EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 18.4.2023

COM(2023) 228 final

2023/0115(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2014/49/EU glede obsega zaščite vlog, uporabe sredstev sistemov jamstva za vloge, čezmejnega sodelovanja in preglednosti

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2023) 230 final} - {SWD(2023) 225 final} - {SWD(2023) 226 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ozadje predloga

Reforma okvira za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge ter širši pomen za bančno unijo

Skupaj z reformo okvira za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge bi dokončana bančna unija, skupaj z njenim tretjim stebrom, ESJV, nudila večjo finančno zaščito in gotovost za gospodinjstva in podjetja v EU, povečala zaupanje ter okrepila finančno stabilnost, ki so potrebni za rast, blaginjo in odpornost v ekonomski in monetarni uniji ter v EU na splošno. Unija kapitalskih trgov dopolnjuje bančno unijo, saj sta obe pobudi bistveni za financiranje dvojnega prehoda (digitalnega in zelenega), krepitev mednarodne vloge eura ter krepitev odprte strateške avtonomije EU in njene konkurenčnosti v svetu, ki se spreminja, zlasti glede na trenutno zahtevno gospodarsko in geopolitično okolje 10 11 .

Euroskupina se junija 2022 ni strinjala s celovitejšim delovnim načrtom za dokončanje bančne unije z vključitvijo ESJV. Namesto tega je pozvala Komisijo, naj predloži bolj ciljno usmerjene zakonodajne predloge za reformo okvira EU za upravljanje bančnih kriz in nacionalna jamstva za vloge 12 .

Razlogi za predlog

Komisija je v skladu z mandatom iz člena 19(6) direktive o sistemih jamstva za vloge izvedla celovito oceno uspešnosti direktive. V sklepnih ugotovitvah je bilo potrjeno, da so glavni elementi direktive o sistemih jamstva za vloge, zlasti standardna raven kritja v višini 100 000 EUR na vlagatelja na banko, najnižja ciljna raven financiranja sistema jamstva za vloge in kratki roki za izplačilo vlagateljem, na splošno ustvarili pozitivne koristi za vlagatelje.

Vendar so praktične izkušnje pri uporabi tega okvira pokazale, da obstajajo področja, na katerih so možne izboljšave. Ta področja zajemajo obseg zaščite vlagateljev, različno razlago pogojev za uporabo sredstev sistemov jamstva za vloge za oblike posredovanja, ki ne vključujejo izplačila kritih vlog, operativno uspešnost in učinkovitost delovanja sistemov jamstva za vloge, široko diskrecijo in možnosti v državah ter potrebo po boljšem usklajevanju med varnostnimi mrežami za reševanje in varnostnimi mrežami jamstva za vloge.

Predlog direktive o sistemih jamstva za vloge kot sestavni del zakonodajnega pregleda okvira za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge, ki ga izvaja Komisija, v veliki meri temelji na pripravljalnem delu in priporočilih, ki jih je Evropski bančni organ (EBA) pripravil v svojih petih mnenjih 15 o uporabi direktive o sistemih jamstva za vloge, ter upošteva primere, ko njena praktična uporaba ni dosegla nekaterih pomembnih ciljev direktive ali jih je dosegla le delno.

Povzetek sprememb direktive o sistemih jamstva za vloge v okviru reforme okvira za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge

(1)pojasniti obseg zaščite vlagateljev z obravnavanjem ugotovljenih neskladij, da se vlagateljem iz EU zagotovi usklajena in zanesljiva raven zaščite;

(2)uskladitev preizkusa najnižjih stroškov za vse vrste ukrepov sistemov jamstva za vloge, ki niso izplačila kritih vlog, v primeru insolventnosti, da se bolj izenačijo konkurenčni pogoji in zagotovi skladnost rezultatov pri upravljanju propadov bank;

(3)izboljšati delovanje sistemov jamstva za vloge s poenostavitvijo upravnih postopkov, hkrati pa povečati preglednost njihove finančne trdnosti in uporabe sredstev;

(4)povečati zbliževanje praks med sistemi jamstva za vloge in med organi; ter

(5)izboljšati čezmejno sodelovanje med sistemi jamstva za vloge pri izplačilih vlagateljem, ki se nahajajo v drugih državah članicah EU, ali v primeru, da banke zamenjajo sistem jamstva za vloge.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Okvir za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge je bil zasnovan za preprečevanje in upravljanje propadov institucij katere koli velikosti ali s katerim koli poslovnim modelom. Razvit je bil z namenom ohranjanja finančne stabilnosti, zaščite vlagateljev, čim manjše uporabe javnih sredstev, omejevanja moralnega tveganja in izboljšanja notranjega trga za finančne storitve. V oceni je bilo na splošno ugotovljeno, da bi bilo treba okvir za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge v nekaterih pogledih izboljšati.

Ocena zlasti kaže, da sta pravna varnost in predvidljivost pri upravljanju propadov bank še vedno nezadostni. Odločitev javnih organov o tem, ali naj izberejo reševanje ali insolventnost, se lahko med državami članicami zelo razlikuje. Poleg tega varnostne mreže, ki jih financira sektor, niso vedno učinkovite in še vedno obstajajo različni pogoji za dostop do financiranja v postopkih reševanja in zunaj njih. To vpliva na spodbude in ustvarja priložnosti za arbitražo pri sprejemanju odločitev o tem, katero orodje za upravljanje kriz bi bilo treba uporabiti. Nazadnje, zaščita vlagateljev je v državah članicah na številnih področjih še vedno neenakomerna in nedosledna.

•Posvetovanja z deležniki

Komisija je izvedla obsežne izmenjave prek različnih posvetovalnih orodij, ker je želela doseči vse vključene deležnike, da bi bolje razumela, kako je okvir deloval in kakšne so možnosti za izboljšave.

Leta 2020 je začela posvetovanje o skupni začetni oceni učinka in časovnem načrtu, katerega namen je bil zagotoviti podrobno analizo ukrepov, ki jih je treba sprejeti na ravni EU, in morebitnega učinka različnih možnosti politike na gospodarstvo, družbo in okolje.

Komisija je leta 2021 začela dve posvetovanji: ciljno usmerjeno in javno posvetovanje za pridobitev povratnih informacij deležnikov o tem, kako se je uporabljal okvir za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge, in mnenj o morebitnih spremembah. Ciljno usmerjeno posvetovanje, ki je zajemalo 39 splošnih in posebnih strokovnih vprašanj, je bilo na voljo samo v angleščini in je potekalo od 26. januarja do 20. aprila 2021. Javno posvetovanje je zajemalo 10 splošnih vprašanj, ki so bila na voljo v vseh jezikih EU, obdobje za pridobitev povratnih informacij pa je trajalo od 25. februarja do 20. maja 2021. Poročilo s povzetkom povratnih informacij iz tega posvetovanja je bilo objavljeno 7. julija 2021 20 . V posvetovanju je večina anketirancev menila, da bi moral sistem jamstva za vloge ščititi tudi vloge javnosti, vključno z lokalnimi organi. Večina bank in sistemov jamstva za vloge je menila, da trenutno redno razkrivanje informacij zadostuje in da spremembe niso potrebne. Digitalna komunikacija se je pogosto štela za najprimernejše sredstvo za prihranek stroškov.

Uslužbenci Komisije so se prav tako večkrat posvetovali z državami članicami o izvajanju okvira za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge na ravni EU ter o morebitnih revizijah direktive o sanaciji in reševanju bank/uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje in direktive o sistemih jamstva za vloge v okviru strokovne skupine Komisije za bančništvo, plačila in zavarovanje. Vzporedno z razpravami v strokovni skupini so bila vprašanja, obravnavana v tem predlogu, obravnavana tudi na sejah pripravljalnih teles Sveta, in sicer Delovne skupine Sveta za finančne storitve in bančno unijo ter Delovne skupine na visoki ravni za ESJV.

Poleg tega so v pripravljalni fazi zakonodaje uslužbenci Komisije organizirali tudi številna srečanja (fizična in virtualna) s predstavniki bančnega sektorja in drugimi deležniki.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je za podporo delu v zvezi s pregledom direktive o sistemih jamstva za vloge pozvala EBA k predložitvi izčrpnega mnenja 21 .EBA se je odzval s petimi mnenji. Prvo mnenje o upravičenosti vlog, ravni kritja in sodelovanju med sistemi jamstva za vloge je bilo predloženo avgusta 2019 22 . Drugo mnenje o izplačilih iz sistemov jamstva za vloge je bilo predloženo oktobra 2019 23 . Tretje mnenje o financiranju sistemov jamstva za vloge in uporabi sredstev sistemov jamstva za vloge je bilo predloženo januarja 2020 24 . Četrto mnenje o obravnavi sredstev strank je bilo predloženo oktobra 2021 25 . Poleg tega je Komisija upoštevala mnenje EBA iz leta 2020 o medsebojnem učinkovanju direktive EU o preprečevanju pranja denarja in direktive EU o sistemih jamstva za vloge 26 ter mnenje EBA iz leta 2021 o tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma, ki vplivajo na finančni sektor EU 27 , ki ga organ izda vsaki dve leti.

Poleg tega je Komisija najela Center za evropske politične študije (CEPS) za pripravo dveh poročil o jamstvih za vloge z naslovom „Uskladitev insolvenčne zakonodaje v euroobmočju“ 28 ter „Možnosti in diskrecija v državah članicah v skladu z direktivo o sistemih jamstva za vloge“ 29 , ki sta bili objavljeni decembra 2016 oziroma novembra 2019.

Poleg posvetovanja z deležniki je Komisija sodelovala v razpravah in pri izmenjavi mnenj, ki so prispevala k delu projektne skupine EBA za sisteme jamstva za vloge in strokovne skupine za bančništvo, plačila in zavarovanje.

•Ocena učinka 30

Za ta predlog je bila opravljena ocena učinka skupaj s predlogoma za pregled direktive o sanaciji in reševanju bank ter uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje, ocena pa upošteva povratne informacije deležnikov in potrebo po obravnavanju različnih medsebojno povezanih vprašanj, ki zajemajo tri različna pravna besedila. V Prilogi 6 k oceni učinka so opisana vprašanja v zvezi s sedanjim delovanjem okvira za sisteme jamstva za vloge, določeni možni scenariji za njegovo izboljšanje in utemeljene možnosti politike, ki so bile ohranjene v predlaganih spremembah. V njej je ugotovljeno, da je bila direktiva o sistemih jamstva za vloge na splošno učinkovita pri izboljšanju ravni zaščite vlagateljev po vsej EU. Vendar uporaba zaščitnih ukrepov iz direktive o sistemih jamstva za vloge ostaja neenakomerna med nacionalnimi sistemi jamstva za vloge, kar kaže na potrebo po usklajenih pravilih za obravnavanje razlik, ki negativno vplivajo na vlagatelje. Poudarjeno je tudi, da je treba pojasniti kritje za nekatere vrste vlagateljev.

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlagane spremembe nadgrajujejo in pojasnjujejo mandat sistemov jamstva za vloge za boljšo zaščito vlog pri izplačilih vlagateljem. Prav tako krepijo vlogo sistema zajamčenih vlog zunaj primerov, v katerih sistem jamstva za vloge izplača vlagatelje po propadu banke, za namene upravljanja bančnih kriz, da se ohranita zaupanje vlagateljev in finančna stabilnost. Na koncu so določene posebne zahteve za poenostavitev vsakodnevnih dejavnosti sistemov zajamčenih vlog in obravnavanje upravno zapletenih primerov.

Uveden je nov člen 16a, da se pojasnijo pravila o poročanju in izboljša izmenjava informacij med kreditno institucijo in sistemi jamstva za vloge ter med sistemi jamstva za vloge in imenovanimi organi ter EBA. Pomembno je, da sistem jamstva za vloge od svojih pridruženih institucij kadar koli in na zahtevo prejme informacije o vlogah, za katere jamči. To je potrebno za učinkovito delovanje sistema jamstva za vloge, kot zahteva ta direktiva. Te zahteve glede poročanja izhajajo iz obstoječih obveznosti bank, da zagotovijo takojšnjo identifikacijo vlog ali pa iz razširjene zaščite vlagateljev, zato niso v nasprotju s splošnim ciljem zmanjšanja upravnega bremena za kreditne institucije. Poleg tega je pomembno, da je EBA ustrezno obveščen o situacijah, do katerih pride in v katerih lahko sistem jamstva za vloge posreduje v skladu s to direktivo, da se podpre EBA pri njegovih nalogah nadzora nad finančno povezanostjo, stabilnostjo in varnostjo evropskega bančnega sistema. EBA bo pooblaščen za pripravo osnutka izvedbenih tehničnih standardov o predlogi in postopkih za posredovanje teh informacij in njihovi vsebini.

Države članice morajo te spremembe prenesti v nacionalno zakonodajo v dveh letih po začetku veljavnosti direktive o spremembi. Nova pravila v zvezi z uporabo zaščitnih ukrepov pri uporabi preventivnih ukrepov s strani sistemov jamstva za vloge iz člena 11a zahtevajo organizacijske spremembe in postopno krepitev operativnih zmogljivosti sistemov jamstva za vloge in imenovanih organov, kar upravičuje daljše obdobje za izvajanje. Ob upoštevanju posebnosti institucionalnih shem za zaščito vlog, ki so priznane kot sistem jamstva za vloge, se lahko to obdobje za izvajanje še podaljša.

2023/0115 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2014/49/EU glede obsega zaščite vlog, uporabe sredstev sistemov jamstva za vloge, čezmejnega sodelovanja in preglednosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 33 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 34 ,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 35 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je v skladu s členom 19, točki 5 in 6, Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta 36 pregledala uporabo in področje uporabe navedene direktive ter ugotovila, da je bil cilj zaščite vlagateljev v Uniji z vzpostavitvijo sistemov jamstva za vloge večinoma dosežen. Vendar je Komisija ugotovila tudi, da je treba odpraviti preostale vrzeli v zaščiti vlagateljev in izboljšati delovanje sistemov jamstva za vloge, hkrati pa uskladiti pravila za posredovanja sistemov jamstva za vloge, ki niso postopki za izplačilo.

(2)Neizpolnjevanje obveznosti plačevanja prispevkov v sisteme jamstva za vloge ali zagotavljanja informacij vlagateljem in sistemom jamstva za vloge bi lahko ogrozilo cilj zaščite vlagateljev. Sistemi jamstva za vloge ali po potrebi imenovani organi lahko naložijo denarne sankcije za zamude pri plačilu prispevkov. Pomembno je izboljšati koordinacijo med sistemi jamstva za vloge, imenovanimi organi in pristojnimi organi pri sprejemanju izvršilnih ukrepov proti kreditni instituciji, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. Čeprav uporabo nadzornih in izvršilnih ukrepov pristojnih organov proti kreditnim institucijam urejajo nacionalne zakonodaje in Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta 37 , je treba zagotoviti, da imenovani organi pravočasno obvestijo pristojne organe o vseh kršitvah obveznosti kreditnih institucij v zvezi s pravili o zaščiti vlog.

(3)Za podporo nadaljnjemu zbliževanju praks sistemov jamstva za vloge in pomoč sistemom jamstva za vloge pri preizkušanju njihove odpornosti bi moral Evropski bančni organ (EBA) izdati smernice za izvajanje stresnih testov sistemov jamstva za vloge.

(4)V skladu s členom 5(1), točka (d), Direktive 2014/49/EU so vloge nekaterih finančnih institucij, vključno z investicijskimi podjetji, izključene iz kritja sistemov jamstva za vloge. Vendar bi bilo treba sredstva, ki jih te finančne institucije prejmejo od svojih strank in ki jih v imenu svojih strank vložijo pri opravljanju storitev, ki jih ponujajo, pod določenimi pogoji zaščititi.

(5)Nabor vlagateljev, ki so trenutno zavarovani z izplačili sistema jamstva za vloge, je utemeljen z željo po zaščiti neprofesionalnih vlagateljev, medtem ko se šteje, da profesionalni vlagatelji take zaščite ne potrebujejo. Zato so bili javni organi izključeni iz kritja. Vendar večine javnih organov (ki v nekaterih državah članicah vključujejo šole in bolnišnice) ni mogoče šteti za profesionalne vlagatelje. Zato je treba zagotoviti, da so lahko vloge vseh neprofesionalnih vlagateljev, vključno z javnimi organi, upravičene do zaščite, ki jo nudi sistem jamstva za vloge.

(6)Vloge, ki izhajajo iz nekaterih dogodkov, vključno z nepremičninskimi transakcijami v zvezi z zasebnimi stanovanjskimi nepremičninami ali izplačilom nekaterih zavarovalnin, lahko začasno privedejo do velikih vlog. Zato člen 6(2) Direktive 2014/49/EU države članice trenutno zavezuje, da zagotovijo, da so vloge, ki izhajajo iz teh dogodkov, zaščitene nad 100 000 EUR vsaj tri mesece, vendar ne dlje kot 12 mesecev od trenutka, ko je bil znesek knjižen ali od trenutka, ko postanejo te vloge zakonito prenosljive. Za uskladitev zaščite vlagateljev v Uniji ter zmanjšanje upravne zapletenosti in pravne negotovosti v zvezi z obsegom zaščite takih vlog je treba poleg kritja v višini 100 000 EUR uskladiti zaščito takih vlog na vsaj 500 000 EUR za usklajeno obdobje šestih mesecev.

(7)Med transakcijo z nepremičnino se lahko sredstva prenašajo prek različnih računov, preden je transakcija dejansko poravnana. Da bi na enoten način zaščitili vlagatelje, vpletene v transakcijo z nepremičnino, bi se moralo za prihodke od prodaje in za sredstva, vložena za nakup zasebne stanovanjske nepremičnine v kratkem roku, uporabljati zavarovanje začasnih visokih stanj.

(8)Da bi zagotovili pravočasno izplačilo zneska, ki ga mora plačati sistem jamstva za vloge, ter poenostavili upravna pravila in pravila za izračun, bi bilo treba odpraviti možnost, da se lahko pri izračunu izplačljivega zneska po lastni presoji upoštevajo zapadle obveznosti.

(9)Treba je optimizirati operativne zmogljivosti sistemov jamstva za vloge in zmanjšati njihovo upravno breme. Zato bi bilo treba določiti, da imajo vlagatelji in imetniki računov še naprej odgovornost, da sami dokažejo svojo upravičenost, kadar gre za identifikacijo vlagateljev, ki so upravičeni do vlog na računih upravičencev, ali oceno, ali so vlagatelji upravičeni do začasnih zaščitnih ukrepov za visoko stanje.

(10)Za nekatere vloge je lahko potrebno daljše obdobje za izplačilo, ker morajo sistemi jamstva za vloge preveriti zahtevek za izplačilo. Za uskladitev pravil po vsej Uniji bi bilo treba obdobje za izplačilo omejiti na 20 delovnih dni po prejemu ustrezne dokumentacije.

(11)Upravni stroški, povezani z izplačilom majhnih zneskov na mirujočih računih, lahko prevladajo nad koristmi za vlagatelja. Zato je treba določiti, da sistemi jamstva za vloge ne bi smeli biti obvezani aktivno ukrepati za izplačilo vlog na takih računih, ki so pod določenimi pragovi, ki bi jih bilo treba določiti na nacionalni ravni. Vendar bi bilo treba ohraniti pravico vlagateljev, da zahtevajo tak znesek. Poleg tega bi morali sistemi jamstva za vloge, kadar ima isti vlagatelj tudi druge aktivne račune, ta znesek vključiti v izračun zneska, ki ga je treba izplačati.

(12)Sistemi jamstva za vloge imajo različne metode za izplačila vlagateljem, od gotovinskih izplačil do elektronskih prenosov. Da pa bi zagotovili sledljivost postopka odplačevanja iz sistemov jamstva za vloge in ohranili skladnost s cilji okvira Unije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, bi morala biti izplačila vlagateljem prek kreditnih prenosov privzeta metoda izplačila, kadar izplačilo presega znesek 10 000 EUR.

(13)Finančne institucije so izključene iz zaščite vlog. Vendar nekatere finančne institucije, vključno z institucijami za izdajo elektronskega denarja, plačilnimi institucijami in investicijskimi podjetji, prav tako vlagajo sredstva, ki jih prejmejo od svojih strank, na bančne račune, pogosto začasno, da bi izpolnile obveznosti glede zaščite v skladu s sektorsko zakonodajo, vključno z Direktivo 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta 38 , Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta 39 in Sveta ter Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta 40 . Glede na vse večjo vlogo teh finančnih institucij bi morali sistemi jamstva za vloge take vloge zaščititi pod pogojem, da so te stranke identificirane ali jih je mogoče identificirati.

(14)Stranke finančnih institucij ne vedo vedno, v katero kreditno institucijo so se slednje odločile vložiti njihova sredstva. Sistemi jamstva za vloge zato ne bi smeli združevati takih vlog z vlogo, ki bi jo iste stranke lahko imele v isti kreditni instituciji, v kateri je finančna institucija vložila svoje vloge. Kreditne institucije morda ne poznajo strank, ki so upravičene do zneska, ki se vodi na računih strank, ali ne morejo preveriti in evidentirati posameznih podatkov teh strank. Odvisno od vrste in poslovnega modela finančne institucije lahko obstajajo okoliščine, v katerih bi lahko neposredno izplačilo stranki ogrozilo imetnika računa. Zato bi bilo treba sistemom jamstva za vloge omogočiti, da izplačajo zneske na račun stranke, ki ga je odprl imetnik računa pri drugi kreditni instituciji, v korist vsake stranke, če so izpolnjena določena merila. Da bi se izognili tveganju dvojnega plačila v teh primerih, bi bilo treba morebitne zahtevke strank v zvezi z zneski, ki jih v njihovem imenu hrani imetnik računa, zmanjšati za znesek, ki ga sistem jamstva za vloge povrne neposredno tem strankam. EBA bi zato moral pripraviti osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih bi opredelil tehnične podrobnosti v zvezi z identifikacijo strank za namene izplačila, merila za izplačilo imetniku računa v korist vsake stranke ali neposredno stranki ter pravila za preprečevanje večkratnih zahtevkov za izplačila istemu upravičencu.

(15)Sistemi jamstva za vloge se lahko pri izplačilih vlagateljem znajdejo v situacijah, ki povzročajo pomisleke v zvezi s pranjem denarja. Sistem jamstva za vloge bi moral zato zadržati izplačilo vlagatelju, če se ga obvesti, da je finančnoobveščevalna enota v skladu z veljavnimi pravili o preprečevanju pranja denarja začasno blokirala bančni ali plačilni račun.

(16)Člen 9 Direktive 2014/49/EU vloge določa, da bi moral imeti sistem jamstva za vloge, kadar izvaja izplačila v okviru postopkov reševanja, terjatev do zadevne kreditne institucije v znesku, ki je enak njegovim izplačilom, in da bi morala biti terjatev obravnavana enako kot krite vloge. Ta določba ne razlikuje med prispevkom sistema jamstva za vloge, kadar se uporabi instrument odprtega reševanja banke s sredstvi upnikov, in prispevkom sistema jamstva za vloge k financiranju strategije s prenosom (instrument prodaje poslovanja ali premostitvene institucije), ki mu sledi likvidacija preostalega dela subjekta. Za zagotovitev jasnosti in pravne varnosti v zvezi z obstojem in zneskom terjatve sistema jamstva za vloge v različnih scenarijih je treba določiti, da kadar se s sistemom jamstva za vloge podpre uporaba instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta premostitvene institucije ali alternativnih ukrepov, s katerimi se niz sredstev, pravic in obveznosti kreditne institucije, vključno z vlogami, prenese na prejemnika, bi moral imeti ta sistem jamstva za vloge terjatev do preostalega dela subjekta v poznejših postopkih prenehanja v skladu z nacionalno zakonodajo. Za zagotovitev, da delničarji in upniki kreditne institucije v preostalem delu subjekta dejansko pokrijejo izgube te kreditne institucije in povečajo možnost izplačila v primeru insolventnosti sistemu jamstva za vloge, bi morala biti terjatev sistema jamstva za vloge prednostno enako razvrščena kot terjatev vlagateljev. Če se uporabi instrument odprtega reševanja banke s sredstvi upnikov (tj. kreditna institucija nadaljuje svoje poslovanje), sistem jamstva za vloge prispeva k znesku, v višini katerega bi bile krite vloge odpisane ali konvertirane za pokritje izgub v tej kreditni instituciji, če bi bile krite vloge vključene v obseg reševanja s sredstvi upnikov. Zato prispevek sistema jamstva za vloge ne bi smel povzročiti terjatve do institucije v postopku reševanja, saj bi se s tem izničil namen prispevka sistema jamstva za vloge.

(17)Za zagotovitev zbliževanja praks sistemov jamstva za vloge in pravne varnosti za vlagatelje pri zahtevkih za izplačilo vlog ter za preprečitev operativnih ovir za sisteme jamstva za vloge je pomembno določiti ustrezno dolgo obdobje, v katerem lahko vlagatelji zahtevajo izplačilo svojih vlog, v primerih, ko sistem jamstva za vloge ni izplačal vlagateljev v rokih iz člena 8 Direktive 2014/49/EU.

(18)V skladu s členom 10(2) Direktive 2014/49/EU morajo države članice zagotoviti, da do 3. julija 2024 razpoložljiva finančna sredstva sistema jamstva za vloge dosežejo ciljno raven 0,8 % zneska kritih vlog njegovih članic. Za objektivno oceno, ali sistemi jamstva za vloge izpolnjujejo to zahtevo, bi bilo treba določiti jasno referenčno obdobje za določitev zneska kritih vlog in razpoložljivih finančnih sredstev sistemov jamstva za vloge.

(19)Za zagotovitev odpornosti sistemov jamstva za vloge bi morala njihova sredstva izhajati iz stabilnih in nepreklicnih prispevkov. Nekateri viri financiranja sistemov jamstva za vloge, vključno s posojili in pričakovanimi izterjavami, so preveč pogojni, da bi jih bilo mogoče upoštevati kot prispevke za doseganje ciljne ravni sistema jamstva za vloge. Za uskladitev pogojev sistemov jamstva za vloge za doseganje njihove ciljne ravni in za zagotovitev, da se razpoložljiva finančna sredstva sistemov jamstva za vloge financirajo s prispevki sektorja, bi bilo treba sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za doseganje ciljne ravni, razlikovati od sredstev, ki se štejejo za dopolnilne vire financiranja. Odlivi sredstev sistema jamstva za vloge, vključno s predvidljivimi odplačili posojil, se lahko načrtujejo in upoštevajo v rednih prispevkih članic sistema jamstva za vloge, zato ne bi smeli povzročiti zmanjšanja razpoložljivih finančnih sredstev pod ciljno raven. Zato je treba določiti, da bi lahko po tem, ko je ciljna raven prvič dosežena, šestletno obdobje za obnovitev sprožilo le pomanjkanje razpoložljivih finančnih sredstev sistema jamstva za vloge, ki ga povzroči posredovanje sistema jamstva za vloge (izplačilo ali preventivni ukrepi, ukrepi za reševanje ali alternativni ukrepi). Za zagotovitev dosledne uporabe bi moral EBA pripraviti osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki bi določali metodologijo za izračun ciljne ravni s strani sistemov jamstva za vloge.

(20)Razpoložljiva finančna sredstva sistema jamstva za vloge bi morala biti takoj na voljo za uporabo za obravnavanje nenadnih izplačil ali drugih ukrepov. Glede na različne prakse v Uniji je primerno določiti zahteve za naložbeno strategijo sistemov jamstva za vloge, da se ublažijo morebitni negativni učinki na zmožnost sistema jamstva za vloge, da izpolni svojo nalogo. Kadar sistem jamstva za vloge ni pristojen za določanje naložbene strategije, bi moral organ, telo ali subjekt v državi članici, ki je odgovoren za določitev naložbene strategije, pri določanju te naložbene strategije spoštovati tudi načela v zvezi z razpršitvijo in naložbami v sredstva z nizkim tveganjem. Da bi ohranili popolno operativno neodvisnost in prožnost sistema jamstva za vloge v smislu dostopa do njegovih sredstev, kadar se sredstva sistema jamstva za vloge vložijo pri zakladnici, bi bilo treba ta sredstva namensko rezervirati in položiti na ločen račun.

(21)Možnost povečanja razpoložljivih finančnih sredstev sistema jamstva za vloge z obveznimi prispevki, ki jih vplačajo včlanjene institucije v obstoječe sisteme obveznih prispevkov, ki jih vzpostavi država članica za kritje stroškov, povezanih s sistemskim tveganjem, ni bila nikoli uporabljena in bi jo bilo zato treba odpraviti.

(22)Okrepiti je treba zaščito vlagateljev, hkrati pa preprečiti potrebo po nujni prodaji sredstev sistema zajamčenih vlog in omejiti morebitne negativne prociklične učinke pobiranja izrednih prispevkov na bančni sektor. Sistemi jamstva za vloge bi zato morali imeti možnost, da uporabijo alternativne ureditve financiranja, ki jim omogočajo, da kadar koli pridobijo kratkoročno financiranje iz virov, ki niso prispevki, tudi pred uporabo svojih razpoložljivih finančnih sredstev in sredstev, zbranih z izrednimi prispevki. Ker bi morale v prvi vrsti kreditne institucije nositi stroške in odgovornost za financiranje sistemov jamstva za vloge, bi bilo treba alternativne ureditve financiranja iz javnih sredstev uporabiti le kot zadnjo možnost.

(23)Za zagotovitev ustrezne razpršenosti naložb sredstev sistemov jamstva za vloge in usklajenih praks bi moral EBA izdati smernice, s katerimi bi sistemom jamstva za vloge zagotovil napotke v zvezi s tem.

(24)Medtem ko je glavna vloga sistemov jamstva za vloge izplačevanje kritih vlagateljev, se lahko ukrepi, ki ne vključujejo izplačil, izkažejo za stroškovno učinkovitejše za sisteme jamstva za vloge in zagotovijo neprekinjen dostop do vlog s spodbujanjem strategij s prenosom. Od sistemov jamstva za vloge se lahko zahteva, da prispevajo k reševanju kreditnih institucij. Poleg tega lahko sistemi jamstva za vloge v nekaterih državah članicah financirajo preventivne ukrepe za ponovno vzpostavitev dolgoročne sposobnosti uspešnega poslovanja kreditnih institucij ali alternativne ukrepe v primeru insolventnosti. Čeprav lahko taki preventivni in alternativni ukrepi znatno izboljšajo zaščito vlog, je treba za take ukrepe uvesti ustrezne zaščitne ukrepe, tudi v obliki usklajenega preizkusa najnižjih stroškov, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji ter uspešnost in stroškovna učinkovitost takih ukrepov. Taki zaščitni ukrepi bi se morali uporabljati samo za ukrepe, ki se financirajo z razpoložljivimi finančnimi sredstvi sistema jamstva za vloge, ki jih ureja ta direktiva.

(25)Ukrepi za preprečevanje propada kreditne institucije z dovolj zgodnjim posredovanjem imajo lahko učinkovito vlogo pri kontinuiteti orodij za upravljanje kriz in s tem pri ohranjanju zaupanja vlagateljev in finančne stabilnosti. Ti ukrepi se lahko izvajajo v različnih oblikah, kot so ukrepi za kapitalsko podporo prek kapitalskih instrumentov (vključno z instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala), jamstev ali posojil. Sistemi jamstva za vloge so različno uporabljali te ukrepe. Za zagotovitev kontinuitete orodij za upravljanje kriz in uporabe preventivnih ukrepov na način, ki je skladen z okvirom za reševanje in pravili o državni pomoči, je treba določiti časovni okvir in pogoje za njihovo uporabo. Preventivni ukrepi niso primerni za pokrivanje nastalih izgub, kadar kreditna institucija že propada ali bo verjetno propadla, in bi jih bilo treba uporabiti zgodaj, da se prepreči poslabšanje finančnega položaja banke. Imenovani organi bi zato morali preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za tako posredovanje sistemov jamstva za vloge. In končno, ti pogoji za uporabo razpoložljivih finančnih sredstev sistema jamstva za vloge ne bi smeli posegati v oceno pristojnega organa, ali institucionalna shema za zaščito vlog izpolnjuje merila iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 41 .

(26)Za zagotovitev, da preventivni ukrepi dosežejo svoj cilj, bi bilo treba od kreditnih institucij zahtevati, da pripravijo obvestilo o ukrepih, za katere so se zavezale, da jih bodo sprejele. Priprava takega obvestila ne bi smela biti preveč obremenjujoča in zamudna za kreditno institucijo, da se zagotovi možnost, da sistem jamstva za vloge posreduje dovolj zgodaj. Zato bi moralo biti obvestilo, priloženo preventivnim ukrepom, v obliki dovolj kratkega obrazložitvenega dokumenta. Tako obvestilo bi moralo vsebovati vse elemente, katerih cilj je preprečevanje odlivov sredstev ter krepitev kapitalskega in likvidnostnega položaja kreditne institucije, kar kreditni instituciji omogoča izpolnjevanje vseh ustreznih bonitetnih in drugih regulativnih zahtev v prihodnosti. Tako obvestilo bi zato moralo vsebovati ukrepe za zbiranje kapitala, vključno s pravili o izdaji pravic, prostovoljni konverziji podrejenih dolžniških instrumentov, upravljanju obveznosti, prodaji sredstev za ustvarjanje kapitala, listinjenju portfeljev in zadržanju dobičkov, kar vključuje tudi prepovedi dividend in prepovedi pridobivanja deležev v podjetjih. Iz istega razloga bi morale kreditne institucije med izvajanjem ukrepov, predvidenih v obvestilu, tudi okrepiti svoje likvidnostne pozicije in se vzdržati agresivnih poslovnih praks ter ponovnega odkupovanja lastnih delnic ali vpoklicev hibridnih kapitalskih instrumentov. To obvestilo bi moralo vsebovati tudi izhodno strategijo za vse prejete ukrepe podpore. Pristojni organi so najprimernejši za posvetovanje o ustreznosti in verodostojnosti ukrepov, predvidenih v obvestilu. Za zagotovitev, da lahko imenovani organi sistema jamstva za vloge, od katerega se zahteva financiranje preventivnega ukrepa kreditne institucije, ocenijo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za preventivne ukrepe, bi morali pristojni organi sodelovati z imenovanimi organi. Za zagotovitev doslednega pristopa k uporabi preventivnih ukrepov po vsej Uniji bi moral EBA izdati smernice za pomoč kreditnim institucijam pri pripravi takšnega obvestila.

(27)Za zagotovitev, da kreditne institucije, ki prejemajo podporo iz sistemov jamstva za vloge v obliki preventivnih ukrepov, izpolnjujejo svoje zaveze, bi morali pristojni organi od kreditnih institucij, ki niso izpolnile svojih obveznosti, zahtevati načrt popravnih ukrepov. Kadar pristojni organ meni, da ukrepi iz načrta popravnih ukrepov ne morejo zagotoviti dolgoročne sposobnosti uspešnega poslovanja kreditne institucije, sistem jamstva za vloge kreditni instituciji ne bi smel zagotoviti nobene dodatne preventivne podpore. Za zagotovitev doslednega pristopa k uporabi preventivnih ukrepov po vsej Uniji bi moral EBA izdati smernice za pomoč kreditnim institucijam pri pripravi takšnega načrta popravnih ukrepov.

(28)Da bi se izognili škodljivim učinkom na konkurenco in notranji trg, je treba določiti, da bi morali ob uporabi alternativnih ukrepov v primeru insolventnosti ustrezni organi, ki predstavljajo kreditno institucijo v okviru nacionalnih postopkov zaradi insolventnosti (likvidacijski upravitelj, stečajni upravitelj, upravitelj ali drugi), skleniti dogovore za trženje poslovanja kreditne institucije ali njenega dela v odprtem, preglednem in nediskriminatornem postopku, pri čemer si je treba prizadevati za čim višjo prodajno ceno. Kreditna institucija ali kateri koli posrednik, ki deluje v imenu kreditne institucije, bi morala uporabljati pravila, ki so primerna za trženje sredstev, pravic in obveznosti, ki naj bi se prenesli na potencialne kupce. V vsakem primeru bi morala za uporabo državnih sredstev po potrebi še naprej veljati ustrezna pravila o državni pomoči iz Pogodbe.

(29)Ker je glavni cilj sistemov jamstva za vloge zaščita kritih vlog, bi bilo treba sistemom jamstva za vloge dovoliti financiranje ukrepov, ki niso izplačila, le, kadar so taki ukrepi cenejši od izplačil. Izkušnje z uporabo tega pravila (preizkus najnižjih stroškov) so razkrile več pomanjkljivosti, saj v obstoječem okviru ni podrobno opisano, kako določiti stroške navedenih ukrepov ali stroške izplačila. Za zagotovitev dosledne uporabe preizkusa najnižjih stroškov po vsej Uniji je treba določiti, kako se izračunajo ti stroški. Hkrati se je treba izogibati pretirano strogim pogojem, ki bi dejansko onemogočili uporabo sredstev sistemov jamstva za vloge za druge ukrepe, ki niso izplačila. Sistemi jamstva za vloge bi morali pri oceni najnižjih stroškov najprej preveriti, ali so stroški financiranja izbranega ukrepa nižji od stroškov izplačila kritih vlog. Pri metodologiji za oceno najnižjih stroškov bi se morala upoštevati časovna vrednost denarja.

(30)Likvidacija je lahko dolgotrajen postopek, katerega učinkovitost je odvisna od učinkovitosti nacionalnih sodišč, ureditev na področju insolventnosti, značilnosti posameznih bank in okoliščin propada. Za alternativne ukrepe sistemov jamstva za vloge bi moral preizkus najnižjih stroškov temeljiti na vrednotenju sredstev in obveznosti kreditne institucije iz člena 36(1) Direktive 2014/59/EU ter oceni iz člena 36(8) navedene direktive. Vendar je lahko natančna ocena izterjanih zneskov ob likvidaciji pri preizkusu najnižjih stroškov za preventivne ukrepe, ki naj bi se uporabili veliko časa pred vsako potencialno likvidacijo, precej zahtevna. Zato bi bilo treba hipotetični scenarij za preizkus najnižjih stroškov za preventivne ukrepe ustrezno prilagoditi, v vsakem primeru pa bi bilo treba pričakovane izterjave omejiti na razumen znesek na podlagi izterjav v preteklih dogodkih, ki so privedli do izplačil.

(31)Imenovani organi bi morali oceniti stroške ukrepa za sistem jamstva za vloge, ki bi morali vključevati stanje po odplačilu posojila, kapitalski injekciji ali unovčitvi jamstva, od njih pa bi bilo treba odšteti pričakovane prihodke, operativne stroške in morebitne izgube. Oceno bi bilo treba izvesti na podlagi hipotetičnega scenarija, ki temelji na hipotetični končni izgubi na koncu postopka zaradi insolventnosti, pri čemer bi bilo treba upoštevati izterjave iz sistema jamstva za vloge v okviru postopka likvidacije banke. Da bi dobili pošteno in celovitejšo sliko dejanskih stroškov izplačil vlagateljem, bi morala ocena izgube, nastale zaradi izplačila kritih vlog, vključevati stroške, ki so posredno povezani z izplačilom vlagateljem. Taki stroški bi morali vključevati stroške obnovitve sistema jamstva za vloge in stroške, ki bi jih sistem jamstva za vloge lahko imel zaradi uporabe alternativnega financiranja. Za zagotovitev dosledne uporabe preizkusa najnižjih stroškov bi moral EBA pripraviti osnutek regulativnih tehničnih standardov o metodologiji za izračun stroškov različnih ukrepov sistemov jamstva za vloge. Za zagotovitev skladnosti metodologije za oceno najnižjih stroškov z zakonskim ali pogodbenim mandatom sistema jamstva za vloge v zvezi s preventivnimi ukrepi bi moral EBA pri pripravi navedenega osnutka regulativnih tehničnih standardov upoštevati pomen preventivnih ukrepov v metodologiji za izračun hipotetičnega scenarija izplačila.

(32)Da bi izboljšali usklajeno zaščito vlagateljev in določili ustrezne odgovornosti po vsej Uniji, bi moral sistem jamstva za vloge matične države članice zagotoviti izplačilo vlagateljem, ki se nahajajo v državah članicah, v katerih kreditne institucije, ki so članice sistema jamstva za vloge, sprejemajo vloge in druga vračljiva sredstva s čezmejnim ponujanjem storitev, povezanih z vlogami, brez sedeža v državi članici gostiteljici. Za lažje izvajanje izplačil in zagotavljanje informacij vlagateljem bi bilo treba sistemu jamstva za vloge države članice gostiteljice omogočiti, da deluje kot kontaktna točka za vlagatelje kreditnih institucij, ki uveljavljajo svobodo opravljanja storitev.

(33)Sodelovanje med sistemi jamstva za vloge po vsej Uniji je bistveno za zagotovitev hitrih in stroškovno učinkovitih izplačil vlagateljem, kadar kreditne institucije opravljajo bančne storitve prek podružnic v drugih državah članicah. Glede na tehnološke dosežke, ki spodbujajo uporabo čezmejnih prenosov in identifikacijo na daljavo, bi bilo treba sistemu jamstva za vloge matične države članice dovoliti, da nakaže izplačila neposredno vlagateljem v podružnicah v drugi državi članici, pod pogojem, da so upravno breme in stroški nižji, kot če bi izplačilo izvedel sistem jamstva za vloge države članice gostiteljice. Ta prožnost bi morala dopolnjevati trenutni mehanizem sodelovanja, ki od sistema jamstva za vloge države članice gostiteljice zahteva, da izplača vlagatelje v podružnicah v imenu sistema jamstva za vloge matične države članice. Za ohranitev zaupanja vlagateljev v državah članicah gostiteljicah in matičnih državah članicah bi moral EBA izdati smernice za pomoč sistemom jamstva za vloge pri takem sodelovanju, med drugim s predlogom seznama pogojev, pod katerimi bi se lahko sistem jamstva za vloge matične države članice odločil, da vlagateljem izplača sredstva v podružnicah, ki se nahajajo v državi članici gostiteljici.

(34)Kreditne institucije se lahko včlanijo v drug sistem jamstva za vloge, ker preselijo svoj sedež v drugo državo članico ali preoblikujejo hčerinsko družbo v podružnico ali obratno. Člen 14(3) Direktive 2014/49/EU zahteva, da se prispevki navedene kreditne institucije, plačani v 12 mesecih pred prenosom, prenesejo na drug sistem jamstva za vloge sorazmerno z zneskom prenesenih kritih vlog. Za zagotovitev, da prenos prispevkov na drug sistem jamstva za vloge ni odvisen od različnih nacionalnih pravil glede izdajanja računov ali dejanskega datuma plačila prispevkov, bi moral izvirni sistem jamstva za vloge izračunati znesek, ki se prenese, na podlagi prispevkov, ki jih je treba plačati, in ne plačanih prispevkov.

(35)Treba je zagotoviti enako zaščito vlagateljev po vsej Uniji, te pa ni mogoče v celoti zajamčiti z ureditvijo ocenjevanja enakovrednosti zaščite vlagateljev v tretjih državah. Zato bi se morale podružnice kreditne institucije s sedežem v tretji državi, ki se nahajajo v Uniji, vključiti v sistem jamstva za vloge v državi članici, v kateri opravljajo dejavnost sprejemanja vlog. Ta zahteva bi zagotovila tudi skladnost z direktivama 2013/36/EU in 2014/59/EU, katerih cilj je uvesti trdnejše bonitetne okvire in okvire za reševanje za skupine iz tretjih držav, ki opravljajo bančne storitve v Uniji. Nasprotno pa bi se bilo treba izogibati temu, da bi bili sistemi jamstva za vloge izpostavljeni gospodarskim in finančnim tveganjem tretjih držav. Vloge v podružnicah, ki jih v tretjih državah ustanovijo kreditne institucije Unije, zato ne bi smele biti zaščitene.

(36)Standardizirano in redno razkrivanje informacij povečuje ozaveščenost vlagateljev o zaščiti vlog. Za uskladitev zahtev po razkritju s tehnološkim razvojem bi morale te zahteve upoštevati nove digitalne komunikacijske kanale, po katerih kreditne institucije sodelujejo z vlagatelji. Vlagatelji bi morali pridobiti jasne in enotne informacije, ki pojasnjujejo, kako so zavarovane njihove vloge, hkrati pa bi bilo treba omejiti s tem povezano upravno breme za kreditne institucije ali sisteme jamstva za vloge. EBA bi moral biti pooblaščen za pripravo osnutka izvedbenih tehničnih standardov, v katerih bi se na eni strani določila vsebina in oblika informacijskega lista za vlagatelje, ki se vsako leto predloži vlagateljem, na drugi strani pa predloga za informacije, ki jih morajo sistemi jamstva za vloge ali kreditne institucije sporočiti vlagateljem v posebnih okoliščinah, vključno z združitvami kreditnih institucij, ugotovitvijo o nerazpoložljivosti vlog ali izplačilom vloženih sredstev strank.

(37)Združitev kreditne institucije ali preoblikovanje hčerinske družbe v podružnico ali obratno lahko vpliva na ključne značilnosti zaščite vlagateljev. Da bi se izognili negativnim učinkom na vlagatelje, ki bi imeli vloge v bankah, ki se združujeta, in katerih zahtevki za kritje vlog bi se zmanjšali zaradi sprememb v zvezi s sistemom jamstva za vloge, bi morali biti vsi vlagatelji obveščeni o takih spremembah in imeti pravico, da dvignejo svoja sredstva, ne da bi jim bilo treba plačati kazen, do zneska, ki je enak izgubljenemu kritju vlog.

(38)Za ohranitev finančne stabilnosti, preprečevanje širjenja negativnih vplivov in omogočanje vlagateljem, da uveljavljajo svoje pravice, da zahtevajo vrnitev vlog, kadar je to ustrezno, bi morali imenovani organi, sistemi jamstva za vloge in zadevne kreditne institucije vlagatelje obvestiti o nerazpoložljivosti vlog.

(39)Za povečanje preglednosti za vlagatelje ter spodbujanje finančne trdnosti in zaupanja med sistemi jamstva za vloge pri izpolnjevanju njihovih nalog bi bilo treba izboljšati obstoječe zahteve glede poročanja. Na podlagi trenutnih zahtev, ki sistemom jamstva za vloge omogočajo, da od svojih včlanjenih institucij zahtevajo vse potrebne informacije za pripravo na izplačilo, bi morali imeti sistemi jamstva za vloge tudi možnost, da zahtevajo informacije, potrebne za pripravo na izplačilo v okviru čezmejnega sodelovanja. Od včlanjenih institucij bi bilo treba na zahtevo sistema jamstva za vloge zahtevati, da zagotovijo splošne informacije o vseh pomembnih čezmejnih poslih v drugih državah članicah. Da bi se EBA zagotovil ustrezen nabor informacij o razvoju razpoložljivih finančnih sredstev sistemov jamstva za vloge in uporabi teh sredstev, bi morale države članice zagotoviti, da sistemi jamstva za vloge vsako leto obvestijo EBA o znesku kritih vlog in razpoložljivih finančnih sredstvih ter ga obvestijo o okoliščinah, ki so privedle do uporabe sredstev sistema jamstva za vloge za izplačila ali druge ukrepe. Da bi se upoštevala okrepljena vloga sistemov jamstva za vloge pri upravljanju bančnih kriz, katere cilj je olajšati uporabo sredstev sistemov jamstva za vloge pri reševanju, bi morali imeti sistemi jamstva za vloge pravico do povzetka načrtov reševanja kreditnih institucij, da bi povečali svojo splošno pripravljenost na zagotavljanje sredstev.

(40)Tehnični standardi v zvezi s finančnimi storitvami bi morali olajšati dosledno harmonizacijo in ustrezno varstvo vlagateljev po vsej Uniji. Ker je EBA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in ustrezno, da se mu zaupa priprava osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki ne bi vsebovali političnih izbir, ti osnutki pa se predložijo Komisiji v sprejetje.

(41)Če je to določeno v tej direktivi, bi morala Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU sprejeti osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi EBA, v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 42 , s katerimi bi se podrobneje določilo naslednje: (a) tehnične podrobnosti v zvezi z identifikacijo strank finančnih institucij za namene izplačila vloženih sredstev strank, merila za izplačilo imetniku računa v korist vsake stranke ali neposredno stranki ter pravila za preprečevanje večkratnih zahtevkov za izplačila istemu upravičencu; (b) metodologija za preizkus najnižjih stroškov in (c) metodologija za izračun razpoložljivih finančnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za doseganje ciljne ravni.

(42)Če je to določeno v tej direktivi, bi morala Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU sprejeti osnutek izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi EBA, v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, s katerimi bi se podrobneje določilo naslednje: (a) vsebina in oblika informacijskega lista za vlagatelje, predloga za informacije, ki bi jih morali sistemi jamstva za vloge ali kreditne institucije sporočiti vlagateljem; (b) postopki, ki jih morajo kreditne institucije upoštevati pri zagotavljanju informacij svojim sistemom jamstva za vloge ter sistemi jamstva za vloge in imenovani organi pri zagotavljanju informacij EBA, in predloge za zagotavljanje teh informacij.

(43)Direktivo 2014/49/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(44)Da se podružnicam kreditnih institucij s sedežem zunaj Unije, ki niso članice sistema jamstva za vloge s sedežem v Uniji, omogoči, da se pridružijo sistemu jamstva za vloge Unije, bi morale imeti te podružnice na voljo dovolj časa, da sprejmejo potrebne ukrepe za izpolnitev navedenih zahtev.

(45)Direktiva 2014/49/EU dovoljuje državam članicam, da priznajo institucionalno shemo za zaščito vlog kot sistem jamstva za vloge, če izpolnjuje merila iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 in je skladna z Direktivo 2014/49/EU. Da bi se upošteval poseben poslovni model teh institucionalnih shem za zaščito vlog, zlasti pomen preventivnih ukrepov, ki so njihova osrednja naloga, je primerno, da se državam članicam omogoči, da se institucionalne sheme za zaščito vlog v šestih letih prilagodijo novim zaščitnim ukrepom za uporabo preventivnih ukrepov. Pri tem morebitnem daljšem obdobju za dosego skladnosti se upošteva časovni okvir za vzpostavitev ločenega sklada za druge namene institucionalne sheme za zaščito vlog, ki niso jamstvo za vloge, kot je dogovorjeno med Evropsko centralno banko, pristojnim nacionalnim organom in ustreznimi institucionalnimi shemami za zaščito vlog.

(46)Da se sistemom jamstva za vloge in imenovanim organom omogoči vzpostavitev potrebnih operativnih zmogljivosti za uporabo novih pravil o uporabi preventivnih ukrepov, je primerno odložiti uporabo teh novih pravil.

(47)Ker ciljev te direktive, in sicer zagotovitve enotne zaščite vlagateljev v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi tveganj, ki jih lahko pomenijo različni nacionalni pristopi za celovitost enotnega trga, temveč se lahko s spremembo pravil, ki so že določena na ravni Unije, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2014/49/EU

Direktiva 2014/49/EU se spremeni:

(1)člen 1 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Ta direktiva določa pravila in postopke v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem sistemov jamstva za vloge, kritjem in izplačilom vlog ter uporabo sredstev sistema jamstva za vloge za ukrepe, katerih cilj je vlagateljem zagotoviti dostop do njihovih vlog.“;

(b)v odstavku 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d) kreditne institucije in podružnice kreditnih institucij s sedežem zunaj Unije, pridružene sistemom in shemam iz točk (a), (b) ali (c) tega odstavka.“;

(2)v členu 2 se odstavek 1 spremeni:

(a)v točki 3 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„(3) ‚vloga‘ pomeni pozitivno stanje, ki je posledica sredstev, ostalih na računu, ali začasnih stanj, izhajajočih iz običajnih bančnih transakcij, ki jih kreditne institucije navadno izvajajo pri svojem poslovanju in jih mora kreditna institucija vrniti po veljavnih pravnih in pogodbenih pogojih, vključno z vezanim depozitom in hranilno vlogo, razen pozitivnega salda, kadar:“;

(b)v točki 13 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„(13) ‚plačilna obveznost‘ pomeni nepreklicno, v celoti zavarovano obveznost kreditne institucije, da sistemu jamstva za vloge plača denarni znesek, kadar ga ta sistem jamstva za vloge zahteva in pri katerem zavarovanje s premoženjem:“;

(c)dodajo se naslednje točke 19 do 23:

„(19) ‚organ za reševanje‘ pomeni organ za reševanje, kot je opredeljen v členu 2, točka 18, Direktive 2014/59/EU;

(20) ‚vložena sredstva strank‘ pomenijo sredstva, ki jih imetniki računov, ki so finančne institucije, kot so opredeljene v členu 4(1), točka 26, Uredbe (EU) št. 575/2013, v okviru svojega poslovanja vložijo pri kreditni instituciji za račun svojih strank;

(21) ‚okvir Unije za državne pomoči‘ pomeni okvir, vzpostavljen s členi 107, 108 in 109 PDEU ter predpisi in vsemi akti Unije, vključno s smernicami, sporočili in obvestili, pripravljenimi ali sprejetimi na podlagi člena 108(4) ali člena 109 PDEU;

(22) ‚pranje denarja‘ pomeni pranje denarja, kot je opredeljeno v členu 2, točka 1, [vstaviti sklic na predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja, COM(2021) 420 final]*;

(23) ‚financiranje terorizma‘ pomeni financiranje terorizma, kot je opredeljeno v členu 2, točka 2, [vstaviti sklic na predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja, COM(2021) 420 final] **.“;

(d)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Delnice stanovanjskih hipotekarnih družb iz Irske, razen kapitalskih iz člena 5(1), točka (b), se obravnavajo kot vloge.“;

____________________________________________

*    [vstaviti polni sklic na predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja, COM(2021) 420 final].

**    [vstaviti polni sklic na predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja, COM(2021) 420 final].

(3)člen 4 se spremeni:

(a)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Države članice zagotovijo, da v primeru, ko kreditna institucija ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki jih ima kot članica sistema jamstva za vloge, zadevni sistem jamstva za vloge o tem nemudoma obvesti pristojni organ te kreditne institucije. Države članice zagotovijo, da pristojni organ v sodelovanju s tem sistemom jamstva za vloge uporablja nadzorna pooblastila iz Direktive 2013/36/EU in nemudoma sprejme vse ukrepe za zagotovitev, da zadevna kreditna institucija izpolni svoje obveznosti, po potrebi tudi z naložitvijo upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov v skladu z nacionalno zakonodajo, sprejeto dodatno k predpisom za izvajanje določb naslova VII, oddelek IV, poglavje 1, Direktive 2013/36/EU.“;

(b)vstavi se naslednji odstavek 4a:

„4a. Države članice zagotovijo, da v primeru, ko kreditna institucija prispevkov iz člena 10 in člena 11(4) ne plača v roku, ki ga določi sistem jamstva za vloge, navedeni sistem jamstva za vloge za obdobje zamude zaračuna zakonsko predpisano obrestno mero za dolgovani znesek.“;

(c)odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„5. Države članice zagotovijo, da sistem jamstva za vloge obvesti imenovani organ, če se z ukrepi iz odstavkov 4 in 4a ne zagotovi izpolnjevanje obveznosti kreditne institucije. Države članice zagotovijo, da imenovani organ oceni, ali institucija še vedno izpolnjuje pogoje za nadaljnje članstvo v sistemu jamstva za vloge, in pristojni organ obvesti o rezultatu te ocene.

6. Države članice zagotovijo, da če se pristojni organ odloči za odvzem dovoljenja v skladu s členom 18 Direktive 2013/36/EU, kreditna institucija preneha biti članica sistema jamstva za vloge. Države članice zagotovijo, da so vloge na dan, ko kreditna institucija preneha biti članica sistema jamstva za vloge, še naprej krite s tem sistemom jamstva za vloge.“;

(d)odstavek 8 se črta;

(e)doda se naslednji odstavek 13:

„13. EBA do … [Urad za publikacije – vstaviti datum 36 mesecev po začetku veljavnosti] pripravi smernice o področju uporabe, vsebini in postopkih stresnih testov iz odstavka 10.“;

(4)člen 5 se spremeni:

(a)odstavek 1 se spremeni:

(i)uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„1. Naslednje vloge so izključene iz kakršnega koli izplačila iz sistema jamstva za vloge:“;

(ii)točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) vloge, ki izhajajo iz transakcij, v zvezi s katerimi je bila izrečena kazenska obsodba zaradi pranja denarja in financiranja terorizma;“;

(iii)točka (e) se črta;

(iv)točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f) vloge, katerih lastnik ni bil nikoli identificiran v skladu s členom 16 Uredbe (EU) … [vstaviti kratek sklic na predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja, COM(2021) 420 final], kadar so te vloge postale nerazpoložljive, razen kadar imetnik zahteva izplačilo in dokaže, da dejstvo, da ni identificiran, ni posledica njegovega ravnanja;“;

(v)točka (j) se črta;

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Z odstopanjem od odstavka 1, točka (i), se lahko države članice odločijo, da so vloge malih in srednjih podjetij v zasebnih pokojninskih sistemih ali sistemih poklicnega pokojninskega zavarovanja vključene do ravni kritja, določene v členu 6(1).“;

(5)člen 6 se spremeni:

(a)odstavek 2 se spremeni:

(i)uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„Poleg odstavka 1 države članice zagotovijo, da so za 6 mesecev po knjiženju zneska ali po tem, ko postanejo takšne vloge zakonito prenosljive, naslednje vloge krite najmanj do zneska 500 000 EUR:“;

(ii)točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) vloge, ki izhajajo iz nepremičninskih transakcij v zvezi z zasebnimi stanovanjskimi nepremičninami, in vloge, namenjene takim transakcijam, pod pogojem, da te transakcije kratkoročno sklene fizična oseba in da lahko ta fizična oseba predloži dokazila o taki transakciji;“;

(b)vstavi se naslednji odstavek 2 a:

„2a. Države članice zagotovijo, da raven kritja iz odstavka 2 dopolnjuje raven kritja iz odstavka 1.“;

(6)člen 7 se spremeni:

(a)odstavek 5 se črta;

(b)odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Države članice zagotovijo, da se obresti na vloge, pridobljene do datuma, ko je pristojni upravni organ sprejel ugotovitev iz člena 2(1), točka 8(a), ali ko je sodni organ sprejel odločitev iz člena 2(1), točka 8(b), vendar še niso bile knjižene v dobro ali v breme, povrnejo iz sistema jamstva za vloge. Raven kritja iz člena 6(1) ali, v okoliščinah iz člena 6(2), raven kritja iz navedenega odstavka se ne preseže.“;

(7)vstavi se naslednji člen 7a:

„Člen 7a

Dokazno breme v zvezi z upravičenostjo do vlog ali pravico razpolaganja z vlogami

Države članice zagotovijo, da v primerih iz člena 6(2) in člena 7(3) vlagatelj ali, kjer je to primerno, imetnik računa dokaže, da zadevne vloge izpolnjujejo pogoje iz člena 6(2) ali da ima v okoliščinah iz člena 7(3) pravico razpolaganja z vlogami.“;

(8)člen 8 se spremeni:

(a)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Z odstopanjem od odstavka 1 države članice sistemom jamstva za vloge dovolijo, da uporabijo daljše obdobje za izplačilo iz člena 6(2), člena 7(3) in člena 8b, ki ni daljše od 20 delovnih dni od datuma, ko so ti sistemi jamstva za vloge prejeli popolno dokumentacijo, ki so jo zahtevali od vlagatelja, da preučijo zahtevke in preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za izplačilo.“;

(b)odstavek 5 se spremeni:

(i)točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) z odstopanjem od odstavka 9 v zadnjih 24 mesecih ni bilo transakcije, povezane z vlogo (račun v mirovanju), razen če ima vlagatelj vloge tudi na drugem računu, ki ni v mirovanju;“;

(ii)točka (d) se črta;

(c)odstavek 8 se črta;

(d)odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:

„9. Države članice zagotovijo, da če v zadnjih 24 mesecih ni bilo transakcije, povezane z vlogo, lahko sistemi jamstva za vloge določijo prag v zvezi z upravnimi stroški, ki bi jih tem sistemom jamstva za vloge povzročilo takšno izplačilo. Sistemi jamstva za vloge niso obvezani sprejeti aktivnih ukrepov za izplačilo vlagateljem pod tem pragom. Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge vlagateljem na njihovo zahtevo zagotovijo izplačilo pod tem pragom.“;

(9)vstavijo se naslednji členi 8a, 8b in 8c:

„Člen 8a

Izplačilo vlog, višjih od 10 000 EUR

Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge, kadar zneski, ki jih je treba izplačati, presegajo 10 000 EUR, vlagatelje izplačajo s kreditnimi plačili, kot so opredeljena v členu 2, točka 20, Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta*.

Člen 8b

Kritje vloženih sredstev strank

1. Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge krijejo vložena sredstva strank, kadar velja vse naslednje:

(a)takšna sredstva se vložijo v imenu in za račun strank, ki so upravičene do zaščite v skladu s členom 5(1);

(b)takšna sredstva se vložijo za ločitev sredstev strank v skladu z zahtevami glede zaščitnih ukrepov, določenimi v pravu Unije, ki ureja dejavnosti subjektov iz člena 5(1), točka (d);

(c)stranke iz točke (a) so identificirane ali jih je mogoče identificirati pred datumom, na katerega je pristojni upravni organ sprejel ugotovitev iz člena 2(1), točka 8(a), ali na katerega je sodni organ sprejel odločitev iz člena 2(1), točka 8(b).

2. Države članice zagotovijo, da se raven kritja iz člena 6(1) uporablja za vsako stranko, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, točka (c), tega člena. Z odstopanjem od člena 7(1) sistem jamstva za vloge pri določanju izplačljivega zneska za posamezno stranko ne upošteva združenih vlog sredstev, ki jih je ta stranka vložila pri isti kreditni instituciji.

3. Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge izplačajo krite vloge imetniku računa v korist vsake stranke ali neposredno stranki.

4. EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)tehnične podrobnosti v zvezi z identifikacijo strank za izplačilo v skladu s členom 8;

(b)merila in okoliščine, v katerih se izplačilo opravi imetniku računa v korist vsake stranke ali neposredno stranki;

(c)pravila za preprečevanje večkratnih zahtevkov za izplačilo istemu upravičencu.

EBA pri pripravi tega osnutka regulativnih tehničnih standardov upošteva vse naslednje:

(a)posebnosti poslovnega modela različnih vrst finančnih institucij iz člena 5(1), točka (d);

(b)posebne zahteve veljavnega prava Unije, ki ureja dejavnosti finančnih institucij iz člena 5(1), točka (d), za obravnavanje sredstev strank.

EBA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do … [Urad za publikacije, vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 8c

Začasna ustavitev izplačil v primeru pomislekov v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma

1. Države članice zagotovijo, da imenovani organ v 24 urah od trenutka, ko prejme informacije iz člena 48(4) [vstaviti sklic na predlog direktive o preprečevanju pranja denarja, ki razveljavlja Direktivo (EU) 2015/849, COM(2021) 423 final], obvesti sistem jamstva za vloge o rezultatih ukrepov skrbnega preverjanja strank iz člena 15(4) Uredbe (EU) … [vstaviti kratek sklic na predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja, COM(2021) 420 final]. Države članice zagotovijo, da so informacije, izmenjane med imenovanim organom in sistemom jamstva za vloge, omejene na informacije, ki so nujno potrebne za izvajanje nalog in odgovornosti sistema jamstva za vloge v skladu s to direktivo, in da taka izmenjava informacij izpolnjuje zahteve iz Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta**.

2. Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge začasno ustavijo izplačilo iz člena 8(1), če je bil vlagatelj ali katera koli oseba, upravičena do zneskov na njegovem računu, obdolžen kaznivega dejanja, ki izhaja iz pranja denarja ali financiranja terorizma ali je povezano s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, dokler sodišče ne izda sodbe.

3. Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge začasno ustavijo izplačilo iz člena 8(1) za enako obdobje, kot je določeno v členu 20 [vstaviti kratek sklic na predlog direktive o preprečevanju pranja denarja, ki razveljavlja Direktivo (EU) 2015/849, COM(2021) 423 final], če jih finančnoobveščevalna enota iz člena 32 Direktive (EU) [vstaviti sklic na predlog direktive o preprečevanju pranja denarja, ki razveljavlja Direktivo (EU) 2015/849, COM(2021) 423 final] uradno obvesti, da se je odločila začasno ustaviti transakcijo, zadržati soglasje za izvedbo take transakcije ali začasno zamrzniti bančni ali plačilni račun v skladu s členom 20(1) ali (2) Direktive (EU) [vstaviti sklic na predlog direktive o preprečevanju pranja denarja, ki razveljavlja Direktivo (EU) 2015/849, COM(2021) 423 final].

*    Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).

**    Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20).“;

(10)v členu 9 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Brez poseganja v njihove pravice na podlagi nacionalnega prava imajo sistemi jamstva za vloge, ki opravljajo plačila na podlagi jamstva za vloge v nacionalnem okviru, pravico, da pri postopku likvidacije ali reorganizacije posežejo v pravice vlagateljev do višine njihovih plačil vlagateljem. Sistemi jamstva za vloge, ki zagotovijo prispevek v okviru instrumentov za reševanje iz člena 37(3), točka (a) ali (b), Direktive 2014/59/EU ali v okviru ukrepov, sprejetih v skladu s členom 11(5) te direktive, imajo terjatev do preostalega dela kreditne institucije za kakršno koli izgubo, nastalo zaradi prispevkov k reševanju v skladu s členom 109 Direktive 2014/59/EU ali prenosu v skladu s členom 11(5) te direktive v zvezi z izgubami, ki bi jih sicer nosili vlagatelji. Ta terjatev ima enako prednostno razvrstitev kot vloge v skladu z nacionalnim pravom o običajnih postopkih zaradi insolventnosti.

3. Države članice zagotovijo, da lahko vlagatelji, katerih vloge niso bile izplačane ali priznane s strani sistema jamstva za vloge v rokih, določenih v členu 8(1) in (3), zahtevajo izplačilo svojih vlog v obdobju petih let.“;

(11)člen 10 se spremeni:

(a)odstavek 2 se spremeni:

(i)za prvim pododstavkom se vstavita naslednja pododstavka:

„Za izračun ciljne ravni iz prvega pododstavka referenčno obdobje traja od 31. decembra pred datumom, do katerega je treba doseči ciljno raven, do tega datuma.

Pri ugotavljanju, ali je sistem jamstva za vloge dosegel to ciljno raven, države članice upoštevajo le razpoložljiva finančna sredstva, ki so jih neposredno prispevale članice ali so bila izterjana od članic v sistem jamstva za vloge, od česar se odštejejo upravne pristojbine in dajatve. Ta razpoložljiva finančna sredstva vključujejo prihodke od naložb iz sredstev, ki jih članice prispevajo v sistem jamstva za vloge, vendar izključujejo izplačila, ki jih upravičeni vlagatelji ne zahtevajo med postopki izplačila, in posojila med sistemi jamstva za vloge.“;

(ii)tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Kadar se po tem, ko je bila prvič dosežena ciljna raven iz prvega pododstavka, razpoložljiva finančna sredstva po izplačilu sredstev sistema jamstva za vloge v skladu s členom 8(1) ter členom 11(2), (3) in (5) zmanjšala na manj kot dve tretjini ciljne ravni, sistemi jamstva za vloge določijo redni prispevek na ravni, ki omogoča, da se ciljna raven doseže v šestih letih.“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Razpoložljiva finančna sredstva, ki jih sistem jamstva za vloge upošteva pri doseganju ciljne ravni iz odstavka 2, lahko vključujejo plačilne obveznosti. Skupni delež takih plačilnih obveznosti ne presega 30 % skupnega zneska razpoložljivih finančnih sredstev, zbranih v skladu z odstavkom 2.

EBA izda smernice o plačilnih obveznostih, v katerih določi merila za dopustnost teh obveznosti.“;

(c)odstavek 4 se črta;

(d)odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge, imenovani organi ali pristojni organi določijo naložbeno strategijo za razpoložljiva finančna sredstva sistemov jamstva za vloge ter da je ta naložbena strategija skladna z načelom razpršenosti in naložb v sredstva z nizkim tveganjem.“;

(e)vstavi se naslednji odstavek 7a:

„7a. Države članice zagotovijo, da lahko sistemi jamstva za vloge vsa ali del svojih razpoložljivih finančnih sredstev vložijo pri svoji nacionalni centralni banki ali nacionalni zakladnici, pod pogojem, da se ta razpoložljiva finančna sredstva hranijo na ločenem računu in so sistemu jamstva za vloge takoj na voljo za uporabo v skladu s členoma 11 in 12.“;

(f)odstavek 10 se črta;

(g)dodajo se naslednji odstavki 11, 12 in 13:

„11. Države članice zagotovijo, da lahko sistemi jamstva za vloge v okviru ukrepov iz člena 11(1), (2), (3) in (5) uporabijo sredstva iz alternativnih shem financiranja iz člena 10(9), ki se ne financirajo z javnimi sredstvi, preden uporabijo razpoložljiva finančna sredstva in preden poberejo izredne prispevke iz člena 10(8). Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge uporabljajo alternativne sheme financiranja, ki se financirajo iz javnih sredstev, le kot zadnjo možnost.

12. EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)metodologijo za izračun razpoložljivih finančnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za ciljno raven iz odstavka 2, vključno z razmejitvijo razpoložljivih finančnih sredstev sistemov jamstva za vloge in kategorijami razpoložljivih finančnih sredstev, ki izhajajo iz prispevanih sredstev;

(b)podrobnosti o postopku za doseganje ciljne ravni iz odstavka 2, potem ko sistem jamstva za vloge porabi razpoložljiva finančna sredstva v skladu s členom 11.

EBA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do … [Urad za publikacije, vstaviti datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

13. EBA do … [Urad za publikacije, vstaviti datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] pripravi smernice za pomoč sistemom jamstva za vloge pri razpršitvi njihovih razpoložljivih finančnih sredstev in za naložbe sistemov jamstva za vloge v sredstva z nizkim tveganjem, ki se uporabljajo za razpoložljiva finančna sredstva sistemov jamstva za vloge.“;

(12)člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Uporaba sredstev

1. Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge uporabijo razpoložljiva finančna sredstva iz člena 10 predvsem za izplačila vlagateljem v skladu s členom 8, brez poseganja v uporabo dodatnih finančnih sredstev, ki jih sistemi jamstva za vloge zberejo za izpolnjevanje nalog, ki niso zaščita vlagateljev v skladu s to direktivo.

2. Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge uporabijo razpoložljiva finančna sredstva za financiranje reševanja kreditnih institucij v skladu s členom 109 Direktive 2014/59/EU. Države članice zagotovijo, da organi za reševanje določijo znesek, ki naj bi ga sistem jamstva za vloge prispeval k financiranju reševanja kreditnih institucij, potem ko so se ti organi posvetovali s sistemom jamstva za vloge o rezultatih preizkusa najnižjih stroškov iz člena 11e te direktive.

3. Države članice lahko sistemom jamstva za vloge dovolijo uporabiti razpoložljiva finančna sredstva za preventivne ukrepe iz člena 11a v korist kreditne institucije, kadar velja vse naslednje:

(a)ne obstaja nobena od okoliščin iz člena 32(4) Direktive 2014/59/EU;

(b)sistem jamstva za vloge je potrdil, da stroški ukrepa ne presegajo stroškov izplačil vlagateljem, izračunanih v skladu s členom 11e;

(c)izpolnjeni so vsi pogoji iz členov 11a in 11b.

4. Kadar se razpoložljiva finančna sredstva uporabijo za preventivne ukrepe iz člena 11, pridružene kreditne institucije sistemu jamstva za vloge nemudoma zagotovijo sredstva, ki se uporabijo za take ukrepe, po potrebi v obliki izrednih prispevkov, kadar velja kar koli od naslednjega:

(a)vlagateljem je treba izplačati vloge, razpoložljiva finančna sredstva sistema jamstva za vloge pa znašajo manj kot dve tretjini ciljne ravni;

(b)znesek razpoložljivih finančnih sredstev sistema jamstva za vloge se zniža pod 25 % ciljne ravni.

5. Kadar kreditna institucija preneha v skladu s členom 32b Direktive 2014/59/EU, da bi izstopila s trga ali prekinila svojo bančno dejavnost, lahko države članice sistemom jamstva za vloge dovolijo uporabo razpoložljivih finančnih sredstev za alternativne ukrepe za ohranitev dostopa vlagateljev do njihovih vlog, vključno s prenosom sredstev in obveznosti ter prenosom vlog, če sistem jamstva za vloge potrdi, da stroški ukrepa ne presegajo stroškov izplačil vlagateljem, izračunanih v skladu s členom 11e te direktive, in da so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 11d te direktive.“;

(13)vstavijo se naslednji členi 11a do 11e:

„Člen 11a

Preventivni ukrepi

1. Kadar države članice dovolijo uporabo sredstev sistema jamstva za vloge za preventivne ukrepe iz člena 11(3), zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge uporabijo razpoložljiva finančna sredstva za preventivne ukrepe iz člena 11(3), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)zahtevi kreditne institucije za financiranje takšnih preventivnih ukrepov je priloženo obvestilo, ki vsebuje ukrepe iz člena 11b;

(b)kreditna institucija se je posvetovala s pristojnim organom o ukrepih, predvidenih v obvestilu iz člena 11b;

(c)uporaba alternativnih ukrepov s strani sistema jamstva za vloge je povezana z zahtevami do kreditne institucije, ki se podpira; te zahteve vključujejo vsaj strožje spremljanje tveganj kreditne institucije, sistem jamstva za vloge pa ima večje pravice preverjanja;

(d)uporaba preventivnih ukrepov s strani sistema jamstva za vloge je odvisna od obveznosti kreditne institucije, da zagotovi dostop do kritih vlog;

(e)pridružene kreditne institucije so sposobne plačati izredne prispevke v skladu s členom 11(4);

(f)kreditna institucija izpolnjuje svoje obveznosti iz te direktive in je v celoti povrnila stroške vseh predhodnih preventivnih ukrepov.

2. Države članice zagotovijo, da imajo sistemi jamstva za vloge vzpostavljene sisteme za spremljanje in postopke odločanja, ki so primerni za izbiranje in izvajanje preventivnih ukrepov ter spremljanje povezanih tveganj.

3. Države članice zagotovijo, da lahko sistemi jamstva za vloge izvajajo preventivne ukrepe le, če imenovani organ potrdi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 1. Imenovani organ uradno obvesti pristojni organ in organ za reševanje.

4. Države članice zagotovijo, da sistem jamstva za vloge, ki uporablja svoja razpoložljiva finančna sredstva za ukrepe kapitalske podpore, prenese svoj delež delnic ali drugih kapitalskih instrumentov v podprti kreditni instituciji na zasebni sektor, takoj ko to omogočajo poslovne in finančne okoliščine.

Člen 11b

Obvestilo, priloženo preventivnim ukrepom

1. Države članice zagotovijo, da kreditne institucije, ki od sistema jamstva za vloge zahtevajo financiranje preventivnih ukrepov v skladu s členom 11(3), pristojnemu organu v posvetovanje predložijo obvestilo z ukrepi, ki se jih te kreditne institucije zavezujejo izvesti za zagotovitev ali ponovno vzpostavitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami, ki se uporabljajo za zadevno kreditno institucijo in so določene v Direktivi 2013/36/EU in Uredbi (EU) št. 575/2013.

2. V obvestilu iz odstavka 1 so določeni ukrepi za zmanjšanje tveganja poslabšanja finančne trdnosti ter okrepitev kapitalskega in likvidnostnega položaja kreditne institucije.

3. Države članice zagotovijo, da so v obvestilu iz odstavka 1 v primeru ukrepa za kapitalsko podporo navedeni vsi ukrepi za zbiranje kapitala, ki se lahko izvedejo, vključno z zaščitnimi ukrepi za preprečevanje odlivov sredstev, v prihodnost usmerjeno oceno kapitalske ustreznosti in naknadno določitvijo kapitalskega primanjkljaja, ki ga mora kriti sistem jamstva za vloge.

4. Države članice zagotovijo, da je v primeru ukrepa likvidnostne podpore v obvestilu iz odstavka 1 jasno določen načrt odplačevanja vseh sredstev, ki jih je kreditna institucija prejela v okviru preventivnih ukrepov.

5. Kadar je ustrezno, države članice zagotovijo, da so ukrepi, predvideni v pojasnilu iz odstavka 1, usklajeni z načrtom za ohranitev kapitala iz člena 142 Direktive 2013/36/EU.

6. Kadar se uporablja okvir Unije za državne pomoči, države članice zagotovijo, da so ukrepi, predvideni v obvestilu iz odstavka 1, usklajeni z načrtom prestrukturiranja, ki ga mora kreditna institucija v skladu s tem okvirom predložiti Komisiji.

 Člen 11c

Načrt popravnih ukrepov

1. Države članice zagotovijo, da v primeru, ko kreditna institucija ne izpolni obveznosti iz obvestila iz člena 11b(1) ali ne povrne zneska, prispevanega v okviru preventivnih ukrepov, ob zapadlosti, sistem jamstva za vloge o tem nemudoma obvesti pristojni organ.

2. V primeru iz odstavka 1 države članice zagotovijo, da pristojni organ od kreditne institucije zahteva, da predloži načrt popravnih ukrepov, v katerem so opisani ukrepi, ki jih bo kreditna institucija sprejela za zagotovitev ali ponovno vzpostavitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami, zagotovitev njene dolgoročne sposobnosti uspešnega poslovanja in odplačilo dolgovanega zneska, ki ga prispeva sistem jamstva za vloge za preventivni ukrep, ter s tem povezan časovni okvir.

3. Če pristojni organ ni prepričan, da je načrt popravnih ukrepov verodostojen ali izvedljiv, sistem jamstva za vloge tej kreditni instituciji ne odobri nobenih nadaljnjih preventivnih ukrepov.

4. EBA do … [Urad za publikacije, vstaviti datum 42 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] izda smernice, v katerih določi elemente obvestila, priloženega preventivnim ukrepom iz člena 11b(1) in načrtu popravnih ukrepov iz odstavka 1 tega člena.

Člen 11d

Preglednost postopka trženja pri alternativnih ukrepih

1. Če države članice dovolijo uporabo sredstev sistema jamstva za vloge za alternativne ukrepe iz člena 11(5), zagotovijo, da kadar sistemi jamstva za vloge financirajo take ukrepe, kreditne institucije tržijo sredstva, pravice in obveznosti, ki jih nameravajo prenesti, ali sklenejo dogovore za njihovo trženje. Brez poseganja v okvir Unije za državne pomoči tako trženje izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)trženje je odprto in pregledno ter ne prikazuje napačno sredstev, pravic in obveznosti, ki bodo preneseni;

(b)trženje ni pristransko do potencialnih kupcev in ne diskriminira med njimi ter ne daje nobenih prednosti potencialnemu kupcu;

(c)v zvezi s trženjem ni nasprotij interesov;

(d)pri trženju se upošteva potreba po hitri rešitvi ob upoštevanju roka iz člena 3(2), drugi pododstavek, za ugotovitev iz člena 2(1), točka (8)(a);

(e)cilj trženja je doseči čim večjo prodajno ceno zadevnih sredstev, pravic in obveznosti.

Člen 11e

Preizkus najnižjih stroškov

1. Države članice pri obravnavanju možnosti uporabe sredstev sistema jamstva za vloge za ukrepe iz člena 11(2), (3) ali (5) zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge primerjajo naslednje:

(a)ocenjene stroške sistema jamstva za vloge za financiranje ukrepov iz člena 11(2), (3) ali (5);

(b)ocenjene stroške izplačil vlagateljem v skladu s členom 8(1).

2. Za primerjavo iz odstavka 1 velja naslednje:

(a)za oceno stroškov iz odstavka 1, točka (a), sistem jamstva za vloge upošteva pričakovane prihodke, operativne stroške in morebitne izgube, povezane z ukrepom;

(b)za ukrepe iz člena 11(2) in (5) sistem jamstva za vloge svojo oceno stroškov izplačil vlagateljem iz odstavka 1, točka (b), utemelji na vrednotenju sredstev in obveznosti kreditne institucije iz člena 36(1) Direktive 2014/59/EU in oceni iz člena 36(8) navedene direktive;

(c)za ukrepe iz člena 11(2), (3) in (5) sistem jamstva za vloge pri ocenjevanju stroškov izplačil vlagateljem iz odstavka 1, točka (b), upošteva pričakovani delež izterjav, stroške obnovitve sredstev sistema jamstva za vloge, ki jih morajo kriti kreditne institucije, ki so članice sistema jamstva za vloge, in morebitne dodatne stroške financiranja sistema jamstva za vloge;

(d)za ukrepe iz člena 11(3) sistem jamstva za vloge pri ocenjevanju stroškov izplačil vlagateljem pomnoži ocenjeni delež izterjav, izračunan v skladu z metodologijo iz odstavka 5(b), s 85 %.

3. Države članice zagotovijo, da znesek, uporabljen za financiranje reševanja kreditnih institucij iz člena 11(2), za preventivne ukrepe iz člena 11(3) ali za alternativne ukrepe iz člena 11(5), ne presega zneska kritih vlog v kreditni instituciji.

4. Države članice zagotovijo, da pristojni organi in organi za reševanje sistemu jamstva za vloge zagotovijo vse informacije, potrebne za primerjavo iz odstavka 1. Države članice zagotovijo, da organ za reševanje sistemu jamstva za vloge zagotovi ocenjene stroške prispevka sistema jamstva za vloge za reševanje kreditne institucije iz člena 11(2).

5. EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)metodologijo za izračun ocenjenih stroškov iz odstavka 1, točka (a), pri kateri se upoštevajo posebne značilnosti zadevnega ukrepa;

(b)metodologijo za izračun ocenjenih stroškov izplačil vlagateljem iz odstavka 1, točka (b), vključno z ocenjenim deležem izterjav iz odstavka 2, točka (c);

(c)način, kako se v metodologijah iz točk (a), (b) in (c), kjer je to ustrezno, upošteva sprememba vrednosti denarja zaradi potencialnih vnaprej vračunanih prihodkov skozi čas.

Pri izračunu ocenjenih stroškov izplačil vlagateljem iz odstavka 1, točka (b), se v primeru preventivnih ukrepov pri metodologiji iz točke (b) upošteva pomen preventivnih ukrepov za zakonski ali pogodbeni mandat sistema jamstva za vloge, vključno z institucionalno shemo za zaščito vlog iz člena 1(2), točka (c).

EBA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do … [Urad za publikacije, vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

(14)člen 14 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge krijejo vlagatelje v podružnicah, ki so jih ustanovile njihove včlanjene kreditne institucije v drugih državah članicah, in vlagatelje, ki se nahajajo v državah članicah, v katerih njihove včlanjene kreditne institucije uveljavljajo svobodo opravljanja storitev iz naslova V, poglavje 3, Direktive 2013/36/EU.“;

(b)v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka države članice zagotovijo, da se lahko sistem jamstva za vloge matične države članice odloči za neposredno izplačilo vlagateljem v podružnicah, kadar velja vse naslednje:

(i)upravno breme in stroški takega izplačila so nižji od izplačila sistema jamstva za vloge države članice gostiteljice;

(ii)sistem jamstva za vloge matične države članice zagotovi, da vlagatelji niso v slabšem položaju, kot če bi bilo izplačilo izvedeno v skladu s prvim pododstavkom.“;

(c)vstavita se naslednja odstavka 2a in 2b:

„2a. Države članice zagotovijo, da lahko sistem jamstva za vloge države članice gostiteljice na podlagi dogovora s sistemom jamstva za vloge matične države članice deluje kot kontaktna točka za vlagatelje kreditnih institucij, ki uveljavljajo svobodo opravljanja storitev iz naslova V, poglavje 3, Direktive 2013/36/EU, in jim povrne nastale stroške.

2b. V primerih iz odstavkov 2 in 2a države članice zagotovijo, da imata sistem jamstva za vloge matične države članice in sistem jamstva za vloge zadevne države članice gostiteljice sklenjen dogovor o rokih in pogojih izplačil, vključno z nadomestilom za morebitne nastale stroške, kontaktni točki za vlagatelje, časovnem okviru in načinu plačila.“;

(d)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Države članice zagotovijo, da kadar kreditna institucija preneha biti članica sistema jamstva za vloge in se pridruži sistemu jamstva za vloge druge države članice ali če se nekatere dejavnosti kreditne institucije prenesejo v sistem jamstva za vloge druge države članice, izvirni sistem jamstva za vloge na sistem jamstva za vloge prejemnika prenese prispevke, ki jih je bilo treba plačati za zadnjih 12 mesecev pred spremembo članstva v sistemu jamstva za vloge, razen izrednih prispevkov iz člena 10(8).“;

(e)vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Za namene odstavka 3 države članice zagotovijo, da izvirni sistem jamstva za vloge prenese znesek iz navedenega odstavka v enem mesecu od spremembe članstva v sistemu jamstva za vloge.“;

(f)doda se naslednji odstavek 9:

„9. EBA izda smernice o tem, kako si razlaga vlogo sistemov jamstva za vloge matične države članice in sistemov jamstva za vloge države članice gostiteljice iz odstavka 2, prvi pododstavek, ki vsebujejo seznam okoliščin in pogojev, pod katerimi bi moral imeti sistem jamstva za vloge matične države članice možnost, da se odloči za izplačilo vlagateljem v podružnicah, ki se nahajajo v drugi državi članici, kot je določeno v odstavku 2, tretji pododstavek.“;

(15)člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Podružnice kreditnih institucij, ki so ustanovljene v tretjih državah

Države članice zahtevajo, da se podružnice kreditnih institucij, ki imajo sedež zunaj Unije, pridružijo sistemu jamstva za vloge na njihovem ozemlju, preden takim podružnicam dovolijo sprejemanje upravičenih vlog v teh državah članicah.“;

(16)vstavi se naslednji člen 15a:

„Člen 15a

Včlanjene kreditne institucije, ki imajo podružnice v tretjih državah

Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge ne krijejo vlagateljev v podružnicah, ki so jih v tretjih državah ustanovile njihove včlanjene kreditne institucije, razen kadar ti sistemi jamstva za vloge po odobritvi imenovanega organa od zadevnih kreditnih institucij zberejo ustrezne prispevke.“;

(17)člen 16 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice zagotovijo, da kreditne institucije dejanskim in možnim vlagateljem zagotovijo potrebne informacije o tem, v katere sisteme jamstva za vloge znotraj Unije so včlanjene kreditna institucija in njene podružnice. Kreditne institucije te informacije zagotovijo v obliki informativnega lista, pripravljenega v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kot je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) XX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o ESAP]***.

_______________________________________________

***    Uredba (EU) XX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost.“;

(b)vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Države članice zagotovijo, da informacijski list iz odstavka 1 vsebuje vse naslednje:

(i)osnovne informacije o zaščiti vlog;

(ii)kontaktne podatke kreditne institucije kot prve kontaktne točke za informacije o vsebini informativnega lista;

(iii)raven kritja za vloge iz člena 6(1) in 6(2) v eurih ali po potrebi v drugi valuti;

(iv)veljavne izključitve iz zaščite sistema jamstva za vloge;

(v)omejitev zaščite v zvezi s skupnimi računi;

(vi)obdobje izplačila v primeru propada kreditne institucije;

(vii)valuto vračila;

(viii)navedbo sistema jamstva za vloge, odgovornega za zaščito vloge, vključno s sklicem na njegovo spletno mesto.“;

(c)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice zagotovijo, da kreditne institucije informativni list iz odstavka 1 zagotovijo, preden sklenejo pogodbo o sprejemanju vlog, nato pa vsako leto. Vlagatelji potrdijo prejem tega informativnega lista.“;

(d)v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice zagotovijo, da kreditne institucije na izpiskih računov svojih vlagateljev potrdijo, da so vloge upravičene vloge, vključno s sklicevanjem na informativni list iz odstavka 1.“;

(e)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Države članice zagotovijo, da kreditne institucije informacije iz odstavka 1 zagotovijo v jeziku, za katerega sta se ob odprtju računa dogovorila vlagatelj in kreditna institucija, ali v uradnem jeziku oziroma uradnih jezikih države članice, v kateri je ustanovljena podružnica.“;

(f)odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

„6. Države članice zagotovijo, da v primeru združitve kreditnih institucij, preoblikovanja hčerinskih družb kreditnih institucij v podružnice ali podobnih operacij kreditne institucije o tem obvestijo vlagatelje vsaj en mesec, preden postane ta operacija pravno veljavna, razen če pristojni organ zaradi poslovne skrivnosti ali finančne stabilnosti dovoli krajši rok. V tem obvestilu je pojasnjen vpliv operacije na zaščito vlagateljev.

Države članice zagotovijo, da v primerih, ko bo zaradi operacij iz prvega pododstavka na vlagatelje z vlogami v teh kreditnih institucijah vplivalo zmanjšanje zaščite vlog, zadevne kreditne institucije te vlagatelje obvestijo, da lahko svoje upravičene vloge dvignejo ali prenesejo na drugo kreditno institucijo, vključno z vsemi natečenimi obrestmi in ugodnostmi, ne da bi jim bila naložena kazen, do zneska, ki je enak izgubljenemu kritju njihovih vlog, v treh mesecih po obvestilu iz prvega pododstavka.

7. Države članice zagotovijo, da kreditne institucije, ki prenehajo biti članice sistema jamstva za vloge, o tem obvestijo svoje vlagatelje vsaj en mesec pred takim prenehanjem.“;

(g)vstavi se naslednji odstavek 7a:

„7a. Države članice zagotovijo, da imenovani organi, sistemi jamstva za vloge in kreditne institucije obvestijo vlagatelje, vključno z objavo na svojih spletnih mestih, o tem, da je pristojni upravni organ sprejel ugotovitev iz člena 2(1), točka 8(a), ali da je sodni organ sprejel odločitev iz člena 2(1), točka 8(b).“;

(h)odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Države članice zagotovijo, da kadar vlagatelj uporablja spletno bančništvo, kreditne institucije zagotovijo informacije, ki jih morajo zagotoviti svojim vlagateljem v skladu s to direktivo, v elektronski obliki, razen če vlagatelj zahteva, da te informacije prejme v papirni obliki.“;

(i)doda se naslednji odstavek 9:

„9. EBA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)vsebino in obliko informativnega lista iz odstavka 1a;

(b)postopek za zagotavljanje informacij in vsebino informacij, ki jih je treba zagotoviti vlagateljem v sporočilih imenovanih organov, sistemov jamstva za vloge ali kreditnih institucij v primerih iz členov 8b in 8c ter odstavkov 6, 7 in 7a tega člena.

EBA ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do … [Urad za publikacije, vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010 prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka.“;

(18)vstavi se naslednji člen 16a:

„Člen 16a

Izmenjava informacij med kreditnimi institucijami in sistemi zajamčenih vlog ter poročanje organov

1. Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge kadar koli in na zahtevo od svojih pridruženih kreditnih institucij prejmejo vse informacije, potrebne za pripravo na izplačilo vlagateljem, v skladu z zahtevo po identifikaciji iz člena 5(4), vključno z informacijami za namene člena 8(5) ter členov 8b in 8c.

2. Države članice zagotovijo, da kreditne institucije na zahtevo sistema jamstva za vloge sistemu jamstva za vloge, katerega članice so, zagotovijo informacije o:

(a)vlagateljih v podružnicah teh kreditnih institucij;

(b)vlagateljih, ki so prejemniki storitev, ki jih zagotavljajo včlanjene institucije na podlagi svobode opravljanja storitev.

V informacijah iz točk (a) in (b) se navedejo države članice, v katerih so te podružnice ali vlagatelji.

3. Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge do 31. marca vsako leto obvestijo EBA o znesku kritih vlog v svoji državi članici na dan 31. decembra predhodnega leta. Sistemi jamstva za vloge do istega datuma EBA poročajo tudi o znesku svojih razpoložljivih finančnih sredstev, vključno z deležem izposojenih sredstev, plačilnimi obveznostmi in časovnim okvirom za dosego ciljne ravni v primeru uporabe sredstev sistema jamstva za vloge.

4. Države članice zagotovijo, da imenovani organi brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo EBA o vsem naslednjem:

(a)ugotovljeni nerazpoložljivosti vlog na podlagi okoliščin iz člena 2(1), točka (8);

(b)morebitni uporabi katerega od ukrepov iz člena 11(2), (3) in (5) in znesku uporabljenih sredstev v skladu s členom 8(1) ter členom 11(2), (3) in (5) ter, kadar je ustrezno in ko je na voljo, znesku izterjanih sredstev, nastalih stroških za sistem jamstva za vloge in trajanju postopka izterjave;

(c)razpoložljivosti in uporabi alternativnih ureditev financiranja iz člena 10(3);

(d)vseh sistemih jamstva za vloge, ki so prenehali delovati, ali vzpostavitvi novih sistemov jamstva za vloge, tudi zaradi združitve ali dejstva, da je sistem jamstva za vloge začel delovati čezmejno.

Uradno obvestilo iz prvega pododstavka vsebuje povzetek, v katerem je opisano vse naslednje:

(a)začetne razmere v kreditni instituciji;

(b)ukrepi, za katere so bila uporabljena sredstva sistema jamstva za vloge;

(c)pričakovani znesek razpoložljivih finančnih sredstev, ki bo porabljen.

5. EBA brez nepotrebnega odlašanja objavi informacije, prejete v skladu z odstavkoma 2 in 3, ter povzetek iz odstavka 4.

6. Države članice zagotovijo, da organi za reševanje kreditnih institucij, ki so članice sistemov jamstva za vloge, zagotovijo, da sistem jamstva za vloge na zahtevo predloži povzetek ključnih elementov načrtov reševanja iz člena 10(7), točka (a), Direktive 2014/59/EU, če so take informacije potrebne, da lahko sistem jamstva za vloge in imenovani organi izpolnjujejo obveznosti iz člena 11(2), (3) in (5) ter člena 11e.

7. EBA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi postopke, ki jih je treba upoštevati pri zagotavljanju informacij iz odstavkov 1 do 4, predloge za zagotavljanje teh informacij in podrobneje opredeli vsebino teh informacij, pri čemer upošteva vrste vlagateljev.

EBA ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do … [Urad za publikacije, vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010 prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka.“;

(19)Priloga I se črta.

Člen 2

Prehodne določbe

1.Države članice zagotovijo, da se podružnice kreditnih institucij, ki imajo sedež zunaj Unije in sprejemajo upravičene vloge v državi članici na dan … [Urad za publikacije, vstaviti datum začetka veljavnosti] in ki na navedeni datum niso članice sistema jamstva za vloge, pridružijo sistemu jamstva za vloge, ki deluje na njihovem ozemlju, do [Urad za publikacije, vstaviti datum 3 mesece po začetku veljavnosti]. Člen 1(15) se za te podružnice ne uporablja do [Urad za publikacije, vstaviti datum 3 mesece po začetku veljavnosti].

2.Z odstopanjem od člena 11(3) Direktive 2014/49/EU, kakor je bila spremenjena s to direktivo, ter členov 11a, 11b, 11c in 11e v zvezi s preventivnimi ukrepi lahko države članice do [Urad za publikacije, vstaviti datum 72 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] institucionalnim shemam za zaščito vlog iz člena 1(1), točka (c), dovolijo, da izpolnjujejo nacionalne določbe za izvajanje člena 11(3) Direktive 2014/49/EU, kot se uporabljajo od [Urad za publikacije, vstaviti datum začetka veljavnosti te direktive].

Člen 3

Prenos

1.Države članice najpozneje do … [Urad za publikacije, vstaviti datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Navedene predpise uporabljajo od … [Urad za publikacije, vstaviti datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive]. Vendar pa predpise, potrebne za uskladitev s členom 11(3), kakor je spremenjen s to direktivo, ter členi 11a, 11b, 11c in 11e v zvezi s preventivnimi ukrepi uporabljajo od … [Urad za publikacije, vstaviti datum 48 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu,

(1)    Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).

(2)    Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(3)    Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

(4)    Poleg tega še vedno ni dosežen dogovor o verodostojnem in zanesljivem mehanizmu za zagotavljanje likvidnosti pri reševanju v bančni uniji, ki bi bil v skladu s standardi, določenimi na mednarodni ravni.

(5)    COM(2015) 586 final.

(6)    Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(7)    Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(8)    Baselski odbor za bančni nadzor in Odbor za finančno stabilnost (FSB). Odbor za finančno stabilnost (različica, posodobljena 2014), Ključne lastnosti učinkovitih shem za reševanje finančnih institucij (v angleškem jeziku) , in (2015), Načela v zvezi s sposobnostjo globalnih sistemsko pomembnih bank (GSPB) za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo pri postopku reševanja, standard za skupno sposobnost pokrivanja izgub (v angleškem jeziku) .

(9)    Euroskupina (30. november 2020), Izjava z zasedanja Euroskupine v vključujoči sestavi o reformi evropskega mehanizma za stabilnost in zgodnji uvedbi varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje (v angleškem jeziku) . Uvedba bo potekala v obdobju 2022–2024. Kljub temu se še vedno čaka na ratifikacijo Sporazuma o spremembi Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost .

(10)    Evropska komisija (2020), Delovni program Komisije za leto 2021 , oddelek 2.3, str. 5.

(11)    Evropska komisija (2023), Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030 .

(12)    Euroskupina (16. junij 2022), Izjava Euroskupine o prihodnosti bančne unije (v angleškem jeziku).

(13)    Evropski parlament (2022), Poročilo o bančni uniji – letno poročilo za leto 2021 ; Evropski parlament vsako leto od leta 2015 izda poročilo o bančni uniji.

(14)    Vrh držav euroobmočja (24. marec 2023), Izjava z vrha držav euroobmočja, zasedanje v vključujoči sestavi (v angleškem jeziku) .

(15)    Glej oddelek 3 o zbiranju in uporabi strokovnih mnenj.

(16)    Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o bančništvu) (Besedilo velja za EGP) (UL C 216, 30.7.2013, str. 1).

(17)    Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (Besedilo velja za EGP), UL L 337, 23.12.2015, str. 35.

(18)    Delegirana direktiva Komisije (EU) 2017/593 z dne 7. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostmi glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi (Besedilo velja za EGP), UL L 87, 31.3.2017, str. 500.

(19)    Glej sodbo z dne 21. junija 2018, Poljska/Parlament in Svet, C-5/16, EU:C:2018:483, str. 49, str. 69 in navedeno sodno prakso.

(20)    Evropska komisija (2021), Posvetovanje o bančni uniji – pregled okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge .

(21)    EBA (oktober 2021), Poziv k predložitvi mnenja v zvezi s financiranjem v primeru reševanja in insolventnosti (v angleškem jeziku) .

(22)    EBA (avgust 2019), Mnenje EBA o upravičenosti vlog, ravni kritja in sodelovanju med sistemi jamstva za vloge (v angleškem jeziku) .

(23)    EBA (oktober 2019) Mnenje EBA o izplačilih iz sistemov jamstva za vloge (v angleškem jeziku) .

(24)    EBA (januar 2020), Mnenje EBA o financiranju sistemov jamstva za vloge in uporabi sredstev sistemov jamstva za vloge (v angleškem jeziku) .

(25)    EBA (oktober 2021), Mnenje EBA o obravnavi sredstev strank v okviru direktive o sistemih jamstva za vloge (v angleškem jeziku) .

(26)    EBA (december 2021), Mnenje EBA o medsebojnem učinkovanju direktive EU o preprečevanju pranja denarja in direktive EU o sistemih jamstva za vloge (v angleškem jeziku) .

(27)    EBA (marec 2021), Mnenje EBA o tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma, ki vplivajo na finančni sektor EU (v angleškem jeziku) .

(28)    CEPS (december 2016), Uskladitev insolvenčne zakonodaje v euroobmočju (v angleškem jeziku) . https://www.ceps.eu/ceps-publications/harmonising-insolvency-laws-euro-area-rationale-stocktaking-and-challenges/

(29)    CEPS (november 2019), Možnosti in diskrecija v državah članicah v skladu z direktivo o sistemih jamstva za vloge ter njihova obravnava v okviru evropskega sistema jamstva za vloge (v angleškem jeziku) .

(30)    Glej sklice na SWD(2023) 226 (povzetek ocene učinka) in SEC(2023) 230 (pozitivno mnenje Odbora za regulativni nadzor).

(31)    Predlog od držav članic zahteva, da v 18 mesecih od začetka veljavnosti tega predloga v svojo nacionalno zakonodajo prenesejo spremembe te direktive.

(32)    Evropska komisija (julij 2021), Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (COM(2021) 420 final) .

(33)    UL C, , str. .

(34)    UL C, , str. .

(35)    UL C, , str. .

(36)    Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (prenovitev) (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).

(37)    Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(38)    Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

(39)    Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

(40)    Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (prenovitev) (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(41)    Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(42)    Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).