/13, Huawei Technologies Co. Ltd/ZTE Corp. in ZTE Deutschland GmbH 37 . Sodišče je imetniku za standard bistvenih patentov priznalo pravico, da na nacionalnih sodiščih zahteva uveljavitev svojih patentov pod določenimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se mu, ko zahteva izdajo sodne odredbe, prepreči zloraba prevladujočega položaja. Ker patent njegovemu imetniku podeljuje izključno pravico, da tretji osebi prepreči uporabo izuma brez njegovega soglasja, samo v jurisdikciji, za katero je bil izdan, patentne spore urejajo nacionalno patentno pravo in civilni postopki in/ali zakonodaja o izvrševanju, harmonizirana z Direktivo 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta 38 .

(10)Ker obstajajo posebni postopki za ocenjevanje veljavnosti in kršitev patentov, ta uredba ne bi smela vplivati na take postopke.

(11)Vsako sklicevanje na pristojno sodišče države članice v tej uredbi vključuje Enotno sodišče za patente, če so izpolnjeni pogoji.

(12)Da bi se olajšalo izvajanje te uredbe, bi moral Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) opravljati ustrezne naloge prek kompetenčnega centra. EUIPO ima bogate izkušnje z upravljanjem podatkovnih zbirk, elektronskih registrov in mehanizmov alternativnega reševanja sporov, ki so ključni vidiki nalog, dodeljenih na podlagi te uredbe. Kompetenčni center je treba opremiti s človeškimi in finančnimi viri, potrebnimi za izvajanje njegovih nalog.

(13)Kompetenčni center bi moral vzpostaviti in upravljati elektronski register in elektronsko podatkovno zbirko, ki vsebujeta podrobne informacije o za standard bistvenih patentih, ki veljajo v eni ali več državah članicah, vključno z rezultati preverjanja bistvenosti, mnenji, poročili, razpoložljivo sodno prakso iz jurisdikcij po vsem svetu, pravili v zvezi z za standard bistvenimi patenti v tretjih državah in rezultati študij, ki se nanašajo na za standard bistvene patente. Da bi se povečala ozaveščenost in olajšalo licenciranje za standard bistvenih patentov za MSP, bi moral kompetenčni center nuditi pomoč MSP. Vzpostavitev in upravljanje sistema za preverjanja bistvenosti in postopkov za določanje združenih licenčnin ter poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev s strani kompetenčnega centra bi moralo vključevati ukrepe za stalno izboljševanje sistema in postopkov, tudi z uporabo novih tehnologij. Kompetenčni center bi moral v skladu s tem ciljem vzpostaviti postopke usposabljanja za ocenjevalce bistvenosti in pomirjevalce za dajanje mnenj o združenih licenčninah ter določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ter spodbujati doslednost njihovih praks.

(14)Za kompetenčni center bi morala veljati pravila Unije o dostopu do dokumentov in varstvu podatkov. Njegove naloge bi morale biti zasnovane tako, da bi povečale preglednost s centraliziranim in sistematičnim dajanjem obstoječih informacij, pomembnih za za standard bistvene patente, na voljo vsem deležnikom. Zato bi bilo treba vzpostaviti ravnovesje med prostim dostopom javnosti do osnovnih informacij in potrebo po financiranju delovanja kompetenčnega centra. Za kritje stroškov vzdrževanja bi bilo treba zahtevati pristojbino za vpis v register za dostop do podrobnih informacij v podatkovni zbirki, kot so rezultati morebitnih preverjanj bistvenosti in nezaupna poročila o določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

(15)Poznavanje morebitne združene licenčnine za vse za standard bistvene patente, ki zajemajo standard (združena licenčnina), ki se uporablja za izvajanje zadevnega standarda, je pomembno za oceno zneska licenčnine za izdelek, ki ima pomembno vlogo pri določanju stroškov proizvajalca. Imetniku za standard bistvenih patentov pomaga tudi pri načrtovanju pričakovane donosnosti naložbe. Z objavo pričakovane združene licenčnine in standardnih licenčnih pogojev za določen standard bi se olajšalo licenciranje za standard bistvenih patentov in znižali stroški njihovega licenciranja. Zato je treba objaviti informacije o združenih stopnjah licenčnin (združena licenčnina) ter standardnih poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih za licenciranje.

(16)Imetniki za standard bistvenih patentov bi morali imeti možnost, da kompetenčni center najprej obvestijo o objavi standarda ali združene licenčnine, o kateri so se medsebojno dogovorili. Razen v primerih uporabe standardov, za katere Komisija ugotovi, da obstajajo uveljavljene in splošno dobro delujoče prakse licenciranja za standard bistvenih patentov, lahko kompetenčni center pomaga strankam pri določanju ustreznih združenih licenčnin. V zvezi s tem, če imetniki za standard bistvenih patentov ne dosežejo dogovora o združeni licenčnini, lahko nekateri imetniki za standard bistvenih patentov od kompetenčnega centra zahtevajo, da imenuje pomirjevalca, ki bo imetnikom za standard bistvenih patentov, ki želijo sodelovati v postopku, pomagal določiti združeno licenčnino za za standard bistvene patente, ki zajemajo zadevni standard. V tem primeru bi bila naloga pomirjevalca olajšati odločanje sodelujočih imetnikov za standard bistvenih patentov, ne da bi izdal priporočilo za združeno licenčnino. Pomembno je tudi zagotoviti, da obstaja tretja neodvisna stranka, tj. strokovnjak, ki bi lahko priporočil združeno licenčnino. Zato bi morali imeti imetniki in/ali izvajalci za standard bistvenih patentov možnost, da od kompetenčnega centra zahtevajo strokovno mnenje o združeni licenčnini. Ko je taka zahteva vložena, bi moral kompetenčni center imenovati skupino pomirjevalcev in voditi postopek, v katerem so k sodelovanju povabljeni vsi zainteresirani deležniki. Zadevna skupina bi morala po prejemu informacij od vseh udeležencev podati nezavezujoče strokovno mnenje o združeni licenčnini. Strokovno mnenje o združeni licenčnini bi moralo vsebovati nezaupno analizo pričakovanega vpliva združene licenčnine na imetnike za standard bistvenih patentov in deležnike v vrednostni verigi. Pri tem bi bilo pomembno upoštevati dejavnike, kot so učinkovitost licenciranja za standard bistvenih patentov, vključno s spoznanji o običajnih pravilih ali praksah licenciranja intelektualne lastnine v vrednostni verigi in navzkrižnem licenciranju, ter vpliv imetnikov za standard bistvenih patentov in različnih deležnikov v vrednostni verigi na spodbude za inovacije.

(17)V skladu s splošnimi načeli ter cilji preglednosti, udeležbe in dostopa do evropske standardizacije bi morale biti v centraliziranem registru javno dostopne informacije o številu za standard bistvenih patentov, ki se uporabljajo za standard, lastništvu zadevnih za standard bistvenih patentov in delih standarda, ki jih zajemajo za standard bistveni patenti. Register in podatkovna zbirka bosta vsebovala informacije o ustreznih standardih, izdelkih, postopkih, storitvah in sistemih, ki izvajajo standard, za standard bistvenih patentov, veljavnih v EU, standardnih poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih licenciranja za standard bistvenih patentov ali programih licenciranja, programih kolektivnega licenciranja in bistvenosti. Za imetnike za standard bistvenih patentov bo register zagotovil preglednost glede ustreznih za standard bistvenih patentov, njihovega deleža vseh za standard bistvenih patentov, prijavljenih za standard, in značilnosti standarda, ki jih zajemajo patenti. Imetniki za standard bistvenih patentov bodo lahko bolje razumeli, kako se njihovi portfelji primerjajo s portfelji drugih imetnikov za standard bistvenih patentov. To ni pomembno le za pogajanja z izvajalci, temveč tudi za navzkrižno licenciranje z drugimi imetniki za standard bistvenih patentov. Za izvajalce bo register zanesljiv vir informacij o za standard bistvenih patentih, vključno z imetniki za standard bistvenih patentov, od katerih bo izvajalec morda moral pridobiti licenco. Dajanje takih informacij na voljo v registru bo pripomoglo tudi k skrajšanju trajanja tehničnih razprav v prvi fazi pogajanj o licenciranju za standard bistvenih patentov.

(18)Po priglasitvi standarda ali določitvi združene licenčnine, odvisno od tega, kaj se zgodi prej, bo kompetenčni center omogočil imetnikom veljavnih za standard bistvenih patentov v eni ali več državah članicah, da za standard bistvene patente vpišejo v register.

(19)Da se zagotovi preglednost v zvezi z za standard bistvenimi patenti, je treba od imetnikov za standard bistvenih patentov zahtevati, da v register vpišejo svoje patente, ki so bistveni za standard, za katerega se je začel postopek vpisa. Imetniki za standard bistvenih patentov bi morali svoje za standard bistvene patente v register vpisati v šestih mesecih po tem, ko kompetenčni center začne postopek vpisa, ali po podelitvi ustreznih za standard bistvenih patentov, kar koli nastopi prej. V primeru pravočasne registracije bi morali imeti imetniki za standard bistvenih patentov možnost, da poberejo licenčnine ter zahtevajo odškodnino za uporabe in kršitve, ki so se zgodile pred vpisom v register.

(20)Imetniki za standard bistvenih patentov se lahko v register vpišejo po navedenem roku. Vendar v tem primeru ne bi smeli imeti možnosti, da poberejo licenčnine in zahtevajo odškodnino za obdobje zamude.

(21)Na klavzule v licenčni pogodbi, ki določajo licenčnino za veliko število – sedanjih ali prihodnjih – patentov, ne bi smela vplivati neveljavnost, nebistvenost ali neizvršljivost majhnega števila navedenih patentov, če ne vplivajo na skupni znesek in izvršljivost licenčnine ali drugih klavzul v takih pogodbah.

(22)Imetniki za standard bistvenih patentov bi morali zagotoviti, da so njihovi vpisi za standard bistvenih patentov v register posodobljeni. Posodobitve bi bilo treba v register vpisati v šestih mesecih za ustrezne spremembe statusa, vključno z lastništvom, ugotovitvami o neveljavnosti ali drugimi veljavnimi spremembami, ki izhajajo iz pogodbenih obveznosti ali odločitev javnih organov. Če se vpis v register ne posodobi, se lahko vpis za standard bistvenega patenta v registru začasno prekliče.

(23)Imetnik za standard bistvenega patenta lahko zahteva tudi spremembo vpisa za standard bistvenega patenta v registru. Spremembo vpisa za standard bistvenega patenta v registru lahko zahteva tudi zainteresirani deležnik, če lahko na podlagi dokončne odločitve javnega organa dokaže, da je zadevni vpis netočen. Za standard bistveni patent se lahko izbriše iz registra samo na zahtevo imetnika za standard bistvenega patenta, če je patent potekel, če je bil razveljavljen ali spoznan za nebistvenega s pravnomočno odločbo ali sklepom pristojnega sodišča države članice ali če je bil za nebistvenega spoznan v skladu s to uredbo.

(24)Da bi se dodatno zagotovila kakovost registra in preprečilo preveliko število vpisov v register, bi morali neodvisni ocenjevalci, izbrani na podlagi objektivnih meril, ki jih določi Komisija, naključno izvajati tudi preverjanja bistvenosti. Bistvenost bi bilo treba preveriti samo pri enem za standard bistvenih patentov iz iste patentne družine.

(25)Ta preverjanja bistvenosti bi bilo treba opraviti z vzorčenjem portfeljev za standard bistvenih patentov, da se zagotovi, da se lahko na podlagi vzorca pridobijo statistično veljavni rezultati. Z rezultati vzorčenih preverjanj bistvenosti bi se moralo določiti razmerje pozitivno preverjenih za standard bistvenih patentov od vseh za standard bistvenih patentov, ki jih je v register vpisal posamezni imetnik za standard bistvenega patenta. Stopnjo bistvenosti bi bilo treba vsako leto posodobiti.

(26)Imetniki ali izvajalci za standard bistvenih patentov lahko letno za preverjanja bistvenosti določijo tudi do 100 za standard bistvenih patentov, vpisanih v register. Če se potrdi, da so predhodno izbrani za standard bistveni patent bistveni, lahko imetniki za standard bistvenih patentov te informacije uporabijo v pogajanjih in kot dokaz na sodišču, ne da bi to vplivalo na pravico izvajalca, da na sodišču izpodbija bistvenost za standard bistvenega patenta, vpisanega v register. Izbrani za standard bistveni patenti ne bi vplivali na postopek vzorčenja, saj bi bilo treba vzorec izbrati iz vseh za standard bistvenih patentov posameznega imetnika za standard bistvenega patenta, vpisanih v register. Če sta predizbrani za standard bistveni patent in za standard bistveni patent, izbran za niz vzorcev, enaka, bi bilo treba opraviti samo eno preverjanje bistvenosti. Preverjanja bistvenosti se ne bi smela ponoviti pri za standard bistvenih patentih iz iste patentne družine.

(27)V registru bi bilo treba navesti vse ocene bistvenosti za standard bistvenih patentov, ki jih pred začetkom veljavnosti Uredbe izvede neodvisni subjekt, na primer prek patentnih združenj, in ugotovitve sodnih organov o bistvenosti. Ko se kompetenčnemu centru predložijo ustrezni dokazi, ki podpirajo informacije v registru, se zadevni za standard bistveni patenti ne bi smeli ponovno preverjati glede bistvenosti.

(28)Ocenjevalci bi morali delati neodvisno v skladu s poslovnikom in kodeksom ravnanja, ki ju določi Komisija. Imetnik za standard bistvenega patenta bi lahko pred izdajo obrazloženega mnenja zahteval medsebojni strokovni pregled. Če za standard bistveni patent ni predmet medsebojnega strokovnega pregleda, nadaljnji pregled rezultatov preverjanja bistvenosti ni potreben. Rezultati medsebojnega strokovnega pregleda bi se morali uporabiti za izboljšanje postopka preverjanja bistvenosti, ugotavljanje in odpravljanje pomanjkljivosti ter izboljšanje doslednosti.

(29)Kompetenčni center bo v registru in podatkovni zbirki objavil pozitivne ali negativne rezultate preverjanj bistvenosti. Rezultati preverjanj bistvenosti ne bi bili pravno zavezujoči. Zato bi bilo treba vse poznejše spore v zvezi z bistvenostjo obravnavati na ustreznem sodišču. Rezultati preverjanj bistvenosti, ne glede na to, ali jih zahteva imetnik za standard bistvenega patenta ali temeljijo na vzorcu, se lahko uporabijo za dokazovanje bistvenosti zadevnih za standard bistvenih patentov v pogajanjih, pri patentnih združenjih in na sodišču.

(30)Zagotoviti je treba, da se vpisu v register in posledičnim obveznostim iz te uredbe ni mogoče izogniti z izbrisom za standard bistvenih patentov iz registra. Kadar ocenjevalec ugotovi, da prijavljeni za standard bistveni patent ni bistven, lahko izbris iz registra zahteva samo imetnik za standard bistvenega patenta, in sicer šele po zaključku letnega postopka vzorčenja ter določitvi in objavi deleža dejanskih za standard bistvenih patentov iz vzorca.

(31)Namen zaveze glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev je olajšati sprejetje in uporabo standarda tako, da se izvajalcem omogoči dostop do za standard bistvenih patentov pod poštenimi in razumnimi pogoji, imetniku za standard bistvenih patentov pa se zagotovi pošteno in razumno povračilo za njegove inovacije. Zato bi moral biti končni cilj izvršilnih ukrepov imetnikov za standard bistvenih patentov ali tožb, ki jih vložijo izvajalci, ker je imetnik za standard bistvenega patenta zavrnil licenciranje, sklenitev licenčnega sporazuma pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Glavni cilj uredbe v zvezi s tem je olajšati pogajanja in alternativno reševanje sporov, kar lahko koristi obema strankama. Zagotavljanje dostopa do hitrih, poštenih in stroškovno učinkovitih načinov reševanja sporov o poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih bi moralo koristiti imetnikom in izvajalcem za standard bistvenih patentov. Ustrezno delujoč mehanizem za izvensodno reševanje sporov za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev bi tako lahko prinesel pomembne koristi za vse stranke. Stranka lahko zahteva določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, da dokaže, da je njena ponudba poštena, razumna in nediskriminatorna, ali da zagotovi jamstvo, če deluje v dobri veri.

(32)Z določitvijo poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev bi se morala poenostaviti in pospešiti pogajanja v zvezi s poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ter znižati stroški. Postopek bi moral voditi EUIPO. Kompetenčni center bi moral pripraviti seznam pomirjevalcev, ki izpolnjujejo določena merila usposobljenosti in neodvisnosti, ter zbirko nezaupnih poročil (zaupna različica poročil bo dostopna samo strankam in pomirjevalcem). Pomirjevalci bi morali biti nevtralne osebe z bogatimi izkušnjami pri reševanju sporov in dobrim razumevanjem ekonomike licenciranja pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji.

(33)Določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev bi bila obvezen korak, preden bi imetnik za standard bistvenega patenta lahko začel postopek za kršitev patenta ali preden bi izvajalec lahko zahteval določitev ali oceno poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v zvezi z za standard bistvenimi patenti pred pristojnim sodiščem države članice. Vendar se obveznost, da se pred ustreznim sodnim postopkom začne postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ne bi smela zahtevati za za standard bistvene patente, ki zajemajo tiste primere uporabe standardov, za katere Komisija ugotovi, da licenciranje pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ne povzroča večjih težav ali neučinkovitosti.

(34)Vsaka stranka se lahko odloči, ali bo sodelovala v postopku in se zavezala upoštevanju njegovega izida. Če stranka ne odgovori na zahtevo za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ali se ne zaveže, da bo upoštevala izid njihove določitve, bi morala imeti druga stranka možnost zahtevati prekinitev ali enostransko nadaljevanje določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Taka stranka ne bi smela biti izpostavljena sodnim sporom med določanjem poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Hkrati bi morala biti določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev učinkovit postopek, s katerim lahko stranke dosežejo sporazum pred sodnim postopkom ali pridobijo določitev, ki se uporabi v nadaljnjih postopkih. Zato bi morala imeti stranka ali stranke, ki se zavežejo, da bodo upoštevale izid določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, in ustrezno sodelujejo v postopku, koristi od njegovega zaključka.

(35)Obveznost začetka določanja poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ne bi smela škodovati učinkovitemu varstvu pravic strank. V zvezi s tem bi morala biti stranka, ki se zaveže, da bo upoštevala izid določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, medtem ko druga stranka tega ne stori, upravičena do začetka postopka pred pristojnim nacionalnim sodiščem do določitve zadevnih pogojev. Poleg tega bi morala imeti vsaka stranka možnost, da pri pristojnem sodišču zahteva začasno sodno odredbo finančne narave. V primeru, da je zadevni imetnik za standard bistvenega patenta sprejel zavezo glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, bi morale začasne sodne odredbe ustrezne in sorazmerne finančne narave zagotoviti potrebno sodno varstvo imetniku za standard bistvenih patentov, ki se je strinjal z licenciranjem svojega za standard bistvenega patenta pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, medtem ko bi moral imeti izvajalec možnost izpodbijati višino licenčnin pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ali vložiti ugovor zaradi pomanjkanja bistvenosti ali ničnosti za standard bistvenih patentov. V nacionalnih sistemih, ki kot pogoj za zahtevo za začasne ukrepe finančne narave zahtevajo začetek postopka v glavni stvari, bi moralo biti mogoče začeti tak postopek, vendar bi morale stranke zahtevati, da se obravnavanje zadeve med določanjem poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev prekine. Pri določanju višine začasne sodne odredbe finančne narave, ki se šteje za ustrezno v danem primeru, bi bilo treba med drugim upoštevati gospodarsko sposobnost vložnika in možne učinke na učinkovitost zahtevanih ukrepov, zlasti za MSP, tudi zato, da se prepreči zloraba takih ukrepov. Pojasniti bi bilo treba tudi, da bi morale imeti stranke po prekinitvi postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev na voljo celotno paleto ukrepov, vključno z začasnimi, previdnostnimi in korektivnimi ukrepi.

(36)Ko stranki začneta postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, morata s seznama izbrati pomirjevalca za določitev zadevnih pogojev. V primeru nesoglasja bi pomirjevalca izbral kompetenčni center. Določanje poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev bi bilo treba zaključiti v devetih mesecih. To obdobje bi bilo potrebno za postopek, ki zagotavlja spoštovanje pravic strank in je hkrati dovolj hiter, da se preprečijo zamude pri sklepanju licenc. Stranke se lahko poravnajo kadar koli med postopkom, zaradi česar se prekine postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

(37)Kompetenčni center bi moral po imenovanju določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev posredovati pomirjevalcu, ki bi moral preveriti, ali zahteva vsebuje potrebne informacije, in strankam ali stranki, ki zahteva nadaljevanje določanja poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, sporočiti časovni razpored postopka. 

(38)Pomirjevalec bi moral preučiti stališča in predloge strank za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ter med drugimi pomembnimi okoliščinami upoštevati ustrezne pogajalske korake. Poleg tega bi moral imeti možnost, da na lastno pobudo ali na zahtevo stranke od strank zahteva predložitev dokazov, za katere meni, da so potrebni za izpolnitev njegove naloge. Imeti bi moral tudi možnost, da pregleda javno dostopne informacije, register kompetenčnega centra ter poročila o drugih določitvah poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, pa tudi nezaupne dokumente in informacije, ki jih je pripravil kompetenčni center ali so mu bile predložene.

(39)Če stranka po imenovanju pomirjevalca ne sodeluje pri določanju poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, lahko druga stranka zahteva prekinitev postopka ali zahteva, da pomirjevalec izda priporočilo za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev na podlagi informacij, ki jih je lahko ocenil.

(40)Če stranka začne postopek v jurisdikciji zunaj Unije, ki ima za posledico pravno zavezujoče in izvršljive odločitve glede istega standarda, ki je predmet določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, in njegovega izvajanja ali vključuje za standard bistveni patent, ki je iz iste patentne družine kot za standard bistveni patent, ki je predmet določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, in vključuje eno ali več strank v postopku za določitev zadevnih pogojev kot stranko; bi moral imeti pomirjevalec ali, če ta ni bil imenovan, kompetenčni center pred ali med določanjem poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev s strani stranke možnost, da prekine postopek na zahtevo druge stranke.

(41)Po zaključku postopka bi moral pomirjevalec pripraviti predlog, v katerem predlaga poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje. Vsaka stranka bi morala imeti možnost, da predlog sprejme ali zavrne. Če se stranki ne sporazumeta in/ali ne sprejmeta pomirjevalčevega predloga, bi moral ta pripraviti poročilo o določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Poročilo bi imelo zaupno in nezaupno različico. Nezaupna različica poročila bi morala vsebovati predlog za poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje ter uporabljeno metodologijo, kompetenčnemu centru pa bi jo bilo treba predložiti za objavo, da bi se lahko uporabila za morebitno poznejšo določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev med strankami in drugimi deležniki, vključenimi v podobna pogajanja. Poročilo bi imelo tako dvojni namen, in sicer spodbuditi stranke k poravnavi ter zagotoviti preglednost postopka in priporočenih poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v primeru nesoglasja.

(42)Uredba spoštuje pravice intelektualne lastnine lastnikov patentov (člen 17(2) Listine EU o temeljnih pravicah), čeprav vključuje omejitev možnosti uveljavljanja za standard bistvenega patenta, ki v register ni bil vpisan v določenih rokih, in uvaja zahtevo, da se pred uveljavljanjem posameznih za standard bistvenih patentov izvede določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Listina EU dovoljuje omejitve uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, če se spoštuje načelo sorazmernosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso so temeljne pravice lahko omejene, če te omejitve ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih Unija poskuša doseči, in če glede na zastavljeni cilj ne pomenijo nesorazmernega in nedopustnega posega, ki krši samo bistvo zagotovljenih pravic 39 . V tem smislu je uredba v javnem interesu, saj zagotavlja enotne, odprte in predvidljive informacije in rezultate o za standard bistvenih patentih v korist imetnika, izvajalcev in končnih uporabnikov za standard bistvenih patentov na ravni Unije. Njegov cilj je širjenje tehnologije v obojestransko korist imetnikov in izvajalcev za standard bistvenih patentov. Poleg tega so pravila v zvezi z določitvijo poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev začasna, torej omejena ter so namenjena izboljšanju in racionalizaciji postopka, vendar niso dokončno zavezujoča 40 .

(43)Določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev je skladna tudi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do sodnega varstva, kot je določena v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj izvajalec in imetnik za standard bistvenega patenta v celoti ohranita to pravico. Če se vpis v register ne izvede v predpisanem roku, je izključitev pravice do učinkovitega uveljavljanja omejena in nujna ter izpolnjuje cilje splošnega interesa. Kot je potrdilo Sodišče 41 , naj bi bila določba o obveznem reševanju sporov kot predpogoju za dostop do pristojnih sodišč držav članic združljiva z načelom učinkovitega sodnega varstva. Določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev sledi pogojem za obvezno reševanje sporov, opisanim v sodbah Sodišča, ob upoštevanju posebnih značilnosti licenciranja za standard bistvenih patentov.

(44)Pri določanju združenih licenčnin ter poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev bi morali pomirjevalci upoštevati zlasti pravni red Unije in sodbe Sodišča, ki se nanašajo na za standard bistvene patente, ter smernice, izdane na podlagi te uredbe, horizontalne smernice 42 in sporočilo Komisije iz leta 2017 o določitvi pristopa EU za standardne patente 43 . Poleg tega bi morali upoštevati vsa strokovna mnenja o združeni licenčnini ali, če teh ni, od strank zahtevati informacije, preden pripravijo svoje končne predloge in smernice, izdane na podlagi te uredbe, ter smernice, izdane na podlagi te uredbe.

(45)Licenciranje za standard bistvenih patentov lahko povzroči trenja v vrednostnih verigah, ki doslej niso bile izpostavljene za standard bistvenim patentom. Zato je pomembno, da kompetenčni center ozavešča o licenciranju za standard bistvenih patentov v vrednostni verigi z vsemi razpoložljivimi orodji. Drugi dejavniki bi vključevali zmožnost predhodnih proizvajalcev, da stroške licence za standard bistvenega patenta prenesejo nižje v prodajni verigi, in morebitni vpliv obstoječih klavzul o odškodnini v vrednostni verigi.

(46)MSP so lahko v licenciranje za standard bistvenih patentov vključeni kot imetniki in izvajalci za standard bistvenih patentov. Čeprav je med imetniki za standard bistvenih patentov trenutno le nekaj MSP, bo učinkovitost, ki jo prinaša ta uredba, verjetno olajšala licenciranje njihovih za standard bistvenih patentov. Potrebni so dodatni pogoji za zmanjšanje stroškovnega bremena teh MSP, kot so nižje upravne pristojbine in morebitne nižje pristojbine za preverjanja bistvenosti in usklajevanje ter brezplačna podpora in usposabljanje. Za standard bistveni patenti mikro in malih podjetij ne bi smeli biti predmet vzorčenja za preverjanje bistvenosti, vendar bi morala imeti ta podjetja možnost, da za standard bistvene patente predlagajo za preverjanja bistvenosti, če to želijo. Izvajalci, ki so MSP, bi morali biti prav tako upravičeni do nižjih pristojbin za dostop ter brezplačne podpore in usposabljanj. Nazadnje, imetnike za standard bistvenih patentov bi bilo treba spodbujati, da z nizkimi količinskimi popusti ali oprostitvami plačila licenčnin pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji MSP spodbujajo k licenciranju.

(47)Da bi se dopolnili nekateri nebistveni elementi te uredbe, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi s postavkami, ki jih je treba vpisati v register, ali v zvezi z določitvijo ustreznih obstoječih standardov ali opredelitvijo primerov uporabe standardov ali njihovih delov, za katere Komisija ugotovi, da licenciranje pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ne povzroča večjih težav ali neučinkovitosti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 44 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(48)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje ustreznih določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje podrobnih zahtev za izbiro ocenjevalcev in pomirjevalcev ter sprejetje poslovnika in kodeksa ravnanja za ocenjevalce in pomirjevalce. Komisija bi morala sprejeti tudi tehnična pravila za izbiro vzorca za standard bistvenih patentov za preverjanja bistvenosti in metodologijo za izvajanje takega preverjanja bistvenosti s strani ocenjevalcev in izvajalcev medsebojnega strokovnega pregleda. Poleg tega bi morala določiti tudi vse upravne pristojbine za svoje storitve v zvezi z nalogami iz te uredbe ter pristojbine za storitve ocenjevalcev, izvedencev in pomirjevalcev, odstopanja od njih in načine plačila ter jih po potrebi prilagoditi. Določiti bi morala tudi standarde ali njihove dele, ki so bili objavljeni pred začetkom veljavnosti te uredbe in za katere se lahko za standard bistveni patenti vpišejo v register. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 45 .

(49)Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta 46 bi bilo treba spremeniti, da se na EUIPO prenesejo pooblastila za izvajanje nalog iz te uredbe. Funkcije izvršnega direktorja bi bilo treba razširiti tudi na pooblastila, ki so mu podeljena v skladu s to uredbo. Poleg tega bi bilo treba na arbitražni in mediacijski center EUIPO prenesti pooblastila za vzpostavitev postopkov, kot sta določitev združenih licenčnin ter poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. 

(50)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov 47 .

(51)Ker bi bilo treba EUIPO, Komisiji in deležnikom dati čas za pripravo na izvajanje in uporabo te uredbe, bi bilo treba njeno uporabo odložiti.

(52)Ker ciljev te uredbe, tj. povečanja preglednosti licenciranja za standard bistvenih patentov ter zagotovitve učinkovitega mehanizma za reševanje nesoglasij glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, države članice zaradi povečanja stroškov ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi učinkovitosti in obsega lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Naslov I
Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.Ta uredba določa naslednja pravila o standardnih patentih (za standard bistveni patenti):

(a)pravila, ki zagotavljajo večjo preglednost v zvezi z informacijami, potrebnimi za licenciranje za standard bistvenega patenta;

(b)pravila o vpisu za standard bistvenega patenta v register;

(c)postopek ocenjevanja bistvenosti za standard bistvenega patenta, vpisanega v register;

(d)postopek za sporazumno reševanje sporov v zvezi s pošteno, razumno in nediskriminatorno naravo pogojev (v nadaljnjem besedilu: določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev);

(e)pristojnosti EUIPO za izvajanje nalog iz te uredbe.

2.Ta uredba se uporablja za patente, ki so bistveni za standard, ki ga je objavila organizacija za razvoj standardov in v zvezi s katerim se je imetnik za standard bistvenega patenta zavezal, da bo svoje za standard bistvene patente licenciral pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, ter za katerega ne velja politika brezplačne intelektualne lastnine,

(a)in sicer po začetku veljavnosti te uredbe, z izjemami iz odstavka 3;

(b)pred začetkom veljavnosti te uredbe v skladu s členom 66.

3.Člena 17 in 18 ter člen 34(1) se ne uporabljajo za za standard bistvene patente, če se izvajajo za primere uporabe, ki jih določi Komisija v skladu z odstavkom 4.

4.Kadar obstajajo zadostni dokazi, da v zvezi z opredeljenimi primeri uporabe nekaterih standardov ali njihovih delov pogajanja o licenciranju za standard bistvenih patentov pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ne povzročajo večjih težav ali neučinkovitosti, ki bi vplivale na delovanje notranjega trga, Komisija po ustreznem postopku posvetovanja z delegiranim aktom v skladu s členom 67 pripravi seznam takih primerov uporabe, standardov ali njihovih delov za namene iz odstavka 3. 

5.Ta uredba se uporablja za imetnike za standard bistvenih patentov, ki veljajo v eni ali več državah članicah.

6.Ta uredba se ne uporablja za zahtevke zaradi neveljavnosti in kršitev, ki niso povezani z izvajanjem standarda, priglašenega v skladu s to uredbo.

7.Ta uredba ne posega v uporabo členov 101 in 102 PDEU ali uporabo ustreznih nacionalnih pravil konkurenčnega prava.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)„za standard bistveni patent“ ali pomeni vsak patent, ki je bistven za standard;

(2)„bistveno za standard“ pomeni, da patent vsebuje vsaj en patentni zahtevek, za katerega iz tehničnih razlogov ni mogoče izdelati ali uporabiti izvedbe ali metode, ki je v skladu s standardom, vključno z njegovimi možnostmi, brez kršitve patenta glede na najnovejšo tehnologijo in običajno tehnično prakso;

(3)„standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo sprejme organizacija za razvoj standardov za večkratno ali stalno uporabo, skladnost s katero ni obvezna;

(4)„tehnična specifikacija“ pomeni dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati izdelek, postopek, storitev ali sistem, kot je opredeljeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 48 ;

(5)„organizacija za razvoj standardov“ pomeni vsak organ za standardizacijo, ki ni zasebno industrijsko združenje, ki razvija lastniške tehnične specifikacije, ki razvija tehnične ali kakovostne zahteve ali priporočila za izdelke, proizvodne procese, storitve ali metode;

(6)„imetnik za standard bistvenega patenta“ pomeni lastnika za standard bistvenih patentov ali osebo, ki ima izključno licenco za standard bistvenega patenta v eni ali več državah članicah;

(7)„izvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki izvaja ali namerava izvajati standard v izdelku, postopku, storitvi ali sistemu;

(8)„pošteni, razumni in nediskriminatorni pogoji“ pomenijo poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje licenciranja za standard bistvenih patentov;

(9)„določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev“ pomeni strukturiran postopek za določitev poštenih, razumnih in diskriminatornih pogojev licence za standard bistvenega patenta;

(10)„združena licenčnina“ pomeni najvišji znesek licenčnine za vse patente, ki so bistveni za standard;

(11)„patentno združenje“ pomeni subjekt, ustanovljen s sporazumom med dvema ali več imetniki za standard bistvenih patentov o medsebojnem licenciranju enega ali več njihovih patentov ali licenciranju za tretje osebe;

(12)„medsebojni strokovni pregled“ pomeni postopek ponovne preučitve predhodnih rezultatov preverjanj bistvenosti s strani ocenjevalcev, ki niso ocenjevalci, ki so izvedli prvotno preverjanje bistvenosti;

(13)„diagram zahtevka“ pomeni predstavitev ujemanja med elementi (značilnostmi) enega patentnega zahtevka in vsaj eno zahtevo standarda ali priporočilom standarda;

(14)„zahteva standarda“ pomeni izraz v vsebini dokumenta, ki izraža objektivno preverljiva merila, ki jih je treba izpolniti in od katerih ni dovoljeno odstopati, če se zahteva skladnost z dokumentom;

(15)„priporočilo standarda“ pomeni izraz v vsebini dokumenta, ki izraža predlagano možno izbiro ali ravnanje, ki se šteje za posebej primerno, ne da bi nujno omenjal ali izključeval druge;

(16)„patentna družina“ pomeni zbirko patentnih dokumentov, ki zajemajo isti izum in katerih člani imajo enake prioritete;

(17)„deležnik“ pomeni katero koli osebo, ki lahko dokaže upravičen interes za za standard bistveni patent, vključno z imetnikom za standard bistvenega patenta, izvajalcem, zastopnikom imetnika ali izvajalca za standard bistvenega patenta ali združenjem, ki zastopa interese imetnikov in izvajalcev za standard bistvenih patentov;

(18)„kompetenčni center“ pomeni upravne enote EUIPO, ki opravljajo naloge, zaupane EUIPO v skladu s to uredbo.

Naslov II
Kompetenčni center

Člen 3

Naloge kompetenčnega centra

1.Naloge iz te uredbe opravlja kompetenčni center, ustanovljen v okviru EUIPO, s potrebnimi človeškimi in finančnimi viri.

2.Kompetenčni center podpira preglednost in določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v zvezi z za standard bistvenimi patenti ter opravlja naslednje naloge:

(a)vzpostavitev in vzdrževanje elektronskega registra in elektronske podatkovne zbirke za standard bistvenih patentov;

(b)vzpostavitev in upravljanje seznamov ocenjevalcev in pomirjevalcev;

(c)vzpostavitev in upravljanje sistema za ocenjevanje bistvenosti za standard bistvenih patentov;

(d)vzpostavitev in upravljanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev;

(e)zagotavljanje usposabljanja za ocenjevalce in pomirjevalce;

(f)upravljanje postopka za določitev združenih licenčnin;

(g)povečanje preglednosti in izmenjave informacij z:

(i)objavljanjem rezultatov in obrazloženih mnenj o preverjanjih bistvenosti ter nezaupnih poročil o določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev;

(ii)omogočanjem dostopa do sodne prakse (vključno z alternativnim reševanjem sporov) v zvezi z za standard bistvenimi patenti, tudi iz jurisdikcij tretjih držav;

(iii)zbiranjem nezaupnih informacij o metodologijah za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in licenčninah pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji;

(iv)omogočanjem dostopa do predpisov tretjih držav, povezanih z za standard bistvenimi patenti;

(h)zagotavljanje usposabljanja, podpore in splošnega svetovanja o za standard bistvenih patentih za MSP;

(i)izvajanje študij in vseh drugih potrebnih dejavnosti za podporo ciljem iz te uredbe;

(j)ozaveščanje o licenciranju za standard bistvenih patentov, vključno z licenciranjem za standard bistvenih patentov v vrednostni verigi.

3.Izvršni direktor EUIPO na podlagi pooblastil iz člena 157 Uredbe (EU) št. 2017/1001 sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, potrebna za opravljanje vseh nalog, ki so kompetenčnemu centru zaupane s to uredbo.

Naslov III
Informacije o za standard bistvenih patentih, ki so na voljo prek kompetenčnega centra

Poglavje 1
Splošne določbe

Člen 4

Register za standard bistvenih patentov

1.Vzpostavi se register Unije za standard bistvenih patentov (v nadaljnjem besedilu: register).

2.Register v elektronski obliki vzdržuje kompetenčni center.

3.Register vsebuje naslednje vnose:

(a)informacije o ustreznih standardih;

(b)identifikacijo za standard bistvenih patentov, vpisanih v register, vključno z državo registracije in številko patenta;

(c)različico standarda, tehnično specifikacijo in posebne dele tehnične specifikacije, za katere za patent velja, da je bistven;

(d)sklicevanje na pogoje zaveze imetnika za standard bistvenega patenta o licenciranju pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, dane organizaciji za razvoj standardov;

(e)ime, naslov in kontaktne podatke imetnika za standard bistvenega patenta;

(f)če je imetnik za standard bistvenega patenta del skupine družb, ime, naslov in kontaktne podatke matične družbe;

(g)ime, naslov in kontaktne podatke pravnih zastopnikov imetnika za standard bistvenega patenta v Uniji, kadar je to ustrezno;

(h)obstoj vseh javnih standardnih pogojev, vključno s politikami imetnika za standard bistvenega patenta glede licenčnin in popustov;

(i)obstoj vseh javnih standardnih pogojev za licenciranje za standard bistvenega patenta za MSP;

(j)razpoložljivost za licenciranje prek patentnih združenj, kadar je ustrezno;

(k)kontaktne podatke za licenciranje, vključno s subjektom za licenciranje;

(l)datum vpisa za standard bistvenih patentov v register in registracijsko številko.

4.Register vsebuje tudi naslednje vnose, ob katerih je naveden datum vpisa:

(a)spremembe kontaktnih podatkov vnosov iz odstavka 3, točke (e), (f), (g) in (k);

(b)podelitev ali prenos licence prek patentnih združenj, kadar je to ustrezno v skladu s členom 9; 

(c)informacije o tem, ali je bilo opravljeno preverjanje bistvenosti ali medsebojni strokovni pregled, in sklice na rezultate;

(d)informacije o tem, ali je za standard bistveni patent prenehal veljati ali je bil razveljavljen s pravnomočno sodbo pristojnega sodišča države članice;

(e)podatke o postopkih in odločitvah v zvezi z za standard bistvenimi patenti v skladu s členom 10;

(f)datum objave informacij v skladu s členom 19(1) v povezavi s členi 14(7), 15(4) in 18(11);

(g)datum začasnega preklica za standard bistvenih patentov iz registra v skladu s členom 22;

(h)popravke za standard bistvenih patentov v skladu s členom 23;

(i)datum izbrisa za standard bistvenih patentov iz registra v skladu s členom 25 in razloge za izbris;

(j)popravek ali izbris elementa iz točk (b), (e) in (f) iz registra.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 67, s katerimi se spremenita odstavka 3 in 4 za določitev elementov, ki niso navedeni v odstavkih 3 in 4 in jih je treba vpisati v register za namene te uredbe.

6.Kompetenčni center zbira, organizira, objavlja in hrani elemente iz odstavkov 3 in 4, vključno z morebitnimi osebnimi podatki, za namene te uredbe.

7.Kompetenčni center zagotavlja, da je register zlahka dostopen javnosti. Podatki se štejejo za podatke javnega interesa in do njih lahko brezplačno dostopa katera koli tretja oseba.

Člen 5

Elektronska podatkovna zbirka

1.Kompetenčni center vzpostavi in vzdržuje elektronsko podatkovno zbirko za standard bistvenih patentov.

2.Vsem tretjim osebam, ki so v register vpisane pri kompetenčnem centru, so v podatkovni zbirki dostopne naslednje informacije:

(a)bibliografski podatki o patentu za prijavljeni za standard bistveni patent ali za standard bistveni patent, vključno z datumom prednostne pravice, člani družine, datumom podelitve in datumom izteka veljavnosti;

(b)javni standardni pogoji, vključno s politikami imetnika za standard bistvenega patenta glede licenčnin in popustov v skladu s členom 7, prvi odstavek, točka (b), če so na voljo;

(c)javni standardni pogoji za licenciranje za standard bistvenih patentov za MSP v skladu s členom 62(1), če so na voljo;

(d)informacije o znanih izdelkih, postopkih, storitvah ali sistemih in izvedbah v skladu s členom 7, prvi odstavek, točka (b);

(e)informacije v zvezi z bistvenostjo v skladu s členom 8;

(f)nezaupne informacije o določitvah poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v skladu s členom 11;

(g)informacije o združenih licenčninah v skladu s členi 15, 16 in 17;

(h)strokovna mnenja iz člena 18;

(i)nezaupna poročila pomirjevalcev v skladu s členom 57;

(j)za standard bistveni patenti, izbrani za preverjanja bistvenosti v skladu s členom 29, obrazložena mnenja ali končna obrazložena mnenja v skladu s členom 33;

(k)datum in razlogi za izbris za standard bistvenih patentov iz podatkovne zbirke v skladu s členom 25;

(l)informacije o pravilih v zvezi z za standard bistvenimi patenti v tretjih državah v skladu s členom 12;

(m)sodna praksa in poročila v skladu s členom 13(3) in (5);

(n)gradivo za ozaveščanje in usposabljanje.

3.Za dostop do informacij v skladu z odstavkom 2, točke (f), (h), (i), (j) in (k), je lahko potrebno plačilo pristojbine.

4.Vendar imajo javni organi, vključno s sodišči, popoln in brezplačen dostop do informacij v podatkovni zbirki iz odstavka 2, če se vpišejo v register pri kompetenčnem centru.

Člen 6

Skupne določbe o registru in podatkovni zbirki

1.Kadar stranka zahteva, da se podatki in dokumenti iz podatkovne zbirke obravnavajo kot zaupni, zagotovi nezaupno različico zaupno predloženih informacij, ki je dovolj podrobna, da omogoča razumno razumevanje vsebine zaupno predloženih informacij. Kompetenčni center lahko to nezaupno različico razkrije.

2.Kompetenčni center hrani dokumentacijo vseh postopkov v zvezi z vpisom za standard bistvenih patentov v register. Izvršni direktor EUIPO določi obliko, v kateri se navedena dokumentacija hrani in je na voljo. Kompetenčni center hrani dokumentacijo deset let po izbrisu vpisa za standard bistvenih patentov v register. Na zahtevo se lahko osebni podatki iz registra ali podatkovne zbirke odstranijo po 18 mesecih od prenehanja veljavnosti za standard bistvenega patenta ali izbrisa za standard bistvenega patenta iz registra.

3.Kompetenčni center lahko v skladu s členom 23 popravi katero koli informacijo iz registra ali podatkovne zbirke.

4.Imetnik za standard bistvenega patenta in njegov pravni zastopnik v Uniji se obvesti o vsaki spremembi v registru ali podatkovni zbirki, kadar se ta sprememba nanaša na določen za standard bistveni patent.

5.Kompetenčni center na zahtevo izda potrdila o vpisu v register ali overjene kopije podatkov in dokumentov iz registra ali podatkovne zbirke. Za potrdila o vpisu v register in overjene kopije se lahko zaračuna pristojbina.

6.Komisija z izvedbenim aktom določi pogoje dostopa do podatkovne zbirke, vključno s pristojbinami za tak dostop ali za potrdila o vpisu v register in overjene kopije iz podatkovne zbirke ali registra. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2).

Člen 7

Opredelitev izvedb standarda in s tem povezanih pogojev licenciranja za standard bistvenih patentov

Imetnik za standard bistvenega patenta kompetenčnemu centru zagotovi naslednje informacije:

(a)informacije o izdelkih, postopkih, storitvah ali sistemih, v katere se lahko vključi predmet za standard bistvenega patenta ali za katere se namerava uporabljati, in sicer za vse obstoječe ali potencialne izvedbe standarda, če so te informacije znane imetniku za standard bistvenega patenta;

(b)če so na voljo, svoje standardne pogoje za licenciranje za standard bistvenih patentov, vključno s politiko glede licenčnin in popustov, in sicer v sedmih mesecih od začetka postopka vpisa ustreznega standarda v register in izvedbe s strani kompetenčnega centra.

Člen 8

Informacije v zvezi z bistvenostjo

Imetnik za standard bistvenega patenta kompetenčnemu centru zagotovi naslednje informacije, ki se vključijo v podatkovno zbirko in navedejo v registru:

(a)končno odločitev o bistvenosti za standard bistvenega patenta, vpisanega v register, ki jo je sprejelo pristojno sodišče države članice, in sicer v šestih mesecih od objave take odločitve;

(b)vsako preverjanje bistvenosti pred [UL: vstaviti je treba datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] s strani neodvisnega ocenjevalca v okviru združenja, z navedbo registracijske številke za standard bistvenega patenta, identitete patentnega združenja in njegovega upravitelja ter ocenjevalca.

Člen 9

Informacije, ki jih morajo zagotoviti patentna združenja

Patentna združenja na svojih spletnih mestih objavijo vsaj naslednje informacije in o tem obvestijo kompetenčni center:

(a)standarde, za katere velja kolektivno licenciranje;

(b)delničarje ali lastniško strukturo upravnega subjekta;

(c)postopek ocenjevanja za standard bistvenih patentov;

(d)seznam ocenjevalcev s stalnim prebivališčem v Uniji;

(e)seznam ocenjenih za standard bistvenih patentov in seznam licenciranih za standard bistvenih patentov;

(f)nazorna navzkrižna sklicevanja na standard;

(g)seznam izdelkov, storitev in postopkov, za katere je mogoče pridobiti licenco prek patentnega združenja ali subjekta;

(h)politiko glede licenčnin in popustov za vsako kategorijo izdelkov;

(i)standardno licenčno pogodbo za vsako kategorijo izdelkov;

(j)seznam izdajateljev licenc za vsako kategorijo izdelkov;

(k)seznam pridobiteljev licenc za vsako kategorijo izdelkov.

Člen 10

Informacije o odločitvah o za standard bistvenih patentih

1.Pristojna sodišča držav članic v šestih mesecih po sprejetju sodne odločbe v zvezi z za standard bistvenimi patenti obvestijo kompetenčni center o:

(a)sodnih odredbah;

(b)postopkih za ugotavljanje kršitev;

(c)bistvenosti in veljavnosti;

(d)zlorabi prevladujočega položaja;

(e)določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

2.Vsaka oseba lahko obvesti kompetenčni center o kakršnem koli sodnem postopku ali postopku alternativnega reševanja sporov v zvezi z za standard bistvenim patentom.

Člen 11

Informacije o določitvah poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

1.Osebe, ki sodelujejo v postopkih alternativnega reševanja sporov v zvezi z za standard bistvenim patentom, ki veljajo v državi članici, kompetenčnemu centru v šestih mesecih po prekinitvi postopka razkrijejo zadevne standarde in izvedbe, metodologijo, uporabljeno za izračun poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ter informacije o imenih strank in posameznih stopnjah licenčnine.

2.Kompetenčni center ne razkrije nobenih zaupnih informacij brez predhodnega soglasja prizadete stranke.

Člen 12

Informacije o pravilih v zvezi z za standard bistvenimi patenti v tretjih državah

1.Kompetenčni center zbira informacije o vseh pravilih, povezanih z za standard bistvenimi patenti, v kateri koli tretji državi in jih objavi v podatkovni zbirki.

2.Vsaka oseba lahko kompetenčnemu centru posreduje take informacije ter informacije o posodobitvah, popravkih in javnih posvetovanjih. Kompetenčni center navedene informacije objavi v podatkovni zbirki.

Člen 13

Povečanje preglednosti in izmenjave informacij

1.Kompetenčni center v podatkovni zbirki hrani vse podatke, ki jih zagotovijo deležniki, ter mnenja in poročila ocenjevalcev in pomirjevalcev.

2.Zbiranje, hramba in obdelava takih podatkov so namenjeni:

(a)upravljanju vpisov za standard bistvenih patentov v register, preverjanjem bistvenosti in spravnim postopkom v skladu s to uredbo;

(b)dostopu do informacij, potrebnih za lažje in učinkovitejše izvajanje navedenih postopkov;

(c)komuniciranju s strankami v postopku;

(d)pripravi poročil in statističnih podatkov, ki kompetenčnemu centru omogočajo, da izboljša svoje delovanje ter izvajanje vpisa za standard bistvenih patentov v register in postopkov v skladu s to uredbo.

3.Kompetenčni center v podatkovno zbirko vključi sodno prakso pristojnih sodišč držav članic, jurisdikcij tretjih držav in organov za alternativno reševanje sporov.

4.Kompetenčni center zbere vse informacije o poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih, vključno z morebitnimi popusti, ki so jih objavili imetniki za standard bistvenih patentov, in ki so mu bile razkrite v skladu s členom 11 ter so bile vključene v poročila o določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, in jih na podlagi pisne zahteve da na voljo javnim organom v Uniji, vključno s pristojnimi sodišči držav članic. Zaupnim dokumentom se priloži nezaupna različica zaupno predloženih informacij, ki je dovolj podrobna, da omogoča razumno razumevanje vsebine zaupno predloženih informacij.

5.Kompetenčni center v podatkovni zbirki objavi letno poročilo o metodologijah za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev na podlagi informacij iz sodnih in arbitražnih odločb ter statističnih informacij o licencah in licenčnih izdelkih iz določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

6.Na utemeljeno zahtevo deležnika se vse zaupne informacije redigirajo v nezaupno obliko, preden kompetenčni center te informacije objavi ali posreduje.

Poglavje 2
Priglasitev standarda in združene licenčnine

Člen 14

Priglasitev standarda kompetenčnemu centru

1.Imetniki patenta, ki velja v eni ali več državah članicah in je bistven za standard, za katerega so bile sprejete zaveze glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, kompetenčnemu centru sporočijo naslednje informacije, po možnosti prek organizacije za razvoj standardov ali prek skupnega obvestila:

(a)komercialno ime standarda;

(b)seznam ustreznih tehničnih specifikacij, ki opredeljujejo standard;

(c)datum objave najnovejše tehnične specifikacije;

(d)izvedbe standarda, znane imetnikom za standard bistvenih patentov, ki so standard priglasili.

2.Taka priglasitev se opravi v 30 dneh po objavi najnovejše tehnične specifikacije.

3.Če priglasitve iz odstavka 1 ni, mora vsak posamezni imetnik za standard bistvenega patenta, veljavnega v eni ali več državah članicah, najpozneje v 90 dneh od objave najnovejše tehnične specifikacije kompetenčnemu centru sporočiti informacije iz odstavka 1.

4.Če priglasitve iz odstavka 1 ali odstavka 3 ni, lahko vsak izvajalec sporoči kompetenčnemu centru podatke iz odstavka 1.

5.Kompetenčni center o objavi obvesti tudi ustrezno organizacijo za razvoj standardov. Kadar je to mogoče, v primeru obvestila v skladu z odstavkoma 3 in 4 obvesti tudi znane imetnike za standard bistvenih patentov, in sicer posamično ali pa od organizacije za razvoj standardov zahteva potrditev, da je ustrezno obvestila imetnike za standard bistvenih patentov.

6.Kompetenčni center na spletnem mestu EUIPO objavi priglasitve, opravljene v skladu z odstavki 1, 3 in 4, da lahko deležniki podajo pripombe. Deležniki lahko svoje pripombe kompetenčnemu centru predložijo v 30 dneh od objave seznama.

7.Kompetenčni center po preteku roka iz odstavka 6 upošteva vse prejete pripombe, vključno z vsemi ustreznimi tehničnimi specifikacijami in izvedbami, ter objavi informacije v skladu z odstavkom 1.

Člen 15

Priglasitev združene licenčnine kompetenčnemu centru

1.Imetniki za standard bistvenih patentov, veljavnih v eni ali več državah članicah, za katere so bile sprejete zaveze glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, lahko skupaj obvestijo kompetenčni center o združeni licenčnini za za standard bistvene patente, ki zajemajo standard.

2.Priglasitev v skladu z odstavkom 1, vsebuje naslednje informacije:

(a)komercialno ime standarda;

(b)seznam tehničnih specifikacij, ki opredeljujejo standard;

(c)imena imetnikov za standard bistvenih patentov, ki opravijo priglasitev iz odstavka 1; 

(d)ocenjeni odstotek, ki ga imetniki za standard bistvenih patentov iz odstavka 1 predstavljajo od vseh imetnikov za standard bistvenih patentov;

(e)ocenjeni odstotek za standard bistvenih patentov, ki jih imajo v skupni lasti, od vseh za standard bistvenih patentov za standard;

(f)izvedbe, znane imetnikom za standard bistvenih patentov iz točke (c);

(g)globalna združena licenčnina, razen če priglasitelji določijo, da združena licenčnina ni globalna; 

(h)katero koli obdobje, za katero velja združena licenčnina iz odstavka 1. 

3.Priglasitev iz odstavka 1 se opravi najpozneje 120 dni po tem, ko:

(a)organizacija za razvoj standardov objavi standard za izvedbe, znane imetnikom za standard bistvenih patentov iz odstavka 2, točka (c), ali

(b)se seznanijo z novo izvedbo standarda.

4.Kompetenčni center podatke iz odstavka 2 objavi v podatkovni zbirki.

Člen 16

Revizija združene licenčnine

1.Imetniki za standard bistvenih patentov morajo v primeru revizije združene licenčnine obvestiti kompetenčni center o revidirani združeni licenčnini in razlogih za revizijo.

2.Kompetenčni center v podatkovni zbirki objavi prvotno združeno licenčnino, revidirano združeno licenčnino in razloge za revizijo v registru.

Člen 17

Postopek za olajšanje sklepanja sporazumov o določitvi združene licenčnine

1.Imetniki za standard bistvenih patentov, ki veljajo v eni ali več državah članicah in predstavljajo vsaj 20 % vseh za standard bistvenih patentov standarda, lahko od kompetenčnega centra zahtevajo, da imenuje pomirjevalca s seznama pomirjevalcev za posredovanje v razpravah o skupni predložitvi združene licenčnine.

2.Taka zahteva se vloži najpozneje 90 dni po objavi standarda ali najpozneje 120 dni po prvi prodaji nove izvedbe na trgu Unije za izvedbe, ki v času objave standarda še niso bile znane.

3.Zahteva vsebuje naslednje informacije:

(a)komercialno ime standarda;

(b)datum objave zadnje tehnične specifikacije ali datum prve prodaje nove izvedbe na trgu Unije;

(c)izvedbe, znane imetnikom za standard bistvenih patentov iz odstavka 1;

(d)imena in kontaktne podatke imetnikov za standard bistvenih patentov, ki podpirajo zahtevo;

(e)ocenjeni odstotek za standard bistvenih patentov, ki jih imajo v posamični in skupni lasti, od vseh potencialnih za standard bistvenih patentov, za katere je bila vložena zahteva za standard.

4.Kompetenčni center obvesti imetnike za standard bistvenih patentov iz odstavka 3, točka (d), in jih pozove, da izrazijo svoj interes za sodelovanje v postopku ter navedejo svoj ocenjeni odstotek za standard bistvenih patentov od vseh za standard bistvenih patentov za standard.

5.Kompetenčni center imenuje pomirjevalca s seznama pomirjevalcev in o tem obvesti vse imetnike za standard bistvenih patentov, ki so izrazili interes za sodelovanje v postopku.

6.Imetniki za standard bistvenih patentov, ki pomirjevalcu predložijo zaupne informacije, zagotovijo nezaupno različico zaupno predloženih informacij, ki je dovolj podrobna, da omogoča razumno razumevanje vsebine zaupno predloženih informacij.

7.Če imetniki za standard bistvenih patentov v šestih mesecih po imenovanju pomirjevalca ne opravijo skupne priglasitve, pomirjevalec postopek prekine.

8.Če se prispevajoče osebe dogovorijo o skupni priglasitvi, se uporabi postopek iz člena 15(1), (2) in (4).

Člen 18

Nezavezujoče strokovno mnenje o združeni licenčnini

1.Imetnik za standard bistvenega patenta ali izvajalec lahko od kompetenčnega centra zahteva nezavezujoče strokovno mnenje o globalni združeni licenčnini.

2.Zahteva iz odstavka 1 se vloži najpozneje 150 dni po:

(a)objavi ustreznega standarda za znane izvedbe ali

(b)prvi prodaji novih izvedb na trgu Unije.

3.Navedena zahteva vsebuje:

(a)komercialno ime standarda;

(b)seznam ustreznih tehničnih specifikacij, ki opredeljujejo standard;

(c)seznam ustreznih izdelkov, procesov, storitev, sistemov ali izvedb;

(d)seznam znanih deležnikov in kontaktne podatke.

4.Kompetenčni center o zahtevi obvesti ustrezno organizacijo za razvoj standardov in vse znane deležnike. Zahtevo objavi na spletnem mestu EUIPO in deležnike pozove, naj v 30 dneh od dneva objave zahteve izrazijo interes za sodelovanje v postopku.

5.Vsak deležnik lahko zahteva sodelovanje v postopku, potem ko pojasni razloge za svoj interes. Imetniki za standard bistvenih patentov navedejo svoj ocenjeni odstotek navedenih za standard bistvenih patentov od vseh za standard bistvenih patentov za standard. Izvajalci zagotovijo informacije o vseh ustreznih izvedbah standarda, vključno z ustreznim tržnim deležem v Uniji. 

6.Če zahteve za sodelovanje vključujejo imetnike za standard bistvenih patentov, ki skupaj predstavljajo vsaj 20 % vseh za standard bistvenih patentov za standard, in izvajalce, ki imajo skupaj vsaj 10 % ustreznega tržnega deleža v Uniji ali vsaj 10 MSP, kompetenčni center imenuje skupino treh pomirjevalcev, izbranih s seznama pomirjevalcev z ustreznim znanjem z ustreznega tehnološkega področja.

7.Deležniki, ki zadevni skupini predložijo zaupne informacije, zagotovijo nezaupno različico zaupno predloženih informacij, ki je dovolj podrobna, da omogoča razumno razumevanje vsebine zaupno predloženih informacij.

8.Zadevna skupina po imenovanju sodelujoče imetnike za standard bistvenih patentov pozove, da v enem mesecu:

(a)predlagajo združeno licenčnino, vključno z informacijami iz člena 15(2), ali

(b)utemeljijo nezmožnost predlaganja združene licenčnine zaradi tehnoloških, ekonomskih ali drugih razlogov.

9.Zadevna skupina ustrezno preuči predložitve iz odstavka 8 in se odloči, da:

(a)prekine postopek za pridobitev strokovnega mnenja o združeni licenčnini za začetno obdobje največ šestih mesecev, ki se lahko podaljša na podlagi ustrezno utemeljene zahteve enega od sodelujočih imetnikov za standard bistvenih patentov, ali

(b)zagotovi strokovno mnenje.

10.Zadevna skupina predloži strokovno mnenje v osmih mesecih po koncu obdobja začasne prekinitve v skladu z odstavkom 8, točka (a), ali po sprejetju odločitve iz odstavka 8, točka (b). Mnenje podpreta vsaj dva od treh pomirjevalcev.

11.1Strokovno mnenje vsebuje povzetek informacij iz zahteve, informacije iz člena 15(2), imena pomirjevalcev, postopek, razloge za mnenje o združeni licenčnini in uporabljeno metodologijo. Razlogi za morebitna različna mnenja se navedejo v prilogi k strokovnemu mnenju.

12.Strokovno mnenje vključuje analizo zadevne vrednostne verige in možnega vpliva združene licenčnine na spodbude za inovacije imetnikov za standard bistvenih patentov in deležnikov v vrednostni verigi, v kateri se bo izvedlo licenciranje.

13.Kompetenčni center objavi strokovno mnenje in o navedeni objavi obvesti udeležence.

Poglavje 3
Vpis za standard bistvenih patentov v register

Člen 19

Upravljanje registra za standard bistvenih patentov

1.Kompetenčni center ustvari vnos v registru za standard, za katerega so bile sprejete zaveze glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, v 60 dneh od prvega od naslednjih dogodkov:

(a)objave standarda in povezanih informacij s strani kompetenčnega centra v skladu s členom 14(7);

(b)objave združene licenčnine in povezanih informacij s strani kompetenčnega centra v skladu s členom 15(4) in 18(11).

2.Kompetenčni center na spletnem mestu EUIPO objavi obvestilo, v katerem deležnike obvesti o vpisu v register in navede sklice na objave iz odstavka 1. Kompetenčni center o obvestilu iz tega odstavka posamično elektronsko obvesti znane imetnike za standard bistvenega patenta in ustrezno organizacijo za razvoj standardov.

Člen 20

Vpis za standard bistvenih patentov v register

1.Kompetenčni center na zahtevo imetnika za standard bistvenega patenta v register vpiše vsak patent, ki velja v eni ali več državah članicah in spada na področje uporabe te uredbe ter je bistven za standard, za katerega je kompetenčni center objavil obvestilo v skladu s členom 19(2).

2.Za vključitev za standard bistvenega patenta v register mora vsaj en patentni zahtevek ustrezati vsaj eni zahtevi ali priporočilu standarda, opredeljenega z imenom standarda, različico (in/ali izdajo) ter podklavzulo.

3.Zahteva za vpis v register se vloži v šestih mesecih po objavi obvestila v skladu s členom 19(2). Če nacionalni ali evropski patentni urad podeli za standard bistveni patent šele po objavi obvestila v skladu s členom 19(2), se zahteva za vpis v register vloži v šestih mesecih po tem, ko je zadevni patentni urad podelil za standard bistveni patent.

4.Zahtevek vključuje informacije iz člena 4(3) in člena 5(2), točke (a), (b), (d) in (e).

5.Imetnik za standard bistvenega patenta posodobi informacije v registru in podatkovni zbirki, da odražajo ustrezne spremembe v zvezi z njegovim za standard bistvenim patentom, vpisanim v register, in o tem obvesti kompetenčni center v šestih mesecih od nastanka spremembe.

6.Zahteva za vpis v register bo sprejeta šele, ko bo imetnik za standard bistvenega patenta plačal pristojbino za vpis. Komisija pristojbino za vpis v register določi v izvedbenem aktu, izdanem na podlagi člena 63(5). V primeru srednjih in velikih podjetij pristojbina za vpis v register vključuje pričakovane stroške in pristojbine za preverjanje bistvenosti za standard bistvenih patentov, izbranih v skladu s členom 29(1).

Člen 21

Datum vpisa v register

1.Datum vpisa v register je datum, ko kompetenčni center prejme zahtevo za vpis v register v skladu s členom 20(2), (4) in (5).

2.Kompetenčni center za standard bistvene patente, vpisane v register, v registru objavi v sedmih delovnih dneh od datuma vpisa.

Člen 22

Preverjanje pogojev za vpis v register

1.Vsako leto se na vzorcu preveri popolnost in pravilnost vpisov za standard bistvenih patentov v register.

2.EUIPO sprejme metodologijo za izbiro vzorca vpisov za standard bistvenih patentov v register za preverjanje.

3.Kadar vpis v register ne vsebuje informacij v skladu s členoma 4 in 5 ali vsebuje nepopolne ali netočne informacije, kompetenčni center od imetnika za standard bistvenega patenta zahteva, da predloži popolne in točne informacije v določenem roku, ki ni krajši od dveh mesecev.

4.Če imetnik za standard bistvenega patenta ne predloži pravilnih in popolnih informacij, se iz registra začasno izbriše, dokler se nepopolnost ali netočnost ne odpravi. 

5.Imetnik za standard bistvenega patenta, katerega za standard bistveni patent je bil začasno izbrisan iz registra v skladu z odstavkom 4 in ki meni, da je ugotovitev kompetenčnega centra napačna, lahko pri pritožbenih odborih EUIPO zaprosi za odločitev o zadevi. Vloga se vloži v dveh mesecih od začasnega izbrisa. V dveh mesecih po vložitvi prijave pritožbeni odbori EUIPO zavrnejo vlogo ali zahtevajo, da kompetenčni center popravi svojo ugotovitev in o tem obvesti osebo, ki je vložila vlogo.

6.Vsako dopolnjevanje ali popravljanje informacij o za standard bistvenem patentu v skladu s tem členom je brezplačno.

Člen 23

Popravek vpisa v registru ali informacij v podatkovni zbirki

1.Imetnik za standard bistvenega patenta lahko zahteva popravek svojega vpisa za standard bistvenega patenta v registru ali informacij v zbirki podatkov z vložitvijo ustrezne zahteve pri kompetenčnem centru, razen kot je določeno v odstavku 2.

2.Vsaka tretja oseba lahko od kompetenčnega centra zahteva, da popravi vpis za standard bistvenega patenta v registru ali informacije v podatkovni zbirki. Zahteva vsebuje naslednje informacije:

(a)ime in kontaktne podatke osebe, ki je vložila vlogo;

(b)registracijsko številko za standard bistvenega patenta, vpisanega v register;

(c)razloge za vložitev zahteve;

(d)dokazila iz neodvisnega vira, ki podpirajo zahtevo.

3.Kompetenčni center o zahtevi obvesti imetnika za standard bistvenega patenta in ga pozove, naj v roku, ki ni krajši od dveh mesecev, popravi vpis v registru ali informacije, predložene za podatkovno zbirko, kadar je to ustrezno.

4.Kompetenčni center obvesti imetnika za standard bistvenega patenta in ga pozove, naj popravi vpis v registru ali informacije, predložene za podatkovno zbirko, kadar je ustrezno, v roku, ki ni krajši od dveh mesecev, če pristojno sodišče države članice v skladu s členom 10(1) ali patentni urad ali katera koli tretja oseba kompetenčni center obvesti o:

(a)prenehanju veljavnosti za standard bistvenega patenta, vpisanega v register;

(b)razveljavitvi za standard bistvenega patenta, vpisanega v register, s strani pristojnega organa ali

(c)pravnomočni sodbi, da za standard bistveni patent, vpisan v register, ni bistven za zadevni standard.

5.Če imetnik za standard bistvenega patenta v danem roku ne popravi vpisa v registru ali informacij, predloženih za podatkovno zbirko, se vpis začasno izbriše iz registra, dokler se nepopolnost ali netočnost ne odpravi. 

6.Imetnik za standard bistvenega patenta, katerega za standard bistveni patent je bil začasno izbrisan iz registra v skladu z odstavkom 5 in ki meni, da je ugotovitev kompetenčnega centra napačna, lahko pri pritožbenih odborih EUIPO zaprosi za odločitev o zadevi. Vloga se vloži v dveh mesecih od začasnega izbrisa. V dveh mesecih po vložitvi vloge pritožbeni odbori EUIPO zavrnejo vlogo ali zahtevajo, da kompetenčni center popravi svojo ugotovitev in o tem obvesti osebo, ki je vložila vlogo.

7.Obravnava zahtev za popravek v skladu s tem členom s strani kompetenčnega centra se prekine od izbire za standard bistvenih patentov za preverjanje bistvenosti v skladu s členom 29 do objave rezultatov preverjanja bistvenosti v registru in podatkovni zbirki v skladu s členom 33(1).

8.Kompetenčni center lahko na lastno pobudo v registru in podatkovni zbirki popravi jezikovne napake ali napake pri prepisovanju ter očitne pomanjkljivosti ali tehnične napake, ki mu jih je mogoče pripisati.

9.Vsi popravki v skladu s tem členom so brezplačni.

Člen 24

Učinki neobstoja vpisa v registru ali začasnega izbrisa za standard bistvenih patentov iz registra

1.Za standard bistveni patent, ki v register ni vpisan v roku iz člena 20(3), v zvezi z izvajanjem standarda, za katerega se zahteva vpis v register, ni mogoče uveljavljati pri pristojnem sodišču države članice, in sicer od roka iz člena 20(3) do njegovega vpisa v register.

2.Imetnik za standard bistvenega patenta, ki svojih za standard bistvenih patentov ni vpisal v register v roku iz člena 20(3), od roka iz člena 20(3) do vpisa v register ni upravičen do prejemanja licenčnin ali uveljavljanja odškodnine za kršitev teh za standard bistvenih patentov v zvezi z izvajanjem standarda, za katerega se zahteva vpis v register.

3.Odstavka 1 in 2 ne posegata v določbe, vključene v pogodbe, ki določajo licenčnino za širok portfelj sedanjih ali prihodnjih patentov, ki določajo, da neveljavnost, nebistvenost ali neizvršljivost omejenega števila patentov ne vpliva na skupni znesek in izvršljivost licenčnine ali druge pogoje pogodbe.

4.Odstavka1 in 2 se uporabljata tudi v primeru začasnega izbrisa za standard bistvenega patenta iz registra v obdobju začasnega izbrisa v skladu s členom 22(4) ali 23(5), razen če odbori za pritožbe od kompetenčnega centra zahtevajo, da popravi svoje ugotovitve v skladu s členoma 22(5) in 23(6).

5.Pristojno sodišče države članice, ki je zaprošeno za odločitev o katerem koli vprašanju v zvezi z za standard bistvenem patentom, ki velja v eni ali več državah članicah, v okviru odločitve o dopustnosti tožbe preveri, ali je za standard bistveni patent vpisan v register.

Člen 25

Izbris za standard bistvenega patenta iz registra in podatkovne zbirke

1.Imetnik za standard bistvenega patenta lahko zahteva izbris svojega za standard bistvenega patenta, vpisanega v register, iz registra in podatkovne zbirke iz naslednjih razlogov:

(a)prenehanje veljavnosti patenta;

(b)razveljavitev patenta s strani pristojnega organa;

(c)pravnomočna sodba pristojnega sodišča države članice, da patent, vpisan v register, ni bistven za zadevni standard;

(d)zaradi negativnega rezultata preverjanja bistvenosti v skladu s členoma 31(5) in 33(1).

2.Taka zahteva se lahko vloži kadar koli, razen v obdobju od izbire za standard bistvenih patentov za preverjanje bistvenosti v skladu s členom 29 do objave rezultatov preverjanja bistvenosti v registru in podatkovni zbirki v skladu s členom 33(1).

3.Kompetenčni center izbriše za standard bistvene patente iz registra in podatkovne zbirke.

Naslov IV
Ocenjevalci in pomirjevalci

Člen 26

Ocenjevalci in pomirjevalci 

1.Ocenjevalec izvaja preverjanja bistvenosti.

2.Pomirjevalec opravlja naslednje naloge:

(a)posreduje med strankami pri določanju združene licenčnine;

(b)izda nezavezujoče mnenje o združeni licenčnini;

(c)sodeluje pri določanju poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

3.Ocenjevalci in pomirjevalci spoštujejo kodeks ravnanja.

4.Kompetenčni center s seznama ocenjevalcev imenuje [10] ocenjevalcev kot izvajalce medsebojnega strokovnega pregleda za obdobje [treh] let.

5.Komisija do [UL: vstaviti je treba datum 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz , določi praktične in operativne ureditve v zvezi z:

(a)zahtevami za ocenjevalce ali pomirjevalce, vključno s kodeksom ravnanja;

(b)postopki v skladu s členi 17, 18, 31 in 32 ter naslovom VI.

Člen 27

Postopek izbire 

1.Kompetenčni center izvede postopek izbire kandidatov na podlagi zahtev iz izvedbenega akta iz člena 26(5).

2.Kompetenčni center pripravi seznam primernih kandidatov za ocenjevalce ali pomirjevalce. Na voljo so lahko različni seznami ocenjevalcev in pomirjevalcev glede na tehnično področje njihove specializacije ali strokovnega znanja. 

3.Če kompetenčni center ob prvih registracijah ali določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev še ni pripravil seznama kandidatov za ocenjevalce ali pomirjevalce, kompetenčni center začasno povabi priznane strokovnjake, ki izpolnjujejo zahteve iz izvedbenega akta iz člena 26(5).

4.Kompetenčni center redno pregleduje sezname, da se ohrani zadostno število usposobljenih kandidatov.

Naslov V
Preverjanja bistvenosti za standard bistvenih patentov

Člen 28

Splošna zahteva za preverjanja bistvenosti

1.Kompetenčni center upravlja sistem preverjanj bistvenosti, ki zagotavlja, da se preverjanja izvajajo objektivno in nepristransko ter da je zagotovljena zaupnost pridobljenih informacij.

2.Preverjanje bistvenosti izvede ocenjevalec, izbran v skladu s členom 27. Ocenjevalci izvedejo preverjanja bistvenosti za standard bistvenih patentov, vpisanih v register, za standard, za katerega so vpisani.

3.Preverjanja bistvenosti se ne izvajajo za več kot en za standard bistveni patent iz zadevne patentne družine.

4.Dejstvo, da se preverjanje bistvenosti ni izvedlo ali da se trenutno izvaja, ne sme preprečiti pogajanja o licenciranju ali katerega koli sodnega ali upravnega postopka v zvezi z za standard bistvenimi patenti, vpisanimi v register. 

5.Ocenjevalec povzame rezultat preverjanja bistvenosti in razloge zanj v obrazloženem mnenju ali, v primeru medsebojnega strokovnega pregleda, v končnem obrazloženem mnenju, ki pa ni pravno zavezujoče.

6.Rezultat izvedenega preverjanja bistvenosti in obrazloženo mnenje ocenjevalca ali končno obrazloženo mnenje izvajalca medsebojnega strokovnega pregleda se lahko uporabijo kot dokaz pred deležniki, patentnimi združenji, javnimi organi, sodišči ali arbitri.

Člen 29

Izvajanje preverjanj bistvenosti 

1.Kompetenčni center vsako leto za preverjanja bistvenosti izbere vzorec za standard bistvenih patentov, vpisanih v register, iz različnih patentnih družin vsakega imetnika za standard bistvenega patenta in v zvezi z vsakim posameznim standardom v registru. Za standard bistveni patenti mikro in malih podjetij, vpisani v register, so izključeni iz postopka letnega vzorčenja. Preverjanja se izvajajo na podlagi metodologije, ki zagotavlja vzpostavitev poštenega in statistično veljavnega izbora, ki lahko da dovolj natančne rezultate o stopnji bistvenosti pri vseh za standard bistvenih patentih imetnika za standard bistvenega patenta, vpisanih v register, v zvezi z vsakim posameznim standardom v registru. Komisija do [UL: vstaviti je treba je treba datum 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] z izvedbenim aktom določi podrobno metodologijo. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2).

2.Kompetenčni center obvesti imetnike za standard bistvenih patentov o za standard bistvenih patentih, izbranih za preverjanja bistvenosti. Imetniki za standard bistvenih patentov lahko v roku, ki ga določi kompetenčni center, v istem obdobju predložijo diagram zahtevkov z največ petimi ujemanji med za standard bistvenim patentom in ustreznim standardom, vse dodatne tehnične informacije, ki lahko olajšajo preverjanje bistvenosti, in prevode patenta, ki jih zahteva kompetenčni center. 

3.Kompetenčni center objavi seznam za standard bistvenih patentov, izbranih za preverjanje bistvenosti. 

4.Če je bil za standard bistveni patent, izbran za preverjanje bistvenosti, že predmet predhodnega ali tekočega preverjanja bistvenosti v skladu s tem naslovom ali odločitve ali preverjanja bistvenosti iz člena 8, se dodatno preverjanje bistvenosti ne izvede. Rezultat predhodnega preverjanja bistvenosti ali odločitev se uporabi za določitev odstotka vzorčenih vzorcev na imetnika za standard bistvenega patenta in na določen standard, vpisan v register, ki so uspešno prestali preverjanje bistvenosti.

5.Vsak imetnik za standard bistvenega patenta lahko letno prostovoljno predlaga do 100 za standard bistvenih patentov, vpisanih v register, iz različnih patentnih družin, da se preveri njihova bistvenost v zvezi z vsakim posameznim standardom, za katerega je bil za standard bistveni patent vpisan v register. 

6.Vsak izvajalec lahko letno prostovoljno predlaga do 100 za standard bistvenih patentov, vpisanih v register, iz različnih patentnih družin, da se preveri njihova bistvenost v zvezi z vsakim posameznim standardom, za katerega so bili opravljeni vpisi za standard bistvenih patentov v register. 

7.Kompetenčni center za standard bistvene patente za preverjanje bistvenosti ocenjevalcem dodeli na podlagi seznama ocenjevalcev, pripravljenega v skladu s členom 27, in ocenjevalcu omogoči dostop do celotne dokumentacije, ki jo predloži imetnik za standard bistvenega patenta.

8.Kompetenčni center zagotovi, da se identiteta ocenjevalca med preverjanjem bistvenosti v skladu s členom 31 ali med medsebojnim strokovnim pregledom v skladu s členom 32 ne razkrije imetnikom za standard bistvenih patentov. Vsa komunikacija med imetnikom za standard bistvenega patenta in ocenjevalcem poteka prek kompetenčnega centra.

9.V primeru neupoštevanja formalnih zahtev iz člena 28, drugih postopkovnih zahtev ali kodeksa ravnanja lahko kompetenčni center na zahtevo katerega koli deležnika, predloženo v enem mesecu od objave obrazloženega mnenja ali končnega obrazloženega mnenja, ali na lastno pobudo preveri pregled in se odloči, da:

(a)ohrani ali

(b)prekliče

rezultate preverjanja bistvenosti za standard bistvenega patenta, vpisanega v register, ali medsebojnega strokovnega pregleda.

10.Kadar kompetenčni center razveljavi rezultate v skladu z odstavkom 9, točka (b), imenuje novega ocenjevalca ali izvajalca medsebojnega strokovnega pregleda za izvedbo novega pregleda preverjanja bistvenosti v skladu s členom 31 ali novega medsebojnega strokovnega pregleda v skladu s členom 32.

11.Stranka, ki zahteva, da se preveri pregled preverjanja bistvenosti ali medsebojnega strokovnega pregleda in ponovno imenuje ocenjevalec ter meni, da je ugotovitev kompetenčnega centra napačna, lahko pri pritožbenih odborih EUIPO zaprosi za odločitev o zadevi. Vloga se vloži v dveh mesecih od ugotovitve kompetenčnega centra. Pritožbeni odbori EUIPO zavrnejo vlogo ali od kompetenčnega centra zahtevajo, da imenuje novega ocenjevalca, ter o tem obvestijo osebo, ki je vložila vlogo, in, kadar je ustrezno, imetnika za standard bistvenega patenta.

Člen 30

Pripombe deležnikov 

1.V 90 dneh po objavi seznama za standard bistvenih patentov, vpisanih v register in izbranih za vzorčenje, lahko vsak deležnik kompetenčnemu centru predloži pisne pripombe glede bistvenosti izbranih za standard bistvenih patentov. 

2.Pripombe iz odstavka 1 se sporočijo imetniku za standard bistvenih patentov, ki lahko v roku, ki ga določi kompetenčni center, predloži pripombe nanje.

3.Kompetenčni center po izteku določenih rokov ocenjevalcu posreduje zadevne pripombe in odgovore imetnika za standard bistvenega patenta.

Člen 31

Preverjanje bistvenosti za standard bistvenega patenta, vpisanega v register

1.Preverjanje bistvenosti se izvede v skladu s postopkom, ki zagotavlja dovolj časa, temeljitost in visoko kakovost.

2.Ocenjevalec lahko zadevnega imetnika za standard bistvenega patenta pozove, naj v roku, ki ga določi ocenjevalec, predloži pripombe. 

3.Kadar ocenjevalec utemeljeno meni, da za standard bistveni patent morda ni bistven za standard, kompetenčni center obvesti imetnika za standard bistvenega patenta o vseh takih razlogih in določi rok, v katerem lahko imetnik za standard bistvenega patenta predloži svoje pripombe, ali predloži spremenjen diagram zahtevkov.

4.Ocenjevalec ustrezno upošteva vse informacije, ki jih predloži imetnik za standard bistvenega patenta.

5.Svoje obrazloženo mnenje predloži kompetenčnemu centru v šestih mesecih po imenovanju. Obrazloženo mnenje vsebuje ime imetnika za standard bistvenega patenta in ocenjevalca, za standard bistveni patent, ki je predmet preverjanja bistvenosti, zadevni standard, povzetek postopka preverjanja, rezultat preverjanja bistvenosti in razloge, na katerih temelji zadevni rezultat.

6.Kompetenčni center o obrazloženem mnenju obvesti imetnika za standard bistvenega patenta.

Člen 32

Medsebojni strokovni pregled 

1.Kadar kompetenčni center obvesti imetnika za standard bistvenega patenta v skladu s členom 31(3), lahko imetnik za standard bistvenega patenta zahteva medsebojni strokovni pregled pred iztekom roka za predložitev pripomb v skladu s členom 31(3).

2.Če imetnik za standard bistvenega patenta zahteva medsebojni strokovni pregled, kompetenčni center imenuje izvajalca medsebojnega strokovnega pregleda.

3.Izvajalec medsebojnega strokovnega pregleda ustrezno upošteva vse informacije, ki jih predloži imetnik za standard bistvenega patenta, razloge prvotnega ocenjevalca, zakaj za standard bistveni patent morda ni bistven za standard, in vse spremenjene diagrame zahtevkov ali dodatne pripombe, ki jih predloži imetnik za standard bistvenega patenta.

4.Če se z medsebojnim strokovnim pregledom potrdijo predhodne ugotovitve ocenjevalca, da ocenjeni za standard bistveni patent morda ni bistven za standard, za katerega je bil vpisan v register, izvajalec medsebojnega strokovnega pregleda o tem obvesti kompetenčni center in navede razloge za to mnenje. Kompetenčni center o tem obvesti imetnika za standard bistvenega patenta in ga pozove, naj predloži pripombe.

5.Izvajalec medsebojnega strokovnega pregleda ustrezno upošteva pripombe imetnika za standard bistvenega patenta in kompetenčnemu centru v treh mesecih od imenovanja izda končno obrazloženo mnenje. Končno obrazloženo mnenje vsebuje ime imetnika za standard bistvenega patenta, ocenjevalca in izvajalca medsebojnega strokovnega pregleda, za standard bistveni patent, ki je predmet preverjanja bistvenosti, zadevni standard, povzetek postopka preverjanja in medsebojnega strokovnega pregleda, predhodno ugotovitev ocenjevalca, rezultat medsebojnega strokovnega pregleda in razloge, na katerih temelji zadevni rezultat.

6.Kompetenčni center o končnem obrazloženem mnenju obvesti imetnika za standard bistvenega patenta.

7.Rezultati medsebojnega strokovnega pregleda se uporabijo za izboljšanje postopka preverjanja bistvenosti in zagotavljanje doslednosti.

Člen 33

Objava rezultatov preverjanj bistvenosti

1.Kompetenčni center rezultat preverjanja bistvenosti ali medsebojnega strokovnega pregleda vnese v register, obrazloženo mnenje in končno obrazloženo mnenje pa v podatkovno zbirko. Rezultat preverjanja bistvenosti v skladu s to uredbo velja za vse za standard bistvene patente iz iste patentne družine. 

2.Kompetenčni center v registru objavi odstotek vzorčenih za standard bistvenih patentov na imetnika za standard bistvenega patenta in na posamezen standard, vpisan v register, ki so uspešno opravili preverjanje bistvenosti. 

3.Kadar je v objavi rezultata napaka, ki jo je mogoče pripisati kompetenčnemu centru, kompetenčni center to napako popravi na lastno pobudo ali na zahtevo registracijskega zavezanca imetnika za standard bistvenega patenta in popravek objavi.

Naslov VI
Določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

Člen 34

Začetek postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

1.Postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v zvezi s standardom in izvajanjem, za katerega je bil ustvarjen vpis v registru, lahko začne katera koli od naslednjih oseb: 

(a)imetnik za standard bistvenega patenta, preden se pri pristojnem sodišču države članice začne postopek za uveljavljanje zahtevka zaradi kršitve za standard bistvenega patenta;

(b)izvajalec za standard bistvenega patenta pred kakršnim koli zahtevkom za določitev ali oceno poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev licence za standard bistvenega patenta pred pristojnim sodiščem države članice.

2.Stranka, ki zahteva določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, se imenuje „stranka, ki je vložila zahtevo“, vsaka stranka, ki se odzove na zahtevo, se imenuje „stranka, ki se odzove na zahtevo“, obe pa se za namene določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev imenujeta „stranki“.

3.Postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev lahko začne stranka ali pa stranki k njemu pristopita za prostovoljno reševanje sporov v zvezi z zadevnimi pogoji.

4.Obveznost, da se v skladu z odstavkom 1 pred sodnim postopkom začne postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ne posega v možnost katere koli stranke, da pred določitvijo zadevnih pogojev od pristojnega sodišča države članice zahteva izdajo začasne sodne odredbe finančne narave zoper domnevnega kršitelja. Z začasno sodno odredbo se izključi zaseg premoženja domnevnega kršitelja ter zaseg ali izročitev izdelkov, za katere se sumi, da kršijo za standard bistveni patent. Kadar nacionalna zakonodaja določa, da se začasna sodna odredba finančne narave lahko zahteva le, če je zadeva v postopku v glavni stvari, lahko vsaka stranka v ta namen pri pristojnem sodišču države članice začne postopek za vsebinsko presojo. Vendar stranke pristojno sodišče države članice zaprosijo, da za čas trajanja postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev prekine postopek v glavni stvari. Pristojno sodišče države članice pri odločanju o izdaji začasne sodne odredbe upošteva, da poteka postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

5.Po prekinitvi postopka za določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev je strankam na voljo celotna paleta ukrepov, vključno z začasnimi, previdnostnimi in korektivnimi ukrepi.

Člen 35

Poslovnik

Določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev urejajo členi 34 do 58, kot se nadalje izvajajo v skladu s členom 26(5).

Člen 36

Vsebina zahteve za začetek postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

1.Postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev se začne s pisnim zahtevkom kompetenčnemu centru, ki vsebuje naslednje informacije: 

(a)ime in kontaktne podatke stranke, ki je vložila zahtevo;

(b)ime in naslov stranke, ki se odzove na zahtevo;

(c)registracijske številke zadevnih za standard bistvenih patentov v registru;

(d)komercialno ime standarda in ime organizacije, ki razvija standard;

(e)po potrebi povzetek dosedanjih pogajanj o licenciranju;

(f)sklice na katero koli drugo določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, če je primerno.

2.Kadar zahtevo za začetek postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev vloži imetnik za standard bistvenega patenta, mora zahteva poleg informacij iz odstavka 1 vsebovati tudi naslednje informacije: 

(a)diagrame zahtevkov, ki glede na standard prikazujejo patentne zahtevke v zvezi z izbranimi za standard bistvenimi patenti, vpisanimi v register; 

(b)dokazilo o preverjanjih bistvenosti, če je na voljo.

3.Zahteva za začetek postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev lahko vključuje predlog za določitev zadevnih pogojev.

Člen 37

Trajanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev 

1.Če se stranki ne dogovorita drugače, obdobje od datuma predložitve zahteve za nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v skladu s členom 38(5), točka (b), ali členom 38(3), točka (c), ali členom 38(4), točka (a), drugi stavek, ali členom 38(4), točka (c), kot je ustrezno, do datuma prekinitve postopka ni daljše od devetih mesecev.

2.Rok za zastaranje zahtevkov pred pristojnim sodiščem države članice se prekine za čas trajanja postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

Člen 38

Obveščanje o zahtevi za začetek postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in odziv

1.Kompetenčni center v sedmih dneh o zahtevi obvesti stranko, ki se odzove na zahtevo, in o tem obvesti stranko, ki je vložila zahtevo.

2.Stranka, ki se odzove na zahtevo, obvesti kompetenčni center v 15 dneh od prejema obvestila o zahtevi za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev od kompetenčnega centra v skladu z odstavkom 1. V odzivu je navedeno, ali se stranka, ki se odzove na zahtevo, strinja z določitvijo poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in ali se zavezuje, da bo upoštevala njen izid. 

3.Če stranka, ki se odzove na zahtevo, ne odgovori v roku iz odstavka 2 ali obvesti kompetenčni center o svoji odločitvi, da ne bo sodelovala pri določanju poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ali da se ne bo zavezala k upoštevanju izida, se uporabi naslednje:

(a)kompetenčni center o tem obvesti stranko, ki je vložila zahtevo, in jo pozove, naj v sedmih dneh sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in ali se zavezuje, da bo upoštevala izid določitve zadevnih pogojev;

(b)kadar stranka, ki je vložila zahtevo, zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in se zaveže k upoštevanju njegovega izida, se postopek za določitev zadevnih pogojev nadaljuje, vendar se člen 34(1) ne uporablja za sodni postopek za stranko, ki je vložila zahtevo, v zvezi z isto zadevo;

(c)kadar stranka, ki je vložila zahtevo, v roku iz pododstavka (a) ne zahteva nadaljevanja postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, kompetenčni center prekine postopek za določitev zadevnih pogojev.

4.Kadar se stranka, ki se odzove na zahtevo, strinja z določitvijo poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in se zaveže, da bo upoštevala njen izid v skladu z odstavkom 2, tudi če je taka zaveza pogojena z zavezo stranke, ki je vložila zahtevo, da bo upoštevala izid določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, velja naslednje:

(a)kompetenčni center o tem obvesti stranko, ki je vložila zahtevo, in jo pozove, naj v sedmih dneh kompetenčnemu centru sporoči, ali se tudi ona zavezuje, da bo upoštevala izid določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Če stranka, ki je vložila zahtevo, sprejme zavezo, se postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev nadaljuje, izid pa je zavezujoč za obe stranki;

(b)kadar stranka, ki je vložila zahtevo, ne odgovori v roku iz pododstavka (a) ali obvesti kompetenčni center o svoji odločitvi, da se ne bo zavezala k upoštevanju izida določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, kompetenčni center o tem obvesti stranko, ki se odzove na zahtevo, in jo pozove, naj v sedmih dneh sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka za določitev zadevnih pogojev;

(c)kadar stranka, ki se odzove na zahtevo, zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, se postopek za določitev zadevnih pogojev nadaljuje, vendar se člen 34(1) ne uporablja za sodni postopek za stranko, ki se odzove na zahtevo, v zvezi z isto zadevo;

(d)kadar stranka, ki se odzove na zahtevo, v roku iz pododstavka (b) ne zahteva nadaljevanja postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, kompetenčni center prekine postopek za določitev zadevnih pogojev.

5.Kadar se ena od strank zaveže, da bo upoštevala izid določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, druga stranka pa tega ne stori v veljavnih rokih, kompetenčni center sprejme obvestilo o zavezi glede določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in stranki obvesti v petih dneh po izteku roka za predložitev zaveze. Obvestilo o zavezi vsebuje imena strank, predmet določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, povzetek postopka in informacije o zagotovljeni zavezi ali nezagotovljeni zavezi za vsako stranko.

6.Določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev se nanaša na globalno licenco za standard bistvenih patentov, razen če stranki ne določita drugače, kadar se obe stranki strinjata z določitvijo zadevnih pogojev, ali če stranka, ki je zahtevala nadaljevanje postopka za določitev zadevnih pogojev, ne določi drugače. MSP, ki so stranke v postopku za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, lahko zahtevajo omejitev ozemeljskega obsega določitve zadevnih pogojev.

Člen 39

Izbor pomirjevalcev 

1.Potem ko stranka, ki se odzove na zahtevo, v skladu s členom 38(2) odgovori na določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ali v skladu s členom 38(5) zahteva nadaljevanje postopka, kompetenčni center predlaga vsaj tri kandidate za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev s seznama pomirjevalcev iz člena 27(2). Stranki ali stranka izbereta enega od predlaganih kandidatov za pomirjevalca za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

2.Če se stranki ne dogovorita o pomirjevalcu, kompetenčni center izbere enega kandidata s seznama pomirjevalcev iz člena 27(2).

Člen 40

1.Izbrani kandidat sporoči kompetenčnemu centru, da sprejema nalogo pomirjevalca za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ta pa o sporočilu o sprejemu obvesti stranki.

2.Dan po tem, ko sta stranki obveščeni o sprejetju, je imenovan pomirjevalec, kompetenčni center pa mu predloži zadevo.

Člen 41

Priprava postopka 

Če pomirjevalec med postopkom za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ne more sodelovati, se umakne ali ga je treba zamenjati, ker ne izpolnjuje zahtev iz člena 26, se uporabi postopek iz člena 39. Rok iz člena 37 se podaljša za čas, potreben za imenovanje novega pomirjevalca za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

Člen 42

Priprava postopka 

1.Ko je zadeva v skladu s členom 40(2) predložena pomirjevalcu, ta v skladu s poslovnikom preveri, ali zahteva vsebuje informacije, ki se zahtevajo v členu 36. 

2.Strankam ali stranki, ki zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, sporoči potek in časovni razpored postopka.

Člen 43

Pisni postopek 

Pomirjevalec vsako stranko pozove, naj predloži pisna stališča, v katerih navede svoje argumente v zvezi z določitvijo veljavnih poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, vključno s podporno dokumentacijo in dokazi, ter določi ustrezne roke.

Člen 44

Ugovor zoper določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev 

1.Stranka lahko najpozneje v prvih pisnih stališčih predloži ugovor, v katerem navede, da pomirjevalec ne more določiti poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev iz pravnih razlogov, kot je prejšnja zavezujoča določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ali dogovor med strankama. Drugi stranki se omogoči, da predloži svoje pripombe.

2.Pomirjevalec odloči o ugovoru in ga zavrne kot neutemeljenega, preden odloča o zadevi po vsebini, ali pa ga vključi v obravnavo utemeljenosti določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev. Če pomirjevalec ugovor zavrne ali ga vključi v vsebinsko obravnavo določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, nadaljuje z obravnavo določitve zadevnih pogojev.

3.Če pomirjevalec odloči, da je ugovor utemeljen, prekine postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in pripravi poročilo, v katerem navede razloge za svojo odločitev.

Člen 45

Izvajanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

1.Pomirjevalec strankama neodvisno in nepristransko pomaga pri prizadevanjih za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

2.Pomirjevalec lahko povabi stranki ali stranko, ki zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, da se z njim sestane, ali pa z njo komunicira ustno ali pisno.

3.Stranki ali stranka, ki zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, v dobri veri sodeluje s pomirjevalcem in se zlasti udeležuje sestankov, izpolnjuje njegove zahteve za predložitev vseh ustreznih dokumentov, informacij in pojasnil ter uporablja sredstva, ki jih ima na voljo, da pomirjevalcu omogoči zaslišanje prič in strokovnjakov, ki jih pomirjevalec lahko pozove.

4.Stranka, ki se odzove na zahtevo, se lahko v postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev vključi kadar koli pred prekinitvijo postopka.

5.Pomirjevalec v kateri koli fazi postopka na zahtevo obeh strank ali stranke, ki zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, kot je ustrezno, prekine postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

Člen 46

Nesodelovanje stranke 

1.Če stranka:

(a)ne ravna v skladu z zahtevo pomirjevalca, poslovnikom ali časovnim razporedom postopka iz člena 42(2),

(b)umakne svojo zavezo, da bo upoštevala izid določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, kot je določeno v členu 38, ali

(c)na kakršen koli drug način ne izpolni zahteve v zvezi z določitvijo poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev,

pomirjevalec o tem obvesti obe stranki. 

2.Po prejemu obvestila pomirjevalca lahko stranka, ki izpolnjuje zahteve, od pomirjevalca zahteva, da sprejme enega od naslednjih ukrepov:

(a)pripravi predlog za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v skladu s členom 55 na podlagi informacij, ki so mu na voljo, pri čemer vsem predloženim dokazom pripiše ustrezno težo,

(b)zaključi postopek. 

3.Če stranka, ki zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ne izpolni nobene zahteve pomirjevalca ali na kakršen koli drug način ne izpolni zahteve v zvezi z določitvijo poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, pomirjevalec prekine postopek. 

Člen 47

Vzporedni postopki v tretji državi

1.V tem členu vzporedni postopek pomeni postopek, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)gre za kateri koli postopek pred sodiščem, sodnim, upravnim ali državnim organom tretje države, ki sprejema pravno zavezujoče in izvršljive odločitve o uveljavljanju patenta, sodni odredbi, kršitvi, zlorabi prevladujočega položaja na trgu ali določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev;

(b)postopek zadeva spor glede licenciranja v zvezi z istim standardom in izvajanjem ter patentom, ki ima vsebinsko enake zahteve kot za standard bistveni patent, ki je predmet določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev;

(c)v postopku kot stranka sodeluje ena ali več strank, ki so predmet določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

2.Kadar ena od strank pred začetkom postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ali med njim začne vzporedni postopek, pomirjevalec ali, če ta ni bil imenovan, kompetenčni center na zahtevo katere koli druge stranke prekine postopek za določitev zadevnih pogojev.

Člen 48

Dokazi

1.Pomirjevalec lahko brez poseganja v varstvo zaupnosti v skladu s členom 54(3) kadar koli med postopkom za določite poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev na zahtevo stranke ali na lastno pobudo zahteva predložitev dokumentov ali drugih dokazov.

2.Pregleda lahko javno dostopne informacije, register kompetenčnega centra ter zaupna in nezaupna poročila o drugih določitvah poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, pa tudi nezaupne dokumente in informacije, ki jih je pripravil kompetenčni center ali so mu bile predložene. 

Člen 49

Priče in izvedenci

Pomirjevalec lahko zasliši priče in izvedence, ki jih zahteva katera koli stranka, če so dokazi potrebni za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in če je dovolj časa za preučitev takih dokazov.

Člen 50

Predlog za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev 

1.Pomirjevalec ali stranka lahko kadar koli med postopkom za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev na lastno pobudo ali na poziv pomirjevalca predloži predloge za določitev zadevnih pogojev.

2.Če je stranka, ki je vložila zahtevo, v svojih pisnih stališčih predložila pisni predlog za poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje, mora imeti stranka, ki se odzove na zahtevo, možnost, da poda pripombe nanje in/ali v svojem odgovoru predloži pisni nasprotni predlog.

3.Pomirjevalec pri predložitvi predlogov za poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje upošteva vpliv določitve zadevnih pogojev na vrednostno verigo ter na spodbude k inovacijam imetnika za standard bistvenega patenta in deležnikov v zadevni vrednostni verigi. V ta namen se lahko pomirjevalec opira na strokovno mnenje iz člena 18 ali, če takega mnenja ni, zahteva dodatne informacije in zasliši strokovnjake ali deležnike. 

Člen 51

Priporočilo pomirjevalca glede določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

Pomirjevalec stranki obvesti o pisnem priporočilu za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev najpozneje pet mesecev pred iztekom roka iz člena 37.

Člen 52

Utemeljeni predlogi za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ki jih predložita stranki

Potem ko pomirjevalec stranki obvesti o pisnem priporočilu glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, vsaka stranka predloži podroben in utemeljen predlog za določitev zadevnih pogojev. Če je stranka že predložila predlog za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, se po potrebi predložijo revidirane različice, pri čemer se upošteva priporočilo pomirjevalca.

Člen 53

Ustni postopek 

Če je po mnenju pomirjevalca to potrebno ali če stranka to zahteva, se v 20 dneh po predložitvi utemeljenih predlogov za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev izvede ustna obravnava.

Člen 54

Razkritje informacij 

1.Kadar pomirjevalec od stranke prejme informacije za namene določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, jih razkrije drugi stranki, tako da ima ta možnost predložiti morebitna pojasnila.

2.Stranka lahko od pomirjevalca zahteva, da določene informacije v predloženem dokumentu ostanejo zaupne.

3.Kadar stranka zahteva, da informacije v dokumentu, ki ga je predložila, ostanejo zaupne, pomirjevalec teh informacij ne razkrije drugi stranki. Stranka, ki se sklicuje na zaupnost, predloži tudi nezaupno različico zaupno predloženih informacij, ki je dovolj podrobna, da omogoča razumno razumevanje vsebine zaupno predloženih informacij. Ta nezaupna različica se razkrije drugi stranki.

Člen 55

Utemeljen predlog pomirjevalca za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev

1.Pomirjevalec najpozneje 45 dni pred iztekom roka iz člena 37 strankama ali, če je to ustrezno, stranki, ki zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, predloži obrazložen predlog za določitev zadevnih pogojev.

2.Vsaka stranka lahko predloži pripombe k predlogu in predlaga spremembe predloga pomirjevalca, ki lahko preoblikuje svoj predlog tako, da upošteva pripombe, ki sta jih predložili stranki, in o tem obvesti stranki oziroma stranko, ki zahteva nadaljevanje postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

Člen 56

Prekinitev postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev in obvestilo o prekinitvi

1.Poleg prekinitve postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev iz razlogov, navedenih v členih 38(4), 44(3) in 45(5), členu 46(2), točka (b), ter členih 46(3) in 47(2), se postopek za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev prekine na enega od naslednjih načinov:

(a)stranki podpišeta dogovor o poravnavi;

(b)stranki podpišeta pisno izjavo, s katero sprejmeta utemeljen predlog pomirjevalca za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev iz člena 55;

(c)stranka podpiše pisno izjavo, da ne sprejema utemeljenega predloga pomirjevalca za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev iz člena 55;

(d)stranka ne predloži odgovora na utemeljen predlog pomirjevalca za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev iz člena 55.

2.Kompetenčni center v primeru prekinitve postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev sprejme obvestilo o prekinitvi postopka za določitev zadevnih pogojev in o tem obvesti stranki v petih dneh po prekinitvi. Obvestilo o prekinitvi vsebuje imena strank in pomirjevalca, predmet določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, povzetek postopka in razloge za njegovo prekinitev.

3.Obvestilo o prekinitvi, o kateri je obveščen imetnik za standard bistvenega patenta, se šteje za dokument v smislu člena 6(3), točka (c), Uredbe (EU) št. 608/2013 v zvezi z vsako zahtevo za carinski ukrep zoper blago, za katero se sumi, da krši njegov za standard bistveni patent. 

4.Pristojno sodišče države članice, ki je zaprošeno za odločanje o določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, tudi v primerih zlorabe prevladujočega položaja med zasebnimi strankami, ali o zahtevku zaradi kršitve za standard bistvenega patenta v zvezi z za standard bistvenim patentom, ki velja v eni ali več državah članicah in je predmet določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ne začne z obravnavo vsebine navedenega zahtevka, razen če mu je bilo vročeno obvestilo o prekinitvi postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev ali, v primerih iz člena 38(3), točka (b), in člena 38(4), točka (c), obvestilo o zavezi v skladu s členom 38(5).

5.V primerih, predvidenih v členu 38(3), točka (b), in členu 38(4), točka (c), se v postopku pred pristojnim sodiščem države članice smiselno uporablja člen 34(5).

Člen 57

Poročilo 

1.Pomirjevalec strankam predloži pisno poročilo po prekinitvi postopka za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v primerih iz člena 56(1), točka (c), in člena 56(1), točka (d).

2.Poročilo vsebuje naslednje:

(a)imena strank;

(b)zaupno oceno določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev;

(c)zaupni povzetek glavnih spornih vprašanj; 

(d)nezaupno metodologijo in oceno določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ki jo izvede pomirjevalec.

3.Zaupno poročilo je na voljo samo strankam in kompetenčnemu centru. Kompetenčni center nezaupno poročilo objavi v podatkovni zbirki.

4.Vsaka stranka v postopku določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev lahko predloži poročilo v katerem koli postopku pred pristojnim sodiščem države članice proti drugi stranki v postopku za določitev zadevnih pogojev, ne glede na kakršno koli postopkovno oviro.

Člen 58

Zaupnost 

1.Razen metodologije in ocene določitve poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ki jo izvede pomirjevalec, iz člena 57(2), točka (d), kompetenčni center ohrani zaupnost določitve zadevnih pogojev, vseh predlogov za določitev zadevnih pogojev, predloženih med postopkom, in vseh dokumentarnih ali drugih dokazov, razkritih med določitvijo zadevnih pogojev, ki niso javno dostopni, razen če stranke ne določijo drugače.

2.Kompetenčni center lahko ne glede na odstavek 1 informacije o določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev vključi v katere koli zbirne statistične podatke, ki jih objavi v zvezi s svojimi dejavnostmi, če te informacije ne omogočajo identifikacije strank ali posebnih okoliščin spora. 

Naslov VII
Postopkovna pravila

Člen 59

Komunikacija s kompetenčnim centrom in njegova obvestila

1.Komunikacija s kompetenčnim centrom in pošiljanje njegovih obvestil načeloma potekata po elektronski poti.

2.Izvršni direktor EUIPO določi, v kakšnem obsegu in pod kakšnimi tehničnimi pogoji se komunikacija in obvestila iz odstavka 1 predložijo elektronsko.

Člen 60

Roki

1.Roki se določijo v celih letih, mesecih, tednih ali dneh. Teči začnejo na dan, ki sledi dnevu, ko se je zadevni dogodek zgodil.

2.Izvršni direktor EUIPO pred začetkom vsakega koledarskega leta določi dneve, ko EUIPO ne bo sprejemal dokumentov ali ko se navadna pošta ne dostavlja na območje EUIPO.

3.Izvršni direktor EUIPO določi trajanje obdobja prekinitve v primeru splošne prekinitve dostave pošte v državi članici, v kateri se EUIPO nahaja, ali v primeru dejanske prekinitve povezave EUIPO z dogovorjenimi elektronskimi komunikacijskimi sredstvi.

4.V primerih izjemnih dogodkov, zaradi katerih je komunikacija med strankami v postopku in kompetenčnim centrom zelo otežena, lahko izvršni direktor EUIPO podaljša vse roke, ki bi se sicer iztekli na datum začetka takega dogodka ali po njem, kot določi izvršni direktor v zvezi z naslednjimi subjekti

(a)strankami v postopku, ki imajo stalno prebivališče ali registrirani sedež v zadevni regiji;

(b)zastopniki ali pomočniki, ki jih imenujejo stranke, s sedežem v zadevni regiji. 

5.Izvršni direktor EUIPO pri določanju trajanja podaljšanja iz drugega pododstavka upošteva končni datum izjemnega dogodka. Če dogodek iz drugega pododstavka prizadene sedež EUIPO, izvršni direktor EUIPO ob določitvi takega datuma navede, da velja za vse stranke v postopku.

Naslov VIII
Mikro, mala in srednja podjetja

Člen 61

Usposabljanje, svetovanje in podpora 

1.Kompetenčni center mikro, malim in srednjim podjetjem nudi brezplačno usposabljanje in podporo pri vprašanjih, povezanih z za standard bistvenimi patenti.

2.Kompetenčni center lahko naroči študije za pomoč mikro, malim in srednjim podjetjem pri zadevah, povezanih z za standard bistvenih patentov, če meni, da je to potrebno. 

3.Stroške storitev iz odstavkov 1 in 2 krije EUIPO. 

Člen 62

Pošteni, razumni in nediskriminatorni pogoji za mikro, mala in srednja podjetja 

1.Imetniki za standard bistvenega patenta pri pogajanjih o licenci za standard bistvenega patenta z mikro, malimi in srednjimi podjetji preučijo možnost, da jim ponudijo poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje, ki so ugodnejši od poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ki jih za isti standard in izvedbe ponujajo podjetjem, ki niso mikro, mala in srednja podjetja. 

2.Če imetnik za standard bistvenega patenta mikro, malim in srednjim podjetjem ponudi ugodnejše poštene, razumne in nediskriminatorne pogoje ali sklene licenco za standard bistvenega patenta, ki vključuje ugodnejše pogoje, v skladu z odstavkom 1, se taki pošteni, razumni in nediskriminatorni pogoji ne upoštevajo pri določitvi poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, razen če se zadevni pogoji določijo izključno v zvezi s poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji za drugo mikro, malo ali srednje podjetje. 

3.Imetniki za standard bistvenih patentov preučijo tudi možnost popusta ali brezplačnega licenciranja za majhen obseg prodaje, ne glede na velikost izvajalca, ki prevzame licenco. Taki popusti ali brezplačno licenciranje so pošteni, razumni in nediskriminatorni ter so na voljo v elektronski podatkovni zbirki, kot je določeno v členu 5(2), točka (b).

Naslov IX
Pristojbine in dajatve

Člen 63

Pristojbine in dajatve 

1.Kompetenčni center lahko zaračuna upravne pristojbine za storitve, ki jih opravlja v skladu s to uredbo.

2.Pristojbine se lahko zaračunajo vsaj za:

(a)pomirjevalce, ki olajšajo sklepanje sporazumov o določitvi združenih licenčnin v skladu s členom 17;

(b)strokovno mnenje o združeni licenčnini v skladu s členom 18;

(c)preverjanje bistvenosti, ki ga izvede ocenjevalec v skladu s členom 31, in za medsebojni strokovni pregled v skladu s členom 32;

(d)pomirjevalce za določitev poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v skladu z naslovom VI.

3.Kadar kompetenčni center zaračuna pristojbine v skladu z odstavkom 2, se pristojbine plačajo na naslednji način:

(a)pristojbine iz odstavka 2, točka (a), plačajo imetniki za standard bistvenih patentov, ki so sodelovali v postopku, in sicer na podlagi njihovega ocenjenega odstotka za standard bistvenih patentov od vseh za standard bistvenih patentov za standard;

(b)pristojbine iz odstavka 2, točka (b), v enakih deležih plačajo stranke, ki so sodelovale v postopku priprave strokovnega mnenja o združeni licenčnini, razen če se ne dogovorijo drugače ali če skupina ne predlaga drugačne porazdelitve na podlagi velikosti strank, določene na podlagi njihovega prometa;

(c)pristojbine iz odstavka 2, točka (c), plačata imetnik za standard bistvenega patenta, ki je zahteval preverjanje bistvenosti v skladu s členom 29(5) ali medsebojni strokovni pregled v skladu s členom 32(1), in izvajalec, ki je zahteval preverjanje bistvenosti v skladu s členom 29(6);

(d)pristojbine iz odstavka 2, točka (b), v enakih deležih plačajo stranke, razen če se ne dogovorijo drugače ali če pomirjevalec ne predlaga drugačne porazdelitve glede na stopnjo sodelovanja strank pri določanju poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

4.Višina pristojbin je razumna in ustreza stroškom storitev. Pri njeni določitvi se upošteva položaj mikro, malih in srednjih podjetij.

5.Komisija do [UL: vstaviti je treba datum 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme izvedbeni akt, v katerem določi zneske pristojbin iz člena 63 ter ureditev glede načinov plačila v zvezi s pravili iz odstavka 3 in odstavka 4 tega člena. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2).

Člen 64

Plačilo pristojbin

1.Pristojbine se plačajo EUIPO. Vsa plačila se izvršijo v eurih. Izvršni direktor EUIPO lahko določi, kateri posebni načini plačila se lahko uporabljajo.

2.Če zahtevani zneski niso v celoti plačani v desetih dneh po datumu zahteve, lahko kompetenčni center o tem obvesti stranko, ki ni izpolnila obveznosti, in ji omogoči, da v [5] dneh izvede zahtevano plačilo. V primeru določitve združene licenčnine ali poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev predloži kopijo zahtevka drugi stranki.

3.Datum, ki se šteje kot datum izvršitve plačila EUIPO, je datum, ko je znesek plačila ali prenosa dejansko knjižen na bančni račun EUIPO.

4.Če kateri koli del zahtevanega plačila ostane neplačan po roku iz odstavka 2, lahko kompetenčni center do plačila začasno onemogoči dostop do podatkovne zbirke stranki, ki ni izpolnila obveznosti. 

Člen 65

Finančne določbe

1.Stroški, ki jih imajo EUIPO ali ocenjevalci ali pomirjevalci, ki jih EUIPO izbere v skladu s členoma 26 in 27, pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene v skladu s to uredbo, se krijejo iz upravnih pristojbin, ki jih EUIPO plačajo uporabniki storitev kompetenčnega centra.

2.Kar zadeva stroške, ki jih ima EUIPO zaradi izvajanja dejavnosti, ki so mu zaupane s to uredbo, in niso kriti s pristojbinami iz te uredbe, EUIPO te dejavnosti financira iz lastnih proračunskih sredstev.

Naslov X
Končne določbe

Člen 66

Začetek postopka vpisa obstoječega standarda v register

1.Imetniki za standard bistvenih patentov, ki so bistveni za standard, objavljen pred začetkom veljavnosti te uredbe (v nadaljnjem besedilu: obstoječi standardi), za katerega so bile sprejete zaveze glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, lahko do [UL: vstaviti je treba datum 28 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] v skladu s členi 14, 15 in 17 obvestijo kompetenčni center o vseh obstoječih standardih ali njihovih delih, ki bodo določeni v delegiranem aktu v skladu z odstavkom 4. Postopki ter zahteve glede obveščanja in objave iz te uredbe se uporabljajo smiselno.

2.Izvajalci standarda, objavljenega pred začetkom veljavnosti te uredbe, za katerega so bile sprejete zaveze glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, lahko do [UL: vstaviti je treba datum 28 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] v skladu s členom 14(4) obvestijo kompetenčni center o vseh obstoječih standardih ali njihovih delih, ki bodo določeni v delegiranem aktu v skladu z odstavkom 4. Postopki ter zahteve glede obveščanja in objave iz te uredbe se uporabljajo smiselno.

3.Imetnik za standard bistvenega patenta ali izvajalec lahko do [UL: vstaviti je treba datum 30 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] zahteva strokovno mnenje v skladu s členom 18 v zvezi z za standard bistvenimi patenti, bistvenimi za obstoječi standard ali njegove dele, ki bodo določeni v delegiranem aktu v skladu z odstavkom 4. Zahteve in postopki iz člena 18 se uporabljajo smiselno.

4.Kadar je delovanje notranjega trga resno izkrivljeno zaradi neučinkovitosti pri licenciranju za standard bistvenih patentov, Komisija po ustreznem postopku posvetovanja z delegiranim aktom v skladu s členom 67 določi, kateri od obstoječih standardov, njihovih delov ali ustreznih primerov uporabe se lahko priglasijo v skladu z odstavkom 1 ali 2 ali za katere se lahko zahteva strokovno mnenje v skladu z odstavkom 3. V delegiranem aktu se določi tudi, kateri postopki ter zahteve glede obveščanja in objave iz te uredbe se uporabljajo za zadevne obstoječe standarde. Delegirani akt se sprejme v [UL: vstaviti je treba datum 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

5.Ta člen se uporablja brez poseganja v katere koli akte, ki so bili sklenjeni, in pravice, ki so bile pridobljene do [UL: vstaviti je treba datum 28 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Člen 67

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.Pooblastilo za sprejetje delegiranega akta iz členov 1(4), 4(5) in 66(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

3.Prenos pooblastila iz členov 1(4), 4(5) in 66(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 1(4), 4(5) in 66(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 68

Postopek v odboru 

1.Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. 

Člen 69

Smernice Komisije

Komisija lahko v skladu s to uredbo izda smernice o zadevah, ki spadajo na njeno področje uporabe, razen o zadevah, povezanih z razlago členov 101 in 102 PDEU.

Člen 70

Ocena

1.Komisija do [UL: vstaviti je treba datum 5 let po začetku veljavnosti te uredbe] oceni uspešnost in učinkovitost vpisa za standard bistvenih patentov v register in sistema preverjanja bistvenosti.

2.Komisija do [UL: vstaviti je treba datum 8 let po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsakih pet let oceni izvajanje te uredbe. V oceni se oceni uporabo te uredbe, zlasti vpliv, uspešnost in učinkovitost kompetenčnega centra in njegovih delovnih metod.

3.Komisija se pri pripravi poročil o oceni iz odstavkov 1 in 2 posvetuje z EUIPO in deležniki.

4.Komisija poročila o oceni iz odstavkov 1 in 2 skupaj s svojimi sklepi, pripravljenimi na podlagi teh poročil, predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in upravnemu odboru EUIPO.

Člen 71

Spremembe Uredbe (EU) 2017/1001

Uredba (EU) 2017/1001 se spremeni:

1.člen 151(1) se spremeni:

(a)vstavi se naslednja točka:

„(ba) upravljanje, spodbujanje in podpiranje nalog, ki so mu dodeljene in jih izvaja kompetenčni center v skladu z Uredbo (EU) … Evropskega parlamenta in Sveta+*;

* Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o za standard bistvenih patentih (UL ...).“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Urad lahko nudi storitve alternativnega reševanja sporov, vključno z mediacijo, poravnavo, arbitražo, določitvijo licenčnin ter določitvijo poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.“;

2.v členu 157(4) se doda naslednja točka: 

„(p) izvajanje pooblastil, ki so mu podeljena na podlagi Uredbe (EU) …++.“;

3.člen 170 se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Center za alternativno reševanje sporov“;

(b)odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim: 

„1. Za namene člena 151(3) lahko Urad ustanovi center za alternativno reševanje sporov (v nadaljnjem besedilu: center).

2. Storitve centra za reševanje sporov v zvezi s pravicami intelektualne lastnine lahko uporablja vsaka fizična ali pravna oseba.“;

(c)odstavek 15 se nadomesti z naslednjim:

„15. Urad lahko sodeluje z drugimi priznanimi nacionalnimi ali mednarodnimi organi, ki zagotavljajo storitve alternativnega reševanja sporov.“;

(d)doda se naslednji odstavek:

„16. Člena 18 in 19 ter členi 34 do 58 Uredbe ...++ se za center uporabljajo v vseh postopkih v zvezi z za standard bistvenimi patenti.“.

[+ UL: v besedilu je treba navesti številko te uredbe, v opombi pa številko, datum in sklic na UL te uredbe.]

[++ UL: v besedilu je treba navesti številko te uredbe].

Člen 72

Začetek veljavnosti in uporaba

1.Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.Uporablja se od … [Urad za publikacije: vstaviti je treba datum 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani način(i) izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

☒ Nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 49  

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Preglednica 1: Kazalniki spremljanja

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

☒ Časovno neomejeno

–Obdobje izvajanja bo predvidoma trajalo do dve leti, ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani način(i) izvrševanja proračuna 50   

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☒ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–☒ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice n.r.

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice n.r.

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–☒    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

Ta oddelek bi bilo treba izpolniti s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga 5 k Sklepu Komisije o notranjih pravilih za izvrševanje oddelka splošnega proračuna Evropske unije za Komisijo), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

Odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–☒    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☒    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

V spodnji preglednici je prikazano okvirno število EPDČ, ki jih bo EUIPO morda potreboval za izvajanje predloga.

*dejanski datum bo odvisen od sprejetja predloga s strani sozakonodajalcev.

Veliko število EPDČ v tretjem letu (prvo leto delovanja sistema) je posledica pričakovane registracije do 72 000 patentnih družin, v naslednjih letih pa naj bi se število registracij zmanjšalo na približno 10 % začetnih registracij. Vendar je dejanska uporaba novega sistema negotova – to so naše ocene, ki temeljijo na oceni učinka. Opozoriti bi bilo treba, da kadrovski viri v zgornji preglednici vključujejo tudi štiri EPDČ v vsakem letu za operativne dejavnosti, kot je delovanje kompetenčnega centra, ki bo imel vlogo zaledne pisarne za postopke določanja poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev (spravni postopki) in postopke določanja združenih licenčnin.

Poleg tega bo EUIPO med operativnim obdobjem storitve, kot so preverjanja bistvenosti in spravni postopki, prenesel na zunanje strokovnjake. Ocenjujemo, da bo v tretjem letu potrebnih približno 82 EPDČ strokovnjakov za oceno bistvenosti, od četrtega leta naprej pa se bo število teh strokovnjakov zmanjšalo na približno osem EPDČ. Ocenjujemo tudi, da bosta letno potrebna približno dva EPDČ pomirjevalcev.

V spodnji preglednici so prikazani okvirni stroški EPDČ, ki jih bo EUIPO morda potreboval za izvajanje predloga.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) v stalnih cenah

*dejanski datum bo odvisen od sprejetja predloga s strani sozakonodajalcev.

Poleg tega so enkratni izdatki za IT ocenjeni na 0,815 milijona EUR, letni izdatki za vzdrževanje IT pa na 0,163 milijona EUR.

V nadaljevanju je predstavljena ocena plačil zunanjim strokovnjakom.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) v stalnih cenah

Podrobni izračuni in napovedi so predstavljeni v oceni učinka, Priloga A7.1.

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog, ki se bodo izvajale:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

N. r., predlog upravlja EUIPO, financira pa se s pristojbinami.

Predlog/pobuda:

–◻    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–◻    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–◻    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–◻    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–☒    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

EUIPO bo pobiral pristojbine za kritje vseh svojih stroškov in plačilo zunanjih strokovnjakov. V spodnji preglednici je prikazana ocenjena vrednost pristojbin, ki jih bo zbral EUIPO 64 .

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) v stalnih cenah

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–☒    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke.

–Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻

(1)    Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde.

(2)    Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike.

(3)    V nekaterih primerih je lahko imetnik za standard bistvenega patenta tudi izvajalec in obratno – mnoga podjetja, ki sodelujejo pri razvoju standardov, so vertikalno integrirana in zato spadajo v obe kategoriji. Zato delitev za standard bistvenih patentov na dve popolnoma ločeni skupini, tj. imetnike in izvajalce za standard bistvenih patentov, ni povsem točna. Vendar pa bosta zaradi lažjega sklicevanja v tej oceni učinka ta izraza uporabljena za podjetja, ki imajo v lasti za standard bistveni patent (tj. lastniki za standard bistvenega patenta), in tista, ki za standard bistvene patente izvajajo v svojih izdelkih (tj. izvajalci).

(4)    Sporočilo o določitvi pristopa EU za standardne patente (COM(2017) 712 final), 29. november 2017.

(5)    Sklepi Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ki jih je Svet (notranji trg, industrija, raziskave in vesolje) odobril na seji 12. marca 2018.

(6)    Sklepi Sveta o politiki intelektualne lastnine in reviziji sistema industrijskih modelov v Uniji, sprejeti na seji 10. novembra 2020.

(7)    https://single-market-economy.ec.europa.eu/smes/sme-definition_en

(8)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Čim boljše izkoriščanje inovacijskega potenciala EU – Akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU z dne 25. novembra 2020 (COM(2020) 760 final).

(9)    Sklepi Sveta o politiki intelektualne lastnine, ki jih je Svet (ekonomske in finančne zadeve) odobril na seji 18. junija 2021.

(10)    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o akcijskem načrtu za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU (2021/2007(INI)).

(11)    COM(2022) 31 final, 2.2.2022, Strategija EU za standardizacijo. Določitev globalnih standardov v podporo odpornemu, zelenemu in digitalnemu enotnemu trgu EU (COM(2022) 31 final), Bruselj, 2. februar 2022.

(12)    Sporočilo Komisije – Smernice o uporabi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sporazume o horizontalnem sodelovanju (UL C 11, 14.1.2011, str. 1, trenutno se pregleduje).

(13)    Poglavje 7, odstavek 263.

(14)    Sodba vrhovnega sodišča Združenega kraljestva z dne 26. avgusta 2020, Unwired Planet/Huawei, UKSC 2018/0214, [2020] UKSC 37, odločitev okrožnega sodišča Združenih držav Amerike za osrednje okrožje Kalifornije, TCL/Ericsson, zadeva št. 8:14-cv-00341-JVS-DFM, s soglasjem obeh strank. Sodba kitajskega vrhovnega sodišča z dne 19. avgusta 2021, OPPO/Sharp, Zui Gao Fa Zhi Min Xia Zhong št. 517, sklep drugostopenjskega sodišča v Vuhanu z dne 23. septembra 2020, Xiaomi/Interdigital, (2020) E 01 Zhi Min Chu 169 št. 1; sklep drugostopenjskega sodišča v Wuhanu, Samsung/Ericsson [2020], zadeva E 01 Zhi Min Chu št. 743.

(15)    Priročnik japonskega patentnega urada za pogajanja o licenciranju za standard bistvenih patentov; južnokorejske smernice o nepoštenem uveljavljanju pravic intelektualne lastnine; smernice singapurske komisije za konkurenco in potrošnike o ravnanju s pravicami intelektualne lastnine.

(16)    Združene države Amerike so umaknile svojo izjavo o politiki glede pogajanj o pravnih sredstvih in licenciranju za standard bistvenih patentov, za katere veljajo zaveze glede poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, ter sklenile memorandum o soglasju s Centrom za arbitražo in mediacijo pri WIPO. Združeno kraljestvo je leta 2021 začelo postopek o za standard bistvenih patentih in inovacijah, ki je v teku. Indijsko ministrstvo za telekomunikacije razpravlja o predlogu za ustanovitev odbora za upravljanje intelektualne lastnine Digicom, ki naj bi olajšal licenciranje pravic intelektualne lastnine in upravljanje intelektualne lastnine v telekomunikacijskem sektorju. Kitajska se je posvetovala o osnutku sprememb izvedbenih predpisov protimonopolnega zakona. Japonski patentni urad pregleduje svoje smernice, METI pa je ustanovil študijsko skupino za licenčno okolje za standard bistvenih patentov.

(17)    Sodba Sodišča z dne 16. julija 2015, Huawei Technologies Co. Ltd/ZTE Corp. in ZTE Deutschland GmbH, C-170/13, EU:C:2015:477.

(18)    Usklajeni z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).

(19)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za standardizacijo; Določitev globalnih standardov v podporo odpornemu, zelenemu in digitalnemu enotnemu trgu EU, 2. februar 2022 (COM(2022) 31 final).

(20)    Sporočilo Komisije – Smernice o uporabi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sporazume o horizontalnem sodelovanju (UL C 11, 14.1.2011, str. 1) in sodna praksa Sodišča, zlasti zadeva Huawei/ZTE, C-170/13, EU:C:2015:477.

(21)    Sodba Sodišča z dne 12. decembra 2006, Nemčija/Parlament in Svet, C‑380/03, EU:C:2006:772, točka 38 in navedena sodna praksa, in sodba Sodišča z dne 10. februarja 2009, Irska/Parlament in Svet, C‑301/06, EU:C:2009:68, točka 64; v zvezi s tem glej tudi sodbo Sodišča z dne 2. maja 2006, Združeno kraljestvo/Parlament in Svet, C-217/04, EU:C:2006:279, točke 60–64.

(22)    Pritožbeno sodišče v Haagu, sodba z dne 2. julija 2019, Philips/Wiko, številka zadeve: C/09/511922/HA ZA 16-623; Hoge Raad, sodba z dne 25. februarja 2022, Wiko/Philips, št. 19/04503, ECLI:NL:HR:2022:294; okrožno sodišče v Haagu, sodba z dne 15. decembra 2021,Vestel/Access Advance, ECLI:NL:RBDHA:2021:14372.

(23)    Sodišče v Parizu, sklep preiskovalnega sodnika z dne 6. februarja 2020, TCT/Philips, RG 19/02085 – Portalis 352J-W-B7D-CPCIX; Sodišče v Parizu, 3.3, sodba z dne 7. decembra 2021, Xiaomi/Philips in ETSI, RG 20/12558.

(24)    Nemško zvezno sodišče („Bundesgerichtshof – BGH“), sodba z dne 5. maja 2020, Sisvel/Haier, KZR 36/17, in nemško zvezno sodišče, sodba z dne 24. novembra 2020, FRAND-Einwand II, KZR 35/17; sklep z dne 24. junija 2021, Nokia Technologies/Daimler, C-182/21, EU:C:2021:575 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Düsseldorf, izbrisan iz registra).

(25)    Glej spletno stran https://ec.europa.eu/growth/content/webinar-series-standard-essential-patents_en.

(26)    Sodba Sodišča z dne 13. decembra 1979, Hauer/Land Rheinland-Pfalz, C-44/79, ECLI:EU:C:1979:290, točka 32; sodba Sodišča z dne 11. julija 1989, Hermann Schräder HS Kraftfutter GmbH & Co. KG/Hauptzollamt Gronau, C-256/87, EU:C:1999:332, točka 15, in sodba Sodišča z dne 13. julija 1989, Hubert Wachauf/Bundesamt für Ernährung und Forstwirtschaft, C-5/88, ECLI:EU:C:1989:321, točki 17 in 18.

(27)    Spravni postopek je v skladu s pogoji za obvezno uporabo alternativnih postopkov reševanja sporov, ki so pogoj za dopustnost tožbe pred sodiščem, kot je navedeno v sodbah Sodišča z dne 18. marca 2010, Rosalba Alassini/Telecom Italia SpA (C-317/08), Filomena Califano/Wind SpA (C-318/08), Lucia Anna Giorgia Iacono/Telecom Italia SpA (C-319/08) in Multiservice Srl/Telecom Italia SpA (C-320/08) ter združenih zadevah C-317/08, C-318/08, C-319/08 in C-320/08, ECLI:EU:C:2010:146, ob upoštevanju posebnosti licenciranja SEP.

(28)    Glej sprotno opombo zgoraj.

(29)    UL C , , str. .

(30)    UL C , , str. .

(31)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Čim boljše izkoriščanje inovacijskega potenciala EU – Akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU z dne 25. novembra 2020 (COM(2020) 760 final).

(32)    UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(33)    Sklepi Sveta o politiki intelektualne lastnine, ki jih je Svet (ekonomske in finančne zadeve) odobril na seji 18. junija 2021.

(34)    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o akcijskem načrtu za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU (2021/2007(INI)).

(35)    Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(36)    Sporočilo Komisije – Smernice o uporabi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sporazume o horizontalnem sodelovanju (UL C 11, 14.1.2011, str. 1, trenutno se pregleduje).

(37)    Sodba Sodišča z dne 16. julija 2015, Huawei Technologies Co. Ltd/ZTE Corp. in ZTE Deutschland GmbH, C-170/13, EU:C:2015:477.

(38)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).

(39)    Sodba Sodišča z dne 13. decembra 1979, Hauer/Land Rheinland-Pfalz, C-44/79, ECLI:EU:C:1979:290, točka 32; sodba Sodišča z dne 11. julija 1989, Hermann Schräder HS Kraftfutter GmbH & Co. KG/Hauptzollamt Gronau, C-256/87, EU:C:1999:332, točka 15, in sodba Sodišča z dne 13. julija 1989, Hubert Wachauf/Bundesamt für Ernährung und Forstwirtschaft, C-5/88, ECLI:EU:C:1989:321, točki 17 in 18.

(40)    Spravni postopek je v skladu s pogoji za obvezno uporabo alternativnih postopkov reševanja sporov, ki so pogoj za dopustnost tožbe pred sodiščem, kot je navedeno v sodbah Sodišča; sodba z dne 18. marca 2010, Alassini in drugi, združene zadeve C‑317/08 do C‑320/08, in sodba z dne 14. junija 2017, C‑75/16, Menini in Rampanelli/Banco Popolare Società Cooperativa, ob upoštevanju posebnosti licenciranja za standard bistvenih patentov.

(41)    Sodbe Sodišča z dne 18. marca 2010, Rosalba Alassini/Telecom Italia SpA (C-317/08), Filomena Califano/Wind SpA (C-318/08), Lucia Anna Giorgia Iacono/Telecom Italia SpA (C-319/08) in Multiservice Srl/Telecom Italia SpA (C-320/08), združene zadeve C-317/08, C-318/08, C-319/08 in C-320/08, EU:C:2010:146, in sodba Sodišča z dne 14. junija 2017, Livio Menini in Maria Antonia Rampanelli/Banco Popolare – Società Cooperativa, C‑75/16, EU:C:2017:457.

(42)    Sporočilo Komisije – Smernice o uporabi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sporazume o horizontalnem sodelovanju (UL C 11, 14.1.2011, str. 1, trenutno se pregleduje).

(43)    Sporočilo o določitvi pristopa EU za standardne patente (COM(2017) 712 final), 29. november 2017.

(44)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(45)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(46)    Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 154, 16.6.2017, str. 1).

(47)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(48)    Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(49)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(50)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(51)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(52)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(53)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(54)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(55)    Po uradni proračunski nomenklaturi.

(56)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(57)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(58)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(59)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(60)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(61)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(62)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(63)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(64)    Pristojbine zajemajo tudi stroške vzdrževanja IT in delež enkratnih stroškov (ki naj bi se povrnili v desetih letih).