52023PC0116

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.2.2023

COM(2023) 116 final

2023/0067(NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa Sveta (EU) (ST 12524/21 INIT; ST 12524/21 ADD 1) o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Finsko

2023/0067 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa Sveta (EU) (ST 12524/21 INIT; ST 12524/21 ADD 1) o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Finsko

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 1 in zlasti člena 18(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Potem ko je Finska 27. maja 2021 predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, je Komisija Svetu zanj predlagala pozitivno oceno. Svet je odobril pozitivno oceno z izvedbenim sklepom Sveta z dne 29. oktobra 2021 2 .

(2)V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 bi bilo treba najvišji finančni prispevek za nepovratno finančno podporo vsaki državi članici posodobiti do 30. junija 2022 v skladu z metodologijo iz navedenega člena. Komisija je 30. junija 2022 predstavila rezultate navedene posodobitve Evropskemu parlamentu in Svetu.

(3)Finska je 26. januarja 2023 Komisiji predložila posodobljen načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(2) Uredbe (EU) 2021/241, da se upošteva posodobljeni najvišji finančni prispevek. Komisija je na podlagi člena 19 Uredbe (EU) 2021/241 ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost posodobljenega načrta za okrevanje in odpornost v skladu s smernicami za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi.

(4)Posodobljeni načrt, ki ga je predložila Finska, zadeva 23 ukrepov v okviru komponent P1C2, P1C3, P1C4, P2C1, P2C2, P3C1, P3C2, P3C3, P3C4 in P4C1, kot je navedeno v izvedbenem sklepu Sveta.

(5)Reforma P1C2R1 zadeva posodobitev podnebnega zakona in industrializacijo z nizkimi emisijami ogljika. Finska je zahtevala popravek napačnih navedb o „zakonu o podnebnih spremembah“ v mejnikih pod zaporednima številkama 11 in 12 ter predložila dokaze, ki potrjujejo, da je pravilno poimenovanje „podnebni zakon“.

(6)Naložba P1C2I1 zagotavlja financiranje za proizvodnjo in uporabo vodika z nizkimi emisijami ter zajemanje in uporabo ogljikovega dioksida. Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol so ocenjeni stroški tega ukrepa popravljeni navzdol, in sicer s 156 milijonov EUR na 136 milijonov EUR, kar pomeni, da se lahko financira manjše število projektov. Finska je tudi pojasnila, da se je izvajanje tega ukrepa že začelo in da je povprečna vrednost projekta večja od pričakovane ob predložitvi prvotnega načrta Finske za okrevanje in odpornost. Na podlagi tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi popravila cilj pod zaporedno številko 18 navzdol in določila dokončanje treh podprtih projektov namesto petih.

(7)Naložba P1C2I2 zagotavlja financiranje za neposredno elektrifikacijo industrijskih procesov in prehod na nizkoogljične industrijske procese, namenjena zmanjšanju emisij CO2 v industrijskem sektorju. Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol so ocenjeni stroški tega ukrepa popravljeni navzdol, in sicer s 60 milijonov EUR na 48 milijonov EUR, kar pomeni, da se lahko financira manjše število projektov. Na podlagi tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi cilj pod zaporedno številko 21 sorazmerno popravila navzdol in določila zaključek treh podprtih projektov namesto štirih.

(8)Naložba P1C3I1 zadeva podporo za postopno opuščanje ogrevanja s fosilnimi gorivi. Ker je najvišji finančni prispevek za Finsko posodobljen navzdol, je ta ukrep umaknjen iz posodobljenega načrta Finske za okrevanje in odpornost. Zato bi bilo treba umakniti tudi opis naložbe v ogrevalne sisteme ter ustrezne mejnike pod zaporednimi številkami 28, 29 in 30.

(9)Naložba P1C4I1 določa financiranje infrastrukture za distribucijo za vozila na plin, električna vozila in vozila na vodik. Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol so ocenjeni stroški tega ukrepa popravljeni navzdol, in sicer z 20 milijonov EUR na 13,6 milijona EUR, kar pomeni, da se lahko financira manjše število projektov. Finska je pojasnila, da namerava zaradi zmanjšanega finančnega prispevka in počasnega uvajanja nekaterih tehnologij financiranje usmeriti le na učinkovitejše in hitro izvedljive tehnologije, da bi zagotovila učinkovitost tega ukrepa. Na podlagi tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, tako da se podpora zagotovi samo gradnji infrastrukture za polnjenje električnih vozil in polnilnih postaj za vodik. Zato je Finska v svojem načrtu za okrevanje in odpornost posodobila mejnik pod zaporedno številko 39, da bi umaknila navedbe glede razpisov za zbiranje prijav na področju infrastrukture za distribucijo za vozila na plin ter da bi posodobila časovni razpored razpisov. Poleg tega je Finska svoj načrt za okrevanje in odpornost posodobila tako, da je cilje pod zaporednimi številkami 40, 41, 42 in 43 združila v novi cilj pod številko 40, ki se nanaša na dodelitev zmanjšanega proračuna ukrepu za financiranje polnilnikov za električna vozila in polnilnih postaj za vodik. Finska je v načrtu za okrevanje in odpornost posodobila okvirni rok za novi cilj pod številko 40, ki je zaradi daljših izvedbenih rokov določen na drugo četrtletje leta 2025 namesto na drugo četrtletje leta 2024. Te spremembe bi se morale upoštevati tudi v opisu ukrepa v Prilogi k izvedbenemu sklepu Sveta.

(10)Naložba P1C4I2 zadeva financiranje polnilne infrastrukture za stanovanjske stavbe in razširitev obsega podpore za zasebno polnilno infrastrukturo na delovna mesta. Ker je najvišji finančni prispevek za Finsko popravljen navzdol, se ta ukrep umakne iz posodobljenega načrta Finske za okrevanje in odpornost. Zato bi bilo treba umakniti tudi opis naložbe v zvezi z zasebno polnilno infrastrukturo ter ustrezne mejnike in cilje pod zaporednimi številkami 44, 45 in 46.

(11)Naložba P2C1I1 zagotavlja financiranje za povečanje kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih povezav na območjih, kjer takšne povezave niso zagotovljene zgolj na podlagi tržnih mehanizmov. Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol so ocenjeni stroški tega ukrepa popravljeni navzdol, in sicer s 50 milijonov EUR na 32 milijonov EUR, kar pomeni, da se lahko financira manjše število projektov. Na podlagi tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi cilj pod zaporedno številko 56 sorazmerno popravila navzdol, in sicer z vsaj 10 000 novih stanovanj z dostopom do visokohitrostnega širokopasovnega omrežja (100/100 Mbit/s) na vsaj 6 400 novih stanovanj z dostopom do visokohitrostnega širokopasovnega omrežja (100/100 Mbit/s). Podobno je Finska zahtevala, da se cilj pod zaporedno številko 57 sorazmerno popravi navzdol na vsaj 16 000 novih stanovanj z dostopom do visokohitrostnega širokopasovnega omrežja (100/100 Mbit/s) namesto vsaj 25 000 novih stanovanj z dostopom do visokohitrostnega širokopasovnega omrežja (100/100 Mbit/s).

(12)Naložba P2C2I2 zagotavlja financiranje za razvoj platforme za storitve Virtual Finland, ki bo omogočila zagotavljanje brezhibnih digitalnih storitev iz javnega in zasebnega sektorja za različne ciljne skupine, ki prihajajo na Finsko. Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol so ocenjeni stroški tega ukrepa popravljeni navzdol, in sicer z 9 milijonov EUR na 4 milijone EUR. Finska namerava praktični del projekta izvesti s pomočjo drugih načinov financiranja in sredstev, obenem pa ohraniti enako raven ambicij za vzpostavitev splošne tržne platforme. Na podlagi tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost in opis ukrepa spremenila tako, da se v njem upošteva, da bo z naložbo koncept storitev preoblikovan in da bo v platformo vključena ena storitev, medtem ko bo na voljo možnost, da se v to uporabniku prijazno rešitev vključijo druge storitve, ki jih trenutno izvajajo ločeno na različnih ministrstvih in agencijah. Zato bi bilo treba mejnik pod zaporedno številko 63, ki se nanaša na začetek delovanja skupne platforme Virtual Finland in integriranih storitev, spremeniti tako, da se upošteva, da bi naložba P2C2I2 zagotovila splošni koncept, arhitekturo in praktično potrjevanje (potrditev koncepta) z možnostjo nadgradnje. Cilj mejnika je vzpostaviti platformo z ustreznimi digitalnimi storitvami, s katerimi bi postala mednarodni trg in zbirališče za finska in tuja podjetja, rastoča podjetja ter strokovnjake in vlagatelje, ki se želijo priseliti. V mejniku pod zaporedno številko 63 je tudi navedeno, da bo agencijam javnega sektorja, podjetjem in občinam na voljo možnost, da uporabljajo zmogljivosti platforme za svoje lastne postopke, število integriranih storitev pa je popravljeno navzdol, in sicer z vsaj dveh vključenih storitev v zvezi s postopkom vstopa za tuje posameznike in podjetja na vsaj eno takšno vključeno storitev.

(13)Reforma P3C1R2 se nanaša na ukinitev dodatnih dni nadomestila za brezposelnost. V opredelitvi mejnika pod zaporedno številko 80 je bila ugotovljena vsebinska napaka, in sicer gre za zakon o varnosti za primer brezposelnosti in ne za zakone, kar je tudi v skladu z imenom ukrepa.

(14)Reforma P3C1R3 se nanaša na poenostavitev procesa priseljevanja zaradi na dela in izobraževanja. Cilj ukrepa je (i) vzpostaviti skrajšan postopek za obdelavo dovoljenj za prebivanje za strokovnjake, podjetnike iz rastočih sektorjev in njihove družinske člane (cilj pod zaporedno številko 83) ter (ii) skrajšati čas obdelave za izdajo dovoljenj za prebivanje na podlagi dela in izobraževanja (cilj pod zaporedno številko 84). V zvezi s skrajšanim postopkom je bilo izhodišče napačno izračunano na podlagi povprečnega trajanja postopkov za pridobitev dovoljenja za kategoriji strokovnjakov in podjetnikov iz rastočih sektorjev namesto na podlagi tehtanega povprečja obeh kategorij. Poleg tega so bile kategorije vlog, ki so bile uporabljene za izračun izhodišča, drugačne od kategorij, ki so upravičene do skrajšanega postopka. Pri dovoljenjih za delo in izobraževanje se v izvedbenem sklepu Sveta pojavi neskladje, saj cilj obravnava pridobitev dovoljenja za prebivanje zaradi dela in izobraževanja, medtem ko je izhodišče izračunano na podlagi postopkov za pridobitev dovoljenja za prebivanje za delavce, strokovnjake in podjetnike iz rastočih sektorjev. Finska je zato predlagala, da se izhodišče popravi, tako da bo vključevalo dovoljenja za delo in izobraževanje ter bo usklajeno s ciljem. Natančneje je treba tudi opredeliti, da cilj pod zaporedno številko 84 velja za izdana dovoljenja. Ti popravki omogočajo neposrednejšo primerjavo izhodišča in ciljev za cilja pod zaporednima številkama 83 in 84.

(15)Reforma P3C1R4 se nanaša na krepitev multidisciplinarnih storitev za mlade (storitve Ohjaamo). Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol so ocenjeni stroški tega ukrepa popravljeni navzdol, in sicer s 13 milijonov EUR na 6,5 milijona EUR. Na podlagi tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, tako da je cilj pod zaporedno številko 85 popravila navzdol, sorazmerno z zmanjšanjem financiranja. Čeprav narava obveznosti ni spremenjena, je cilj spremenjen, tako da je prilagojen zmanjšanju dodeljenih sredstev na način, ki je primernejši za dosego cilja ukrepa, in da je pri spremenjenem časovnem okviru izvajanja upoštevana metoda, s katero se zmanjšano financiranje učinkovito uporabi. Pojasnjena je tudi opredelitev integriranih storitev v skladu s prvotnim izhodiščem, ki ga je podala Finska, ki je kot cilj opredeljevalo povečanje socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih storitev, ki jih nudijo centri Ohjaamo, s pomočjo dodeljenih sredstev, ne pa tudi namena, da bi bile vse tri vrste storitev na voljo v vsakem centru Ohjaamo. Opis tega ukrepa v izvedbenem sklepu Sveta bi bilo treba spremeniti, da se upoštevajo omenjene spremembe ter odpravi vsebinska napaka, ki navaja, da naj bi bilo zaposlovanje ena od storitev, ki je vključena v ta ukrep; to namreč ni navedeno v finskem načrtu za okrevanje in odpornost.

(16)Naložba P3C1I1 zagotavlja financiranje za razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu. Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol so ocenjeni stroški tega naložbenega ukrepa popravljeni navzdol, in sicer s 47 milijonov EUR na 37,5 milijona EUR. Zmanjšanje proračuna za ta ukrep pomeni, da lahko novi vmesni operater trga dela zaposli manj ljudi. Na podlagi tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi cilja pod zaporednima številkama 87 in 88 popravila navzdol, in sicer s 400 na 170 zaposlenih invalidov ter s 700 na 650 invalidov. Poleg tega je bila pri cilju pod zaporedno številko 89 ugotovljena vsebinska napaka v zvezi z uporabo izraza „bolnišnično okrožje“. V skladu z reformo socialnega in zdravstvenega varstva v okviru naložbe P4C1R1 izraz „bolnišnična okrožja“ nadomesti izraz „območja socialnega varstva“. Terminologijo, uporabljeno v teh ukrepih, bi bilo treba uskladiti.

(17)Cilj reforme P3C2R1 je izboljšati zaposlitvene možnosti delovno sposobnih oseb z razvojem njihovih spretnosti in kompetenc ter podpreti dolgoročni potencial podjetij za rast in vitalnost regij. V mejniku pod zaporedno številko 92 je bila ugotovljena vsebinska napaka, saj je poleg razvoja srednjeročnega modela predvidevanja tudi napačno omenjen razvoj kratkoročnih in dolgoročnih modelov. Finska je predložila dokaze, ki potrjujejo, da so v času sprejetja izvedbenega sklepa Sveta že obstajali kratkoročni in dolgoročni modeli ter da ti nikoli niso bili vključeni v ta ukrep iz načrta za okrevanje in odpornost. Cilj ukrepa je dokončanje srednjeročnega modela predvidevanja, ki bi dopolnil obstoječe kratkoročne in dolgoročne modele. Opis mejnika je treba spremeniti tako, da se ustrezno odstranijo navedbe kratkoročnih in dolgoročnih modelov.

(18)Cilj naložbe P3C2I1 je omogočiti in pospešiti preoblikovanje sistema izobraževanja, usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti prek upravnih meja z izvajanjem obsežnega programa digitalizacije. Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol so ocenjeni stroški tega ukrepa popravljeni navzdol, in sicer s 46 milijonov EUR na 32 milijonov EUR. Zmanjšanje proračuna pomeni zmanjšanje deleža operativnih novih digitalnih storitev, ki bodo lahko dane na voljo. Finska je posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi zmanjšala cilj pod zaporedno številko 97 z 80 % na 70 % razpoložljivih storitev in da bi zmanjšala število storitev in jih združila ter tako izkoristila sinergije ter za eno leto podaljšala rok za izvedbo, in sicer z leta 2024 na leto 2025. Po mnenju Finske bi to omogočilo ohranitev potrebnih nujnih funkcij, ki jih sorazmerno zmanjšanje števila storitev ne bi zagotovilo, ponovno načrtovanje razvoja in izvajanja storitev pa bi ublažilo negativne učinke zmanjšanja dodeljenih sredstev. Finska je svoj načrt za okrevanje in odpornost posodobila tudi zato, da bi natančneje opisala cilj, pri čemer bi upoštevala zmanjšanje dodeljenih sredstev. Te spremembe vključujejo sklicevanje na funkcije, ki so vključene v storitve, in ne le navedbo storitev, izbris navedbe zmogljivosti v okviru funkcije evidentiranja, v okviru funkcije informacij pa vključitev področja usposabljanja. V opisu ukrepa je treba tudi podaljšati rok za izvedbo do leta 2025 in natančneje opredeliti obseg ukrepa z izrecno izključitvijo vzgoje in varstva predšolskih otrok iz digitalnega svežnja za stalno učenje.

(19)Naložba P3C3I3 zagotavlja financiranje za spodbujanje dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki podpirajo zeleni prehod, s poudarkom na ključnih sektorjih in tehnologijah zelenega prehoda. Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol so ocenjeni stroški te naložbe popravljeni navzdol, in sicer s 27 milijonov EUR na 25 milijonov EUR. Na podlagi tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi spremenila opis cilja pod zaporedno številko 108 v skladu s spremembo višine sredstev, dodeljenih temu ukrepu.

(20)Naložba P3C3I4 zagotavlja financiranje za povečanje naložb malih in srednjih podjetij v raziskave, razvoj in inovacije ter za izboljšanje njihove pripravljenosti na digitalni in zeleni prehod. Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol so ocenjeni stroški tega ukrepa popravljeni navzdol, in sicer z 20 milijonov EUR na 18 milijonov EUR, kar pomeni, da se lahko financira manjše število projektov. Na podlagi tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi cilj pod zaporedno številko 110 sorazmerno popravila navzdol, in sicer z dodelitve nepovratnih sredstev najmanj 25 projektom na dodelitev nepovratnih sredstev najmanj 22 projektom. Poleg tega je treba opis cilja pod zaporedno številko 111 spremeniti v skladu s spremembo višine sredstev, dodeljenih temu ukrepu.

(21)Naložba P3C3I5 zagotavlja financiranje obnove in razvoja lokalne raziskovalne infrastrukture. Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol so ocenjeni stroški te naložbe popravljeni navzdol, in sicer s 30 milijonov EUR na 25,25 milijona EUR, kar pomeni, da se lahko financira manjše število projektov. Na podlagi tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi cilj pod zaporedno številko 113 sorazmerno popravila navzdol, in sicer z dodelitve nepovratnih sredstev vsaj 12 projektom na dodelitev nepovratnih sredstev vsaj 10 projektom. Podobno je treba spremeniti tudi opis cilja pod zaporedno številko 114, tako da bo v skladu s spremembo višine sredstev, dodeljenih temu ukrepu.

(22)Naložba P3C3I7 zagotavlja financiranje za podporo razvoja preskusnih okolij (inovacijske infrastrukture) s poudarkom na ciljih zelenega in digitalnega prehoda. Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol so ocenjeni stroški te naložbe popravljeni navzdol, in sicer s 25 milijonov EUR na 20,75 milijona EUR, kar pomeni, da se lahko financira manjše število projektov. Na podlagi tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi cilj pod zaporedno številko 119 sorazmerno popravila navzdol, in sicer na dodelitev nepovratnih sredstev vsaj trem projektom namesto dodelitve nepovratnih sredstev vsaj štirim projektom, ter da bi spremenila opis cilja pod zaporedno številko 120, da bo v skladu s spremembo višine sredstev, dodeljenih temu ukrepu.

(23)Naložba P3C4I1 zagotavlja financiranje za pospešitev rasti finskih mikro in malih podjetij ter krepitev njihove zmogljivosti za internacionalizacijo. Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol je ocenjeno financiranje tega naložbenega ukrepa popravljeno navzdol, in sicer z 10 milijonov EUR na 4,6 milijona EUR, kar pomeni, da se lahko financira manjše število projektov. Na podlagi tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi cilj pod zaporedno številko 123 sorazmerno popravila navzdol, in sicer z dokončanja najmanj 240 podprtih projektov na dokončanje najmanj 110 podprtih projektov.

(24)Naložba P3C4I2 zagotavlja financiranje v podporo mednarodni rasti podjetij z namenskimi nepovratnimi sredstvi za razvoj, obsega pa naslednje ukrepe: (i) program za spodbujanje nizkoogljičnega krožnega gospodarstva in digitalne prenove v industriji ter za povečanje izvoza industrijskih storitev; (ii) ekosistem prevoza s težkimi električnimi vozili; (iii) subvencije za predelavo in nakup vozil; (iv) strokovno znanje in tehnologija na področju zdravja in dobrega počutja; (v) program za rast in izvoz strokovnega znanja o vodi. Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol so ocenjeni stroški tega ukrepa popravljeni navzdol, in sicer s 24 milijonov EUR na 17 milijonov EUR. Na podlagi tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi odstranila intervencijo v zvezi s subvencijami za predelavo in nakup vozil iz mejnika pod zaporedno številko 124. Poleg tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi popravila cilj pod zaporedno številko 126 navzdol, in sicer z najmanj 550 subjektov, ki bi prejeli podporo, na najmanj 40 projektov. Po odpravi intervencije v zvezi s subvencijami za predelavo in nakup vozil, pri katerih med končne prejemnike spadajo tudi fizične osebe, je treba sklicevanje na podprte subjekte v izvedbenem sklepu Sveta zaradi večje jasnosti spremeniti v zaključene projekte.

(25)Naložba P3C4I4 zagotavlja financiranje za spodbujanje trajnostne rasti in inovacij v turističnem sektorju. Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol je ocenjeno financiranje tega ukrepa popravljeno navzdol, in sicer z 20 milijonov EUR na 11,75 milijona EUR, kar pomeni, da se lahko podpre manjše število subjektov. Na podlagi tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi spremenila mejnik pod zaporedno številko 130, tako da se upošteva, da bo objavljen samo en razpis za zbiranje prijav za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij v turističnem sektorju. Poleg tega je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi cilj pod zaporedno številko 131 popravila navzdol, in sicer z najmanj 35 subjektov na najmanj 14 subjektov, ki prejmejo podporo. Zato bi med subjekte, ki prejmejo podporo, morala spadati samo podjetja in ne tudi visokošolske ustanove in raziskovalni inštituti. Zaradi zmanjšanja dodeljenih finančnih sredstev je Finska posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi cilj pod zaporedno številko 132 v zvezi z uvedbo digitalnega kalkulatorja ogljičnega odtisa za turistične storitve preoblikovala v mejnik. Mejnik bi se moral nanašati le na načrtovanje, razvoj in objavo digitalnega kalkulatorja ogljičnega odtisa za turistične storitve, pri čemer bi moralo biti uporabnikom na voljo gradivo za usposabljanje ob upoštevanju zmanjšanja dodeljenih sredstev. Finska je posodobila svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi ustrezno prilagodila opis ukrepa z odpravo izvedbene faze digitalnega kalkulatorja ogljičnega odtisa, v okviru katere naj bi nacionalni digitalni kalkulator ogljičnega odtisa za turistične storitve uporabljalo vsaj 45 % turističnih podjetij in regij, zavezanih programu Sustainable Travel Finland.

(26)Naložba P4C1I1 zagotavlja financiranje za spodbujanje izvajanja jamstva za oskrbo in zmanjšanje zaostankov pri storitvah zaradi pandemije COVID-19. Zaradi posodobitve najvišjega finančnega prispevka za Finsko navzdol so ocenjeni stroški tega naložbenega ukrepa popravljeni navzdol, in sicer z 230 milijonov EUR na 178 milijonov EUR. V opisu tega ukrepa ali z njim povezanega cilja ni predvidena nobena sprememba zaradi zmanjšanega finančnega prispevka. Ugotovljena pa je bila vsebinska napaka v zvezi z izhodiščem za cilj pod zaporedno številko 136. Sedanje izhodišče pomotoma vključuje samo fizične obiske, katerih delež je bil zabeležen januarja 2020, medtem ko se jamstvo za oskrbo in ukrep, kot sta opisana v izvedbenem sklepu Sveta, nanašata na vse obiske. Finska je predložila dokaze, ki podpirajo dvig izhodišča na 67 % za vse obiske januarja 2020.

(27)Naložba P4C1I3 zagotavlja financiranje za povečanje kakovosti in stroškovne učinkovitosti storitev socialnega varstva in zdravstvenih storitev s spodbujanjem raziskav o dobrih praksah ter razvojem učinkovitega spremljanja in analiznih metod. V opredelitvi mejnika pod zaporedno številko 138 je bila ugotovljena vsebinska napaka, saj je v njem omenjena razširitev spremljanja jamstva za oskrbo z uporabo digitalnih storitev Kanta z 90 % zdravstvenih domov na vse zdravstvene domove. Finska pa je predložila dokaze, ki potrjujejo, da to nikoli ni bilo predvideno, saj storitve Kanta ob sprejetju izvedbenega sklepa Sveta niso nudile te funkcije, podatki pa se zbirajo prek registra primarnega zdravstvenega varstva.

(28)Spremembe oddelka 1 Priloge k izvedbenemu sklepu Sveta se upoštevajo tudi v oddelku 2 iste priloge, v katerem je podrobno opisana finančna podpora za Finsko za vsak obrok plačila. Te spremembe upoštevajo odpravo in spremembe zgoraj opisanih mejnikov in ciljev, vključujejo pa tudi posodobitve zneskov plačil posameznega obroka, pri katerih je upoštevano zmanjšanje finančnega prispevka v skladu s členom 18(2) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

(29)Ciljno usmerjene spremembe, ki jih je predlagala Finska, ne vplivajo na pozitivno oceno načrta za okrevanje in odpornost v zvezi z njegovo ustreznostjo, uspešnostjo, učinkovitostjo in skladnostjo.

(30)V zvezi z merilom za ocenjevanje iz člena 19(3), točka (b), Uredbe (EU) 2021/241 posodobljeni načrt za okrevanje in odpornost kljub odpravi naložbenih ukrepov v zvezi z zamenjavo ogrevalnih sistemov in zasebno polnilno infrastrukturo še naprej obravnava vse ali pomemben del izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo, ki jih je Svet naslovil na Finsko v letih 2019 in 2020, vključno z izzivi v zvezi z zelenim prehodom. Posodobljeni načrt za okrevanje in odpornost še vedno vsebuje obsežen sklop zelenih ukrepov, vključno s postopnim opuščanjem ogrevanja na fosilna goriva in trajnostno mobilnostjo. Zlasti v akcijskem načrtu za postopno opuščanje ogrevanja na fosilna goriva bodo določeni vsi potrebni ukrepi v podporo postopni odpravi ogrevanja na fosilna goriva v vseh stavbah na Finskem do leta 2030. Poleg tega načrt za promet brez fosilnih goriv vključuje ukrepe za zmanjšanje emisij iz prometa za 50 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005, načrt za okrevanje in odpornost pa vključuje naložbeni ukrep, ki podpira javno polnilno in oskrbovalno infrastrukturo za vozila na plin, električna vozila in vozila na vodik.

(31)Poleg tega v zvezi z merilom za ocenjevanje iz člena 19(3), točka (e), Uredbe (EU) 2021/241 ob upoštevanju znižanja najvišjega finančnega prispevka in posodobljenega načrta za okrevanje in odpornost ukrepi, ki učinkovito prispevajo k zelenemu prehodu, predstavljajo 50,1 % skupnih dodeljenih sredstev za posodobljeni načrt za okrevanje in odpornost, kar je nekoliko manj od 50,3 % za prvotni načrt za okrevanje in odpornost. Ti podatki so bili izračunani v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241.

(32)Poleg tega je v zvezi z merilom za ocenjevanje iz člena 19(3), točka (f), Uredbe (EU) 2021/241 za ukrepe, ki učinkovito prispevajo k digitalnemu prehodu, namenjen znesek, ki predstavlja 29,6 % skupnih dodeljenih sredstev za posodobljeni načrt za okrevanje in odpornost v primerjavi s 27,5 % skupnih dodeljenih sredstev v prvotnem načrtu za okrevanje in odpornost. Ti podatki so bili izračunani v skladu z metodologijo iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/241.

(33)Kar zadeva merila za ocenjevanje iz člena 19(3), točke (a), (c), (d), (g), (h), (i), (j) in (k), Uredbe (EU) 2021/241, omejene spremembe načrta za okrevanje in odpornost ne vplivajo na pozitivno oceno prvotnega načrta.

(34)Po pozitivni oceni Komisije v zvezi s posodobljenim načrtom Finske za okrevanje in odpornost in ugotovitvi, da načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za ocenjevanje iz Uredbe (EU) 2021/241, bi bilo treba v skladu s členom 20(2) navedene uredbe in Prilogo V k navedeni uredbi v tem sklepu določiti spremembe reform in naložbenih projektov, ki so potrebne za upoštevanje posodobljenega načrta za okrevanje in odpornost.

(35)Ocenjeni skupni stroški posodobljenega načrta za okrevanje in odpornost Finske znašajo 1 822 137 000 EUR. Ker posodobljeni načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241 in ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov posodobljenega načrta za okrevanje in odpornost višji od posodobljenega najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za Finsko, bi moral biti finančni prispevek, dodeljen za posodobljeni načrt za okrevanje in odpornost Finske, enak posodobljenemu skupnemu znesku finančnega prispevka, ki je na voljo za Finsko.

(36)Izvedbeni sklep Sveta z dne 29. oktobra 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Finsko bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Zaradi jasnosti bi bilo treba Prilogo k navedenemu izvedbenemu sklepu v celoti nadomestiti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep Sveta z dne 29. oktobra 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Finsko se spremeni:

(1) člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Ocena posodobljenega načrta za okrevanje in odpornost Finske na podlagi meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 se odobri. Reforme in naložbeni projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ureditve in časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev ter ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do zadevnih osnovnih podatkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.“;

(2) v členu 2 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„

1.Unija da Finski na voljo finančni prispevek v obliki nepovratne podpore v višini 1 822 051 146 EUR 3 . Znesek v višini 1 660 743 618 EUR se da na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Dodaten znesek v višini 161 307 528 EUR se da na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2023.

2.Komisija da Finski na voljo finančni prispevek Unije v obrokih v skladu s Prilogo k temu sklepu. Komisija lahko obroke izplača v eni ali več tranšah. Višina tranš je odvisna od razpoložljivosti sredstev.“;

(3) Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Republiko Finsko.

V Bruslju,

Za Svet

predsednik

(1) UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(2) ST 12524/21 INIT; ST 12524/21 ADD 1.

(3) Ta znesek ustreza dodeljenim finančnim sredstvom po odbitku sorazmernega deleža odhodkov Finske v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) 2021/241, izračunanega v skladu z metodologijo iz člena 11 navedene uredbe.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.2.2023

COM(2023) 116 final

PRILOGA

predlogu IZVEDBENEGA SKLEPA SVETA

o spremembi izvedbenega sklepa Sveta (EU) (ST 12524/21 INIT; ST 12524/21 ADD 1) o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Finsko

„PRILOGA

ODDELEK 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

1.Opis reform in naložb

STEBER 1: Zeleni prehod podpira gospodarsko prestrukturiranje in ogljično nevtralno socialno družbo

A. SESTAVNI DEL P1C1: PREOBLIKOVANJE ENERGETSKEGA SISTEMA

Finska si je zastavila cilj, da postane prva svetovna socialna družba brez fosilnih goriv in do leta 2035 doseže ogljično nevtralnost. Splošni cilj te komponente finskega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k doseganju cilja ogljične nevtralnosti s spodbujanjem uporabe tehnologij čiste energije.

Ta komponenta finskega načrta za okrevanje in odpornost vključuje naložbe, ki zajemajo infrastrukturo, potrebno za distribucijo energije iz obnovljivih virov, in proizvodnjo čiste energije. Te naložbe spremljajo reforme energetskega sektorja s poudarkom na postopnem opuščanju uporabe premoga za proizvodnjo energije ter reforma obdavčitve energije za spodbujanje uporabe čiste energije. Vključena je ločena naložba v podporo energiji iz obnovljivih virov v avtonomni regiji Åland.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države o osredotočanju naložb na zeleni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020), ter na spodbujanje naložb v nizkoogljični in energetski prehod (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P1C1R1): Znatno zmanjšanje uporabe premoga za energijo do leta 2026

Finski parlament je leta 2019 sprejel zakon o prepovedi uporabe energije iz premoga (406/2019). Ta zakon prepoveduje uporabo premoga od leta 2029. Finska si prizadeva za spodbujanje odprave uporabe premoga v krajšem časovnem okviru in si prizadeva za zmanjšanje uporabe premoga pri proizvodnji energije za 40–80 % do leta 2026 v primerjavi z letom 2019. Ukrepi, ki jih je Finska sprejela za podporo postopnemu opuščanju uporabe premoga v energetskem sektorju, vključujejo vključevanje novih rešitev za proizvodnjo električne energije in toplote v energetski sistem, prenos energije in razpoložljivost tehnologij za nadomestitev premoga.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 2 (P1C1R2): Reforma obdavčitve energije zaradi upoštevanja tehnološkega razvoja

Cilj reforme je spremeniti obstoječo obdavčitev različnih virov energije. Sprememba zakonodaje o obdavčitvi energije (Zakon o trošarinah na električno energijo in nekatera goriva) prispeva k postopnemu opuščanju fosilnih goriv s spodbujanjem elektrifikacije industrije in naložb v nizkoogljične tehnologije. Reforma bo tudi znižala davek na električno energijo za industrijo, rudnike, kmetijstvo in podatkovne centre z več kot 5 MW na 0,05 centa/kWh, tj. najnižji davek EU, in sicer z 0,69 centa/kWh. Reforma bo tudi postopno odpravila vračilo davka na energijo za energetsko intenzivne panoge do leta 2025 in povečala obdavčitev fosilnih goriv za ogrevanje, vključno s šoto, od 1. januarja 2021 za 2,7 EUR na MWh.

Trenutno poteka študija o obdavčitvi energije pri proizvodnji toplote brez zgorevanja. Študija naj bi bila podlaga za odločitve o nadaljnjih ukrepih za obdavčitev energetskega sektorja. Finska naj bi predstavila zakonodajne spremembe za zagotovitev, da bodo spremembe začele veljati 1. januarja 2022.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Naložba 1 (P1C1I1): Naložbe v energetsko infrastrukturo

Cilj naložbe je izboljšati okvirne pogoje za privabljanje naložb v čisto energijo s poudarkom na povezovanju energetskih sistemov, shranjevanju energije in prevozu. Naložba podpira projekte, ki spodbujajo izgradnjo energetske infrastrukture z naslednjim poudarkom:

I)električna omrežja in prenosna zmogljivost električne energije;

II)naložbe za povezovanje energetskih sistemov ter proizvodnjo, prenos in uporabo presežne in odpadne toplote v omrežjih daljinskega ogrevanja;

III)prevoz nizkoogljičnih plinov, vključno z vodikom, bioplinom in biometanom.

Izbira se opravi v skladu z različnimi merili, kot sta njihov prispevek k razogljičenju energetskega sektorja in njihova izvedljivost v skladu z določenim časovnim okvirom.

Podpora se dodeli na podlagi nove vladne uredbe, ki se sprejme do 31. decembra 2021. Izvaja se v obliki konkurenčnih razpisov, za katere je odgovorno Ministrstvo za gospodarstvo in zaposlovanje ter gospodarstvo Finske in ki se organizirajo v več fazah, da bi se v začetni fazi zagotovile velike naložbe.

Z merili za izbor se zagotovi, da vsi projekti prispevajo k ciljem na področju podnebnih sprememb, povezanim s področjem intervencije 033, ki ima 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 5 .

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2 (P1C1I2): Naložbe v nove energetske tehnologije

Cilj naložbe je prispevati k cilju Finske, da do leta 2035 doseže ogljično nevtralnost s spodbujanjem uvajanja novih čistih tehnologij za proizvodnjo in uporabo energije. Podpora daje prednost sektorjem, v katerih je zmanjšanje emisij težavno in drago (sektorji, ki jih je težko razogljičiti). Naložba zagotavlja podporo za obsežne projekte v predstavitveni fazi, pri čemer je prednostna naloga tehnična izvedljivost, s posebnim poudarkom na:

I)proizvodnja vetrne energije na morju;

II)obnovljiva goriva v prometu (električna goriva in biogoriva);

III)proizvodnja toplote brez zgorevanja, kot je geoenergija za nadomestitev uporabe premoga; in

IV)drugi projekti na področju energije iz obnovljivih virov, kot so veliki projekti za prenos bioplina, ki uporabljajo manj izkoriščene surovine, obsežni projekti na področju sončne energije in projekti, ki spodbujajo shranjevanje energije.

Izbira se opravi v skladu z različnimi merili, vključno z njihovim prispevkom k povečanju deleža energije iz obnovljivih virov in njihovim potencialnim prispevkom k dolgoročnemu razvoju in komercializaciji ustreznih tehnologij. Podpora se dodeli na podlagi nove vladne uredbe, ki se sprejme do 31. decembra 2021. Izvaja se v obliki konkurenčnih razpisov, za katere je odgovorno Ministrstvo za gospodarstvo in zaposlovanje ter podjetništvo na Finskem, ki se organizirajo v več fazah, da se zagotovijo večje naložbe v začetni fazi. V skladu s tem ukrepom se lahko začasno osebje zaposli za pospešitev okoljskega izdajanja in obdelave od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2023.

Z merili za izbor se zagotovi, da vsi projekti prispevajo k ciljem na področju podnebnih sprememb, povezanim s področji intervencije 032, 034a0, 028 in 029 ter 030a, ki imajo 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Javni razpisi se objavijo, ko bo vzpostavljen zakonodajni okvir za dodelitev podpore. Prvi razpis za zbiranje prijav naj bi bil organiziran v letu 2021.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 3 (P1C1I3): Naložbeni in reformni sveženj v regiji Åland

Cilj naložbe je spodbujati proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v avtonomni regiji Åland. Naložba vključuje podporo pripravljalni fazi projekta vetrne energije na morju in proizvodnji sončne energije.

Vlada Ålanda ocenjuje, da bo za dokončanje projekta vetrne energije na morju kot celote potrebnih deset do petnajst let. Pričakuje se, da se bo proizvedena energija v glavnem prenesla na celinsko Finsko in/ali Švedsko ter s tem na nacionalna distribucijska omrežja. Naložba podpira fazo načrtovanja in priprave, ki naj bi trajala do leta 2024.

Åland je v svoji energetski in podnebni strategiji določil cilj za izgradnjo zmogljivosti sončne energije v višini 17 MW do leta 2030. Z naložbo se dodeli podpora za projekte proizvodnje sončne energije, ki jih spodbujajo podjetja, občine ali skupnosti. Projekti se izvajajo med letoma 2021 in 2025.

Z merili za izbor se zagotovi, da so vsi projekti povezani s področjema intervencije 028 in 029, ki imata 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore Naslednje;

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki za mejnike	Količinski kazalniki za cilje			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Osnovna linija	Cilj	Q	Leto
1	P1C1R1 – Preoblikovanje energetskega sistema – Znatno zmanjšanje uporabe premoga za energijo do leta 2026	cilj	40-odstotno zmanjšanje uporabe premoga za energijo do leta 2026 v primerjavi z letom 2019		odstotek	0	40	Q2	2026	Leta 2019 se je premog za energijo uporabljal 60 petajulov. Poraba se do leta 2026 zmanjša na največ 36 petajoulov.
2	P1C1R2 – Preoblikovanje energetskega sistema – Reforma obdavčitve energije zaradi upoštevanja tehnološkega razvoja	mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o trošarinah na električno energijo in nekatera goriva	Določba zakona o začetku veljavnosti zakona				Q2	2021	Sprememba Zakona o trošarinah na električno energijo in nekatera goriva: zniža davek na industrijsko električno energijo za spodbujanje elektrifikacije industrije in proizvodnje toplote, —zniža davek na električno energijo za rudnike, kmetijstvo in podatkovne centre z močjo več kot 5 MW postopno opuščanje povračila davka na energijo za energetsko intenzivna industrijska goriva — zviša davek na fosilna goriva za ogrevanje za 2,7 EUR/MWh.
3	P1C1I1 – Preobrazba energetskega sistema – Naložbe v energetsko infrastrukturo	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za projekte energetske infrastrukture	Objava prvega razpisa na spletišču ministrstva za gospodarstvo				Q4	2021	Smernice za financiranje (uredba o pomoči za energijo) začnejo veljati in omogočajo objavo prvega konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov za naložbe v energetsko infrastrukturo, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
4	P1C1I1 – Preobrazba energetskega sistema – Naložbe v energetsko infrastrukturo	mejnik	Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za naložbe v energetsko infrastrukturo	Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev za naložbe v infrastrukturo				Q4	2023	Izbira vseh projektov energetske infrastrukture se izvede v skladu z merili zadevnih razpisov za zbiranje predlogov. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbiri, navedenih v mejniku 3, vse odločitve o dodelitvi sredstev se dodelijo upravičencem projektov/vlagateljem, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, ki omogočajo začetek izvajanja izbranih projektov.
5	P1C1I1 – Preobrazba energetskega sistema – Naložbe v energetsko infrastrukturo	cilj	Zaključek podprtih projektov		številka	0	4	Q2	2026	Zaključijo se vsaj štirje projekti, kot je razvidno iz projektnih poročil, ki jih predložijo upravičenci projekta. Ti ustrezajo proračunski obveznosti v višini vsaj 139 500 000 EUR od 155 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu.
6	P1C1I2 – Preobrazba energetskega sistema – Naložbe v nove energetske tehnologije	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za naložbe v nove energetske tehnologije	Objava prvega razpisa na spletišču ministrstva za gospodarstvo				Q4	2021	Začele so veljati smernice za financiranje (uredba o pomoči za energijo), ki omogočajo objavo prvega razpisa za zbiranje predlogov za naložbe v nove energetske tehnologije, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
7	P1C1I2 – Preobrazba energetskega sistema – Naložbe v nove energetske tehnologije	mejnik	Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za naložbe v energetsko tehnologijo	Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev za naložbe v energetsko tehnologijo				Q4	2023	Izbira vseh projektov, povezanih z novimi energetskimi tehnologijami, se izvede v skladu z merili, določenimi v zadevnih razpisih za zbiranje predlogov. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v mejniku 6. Vse odločitve o dodelitvi sredstev se dodelijo upravičencem projektov/vlagateljem, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, kar omogoča začetek izvajanja izbranih projektov.
8	P1C1I2 – Preobrazba energetskega sistema – Naložbe v nove energetske tehnologije	cilj	Zaključek podprtih projektov		številka	0	4	Q2	2026	Zaključijo se vsaj štirje projekti, kot je razvidno iz projektnih poročil, ki jih predložijo upravičenci projekta. Ti ustrezajo proračunski obveznosti v višini vsaj 144 900 000 EUR od 161 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu.
9	P1C1I3 – Preobrazba energetskega sistema – Sveženj naložb in reform v regiji Åland	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za naložbe v energijo iz obnovljivih virov v regiji Åland	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav na spletni strani vlade Ålanda				Q2	2022	Objavljen je bil prvi konkurenčni razpis za zbiranje predlogov za naložbe v energijo iz obnovljivih virov v regiji Åland, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev ter zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
10	P1C1I3 – Preobrazba energetskega sistema – Sveženj naložb in reform v regiji Åland	mejnik	Zaključek podprtih projektov	Poročila o zaključenih projektih				Q2	2026	Vsi podprti projekti se zaključijo v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v razpisih za zbiranje predlogov iz mejnika 9, kot je razvidno iz poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. Ti ustrezajo proračunski obveznosti v višini vsaj 2 430 000 EUR od 2 700 000 EUR, dodeljenih ukrepu.

B. SESTAVNI DEL P1C2: INDUSTRIJSKE REFORME IN NALOŽBE V PODPORO ZELENEMU IN DIGITALNEMU PREHODU

Finska si je zastavila cilj, da postane prva svetovna socialna družba brez fosilnih goriv in do leta 2035 doseže ogljično nevtralnost. Med glavnimi izzivi pri doseganju tega cilja sta zmanjšanje emisij iz industrije in povečanje stopnje recikliranja. Nova tehnologija z nizkimi emisijami pogosto še ni konkurenčna in njen razvoj je treba pospešiti. Finska mora spodbujati krožno gospodarstvo, da bi povečala trajnostno rabo virov in zmanjšala onesnaževanje.

Splošni cilj te komponente finskega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k doseganju cilja ogljične nevtralnosti s podpiranjem naložb v tehnologije za zmanjšanje emisij ogljika iz industrije, ustvarjanjem zelenih delovnih mest, naložbami v čiste tehnologije ter spodbujanjem recikliranja in ponovne uporabe.

Komponenta vključuje naložbe, osredotočene na spodbujanje nizkoogljičnih tehnologij, kot so proizvodnja vodika, zajemanje in uporaba ogljika, nadomeščanje fosilnih goriv z električno energijo v industrijskih procesih ter spodbujanje ponovne uporabe in recikliranja ključnih materialov in industrijskih stranskih proizvodov. Te naložbe spremljajo reforme podnebne zakonodaje in zakonodaje o odpadkih, vključno s potrebnimi spremembami podnebnega zakona in zakona o odpadkih, da se zagotovi pravna podlaga za cilj ogljične nevtralnosti do leta 2035 in cilje recikliranja.

B.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P1C2R1): Reforma podnebnega akta in nizkoogljična industrializacija

Finska se je zavezala, da bo posodobila podnebni zakon, da bi zagotovila doseganje cilja ogljične nevtralnosti do leta 2035. Reforma vključuje ustrezne cilje zmanjšanja emisij za leta 2030, 2040 in 2050. Prenovljeni podnebni zakon omogoča uporabo podnebnih načrtov za izpolnitev obveznosti blažitve in prilagajanja, določenih v zakonu. Finska vlada svoj predlog revidiranega podnebnega akta parlamentu predloži do 31. januarja 2022, veljati pa naj bi začel do 30. junija 2022. Finska je jeseni 2020 sprejela trinajst sektorskih načrtov za nizkoogljično gospodarstvo. V časovnih načrtih je opredeljena elektrifikacija industrijskih procesov, ločitev od fosilnih goriv in ukrepi za zmanjšanje emisij, ki temeljijo na nizkoemisijskih rešitvah. Finska naj bi še naprej sodelovala z industrijo, da bi posodobila preostale časovne načrte, ki določajo priložnosti za posamezne sektorje za zmanjšanje industrijskih emisij. To vključuje vsaj štiri ključne energetsko intenzivne industrije, in sicer energetsko, kemično, gozdarsko in tehnološko industrijo.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 2 (P1C2R2): Strateško spodbujanje krožnega gospodarstva in reforma zakona o odpadkih

Ta ukrep je sestavljen iz dveh elementov reforme. Prvič, Finska izvaja prenovljeni zakon o odpadkih (646/2011), ki je osrednjega pomena za ureditev okolja krožnega gospodarstva in nacionalni načrt za ravnanje z odpadki. Reforma vključuje obveznosti ločenega zbiranja embalaže in bioloških odpadkov iz gospodinjstev in podjetij, odgovornost proizvajalcev embalaže za stroške ravnanja z odpadno embalažo, izvajanje direktive o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo in obveznost ločenega zbiranja tekstilnih odpadkov na regionalnih sprejemnih mestih. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se poveča s sedanjih 41 % na 55 % leta 2025 in 60 % leta 2030. Stopnja recikliranja plastične embalaže se poveča za 31 %.

Drugič, Finska spodbuja krožno gospodarstvo s strateškim programom za leto 2035, ki določa konkretne cilje za porabo neobnovljivih naravnih virov, produktivnost virov in stopnjo krožne uporabe materialov. To vključuje nacionalni okvirni program, ki ga dopolnjuje spodbujanje prostovoljnih sektorskih sporazumov med državo in občinami, podjetji in drugimi zainteresiranimi stranmi. Cilj je, da se sporazumu pridružita vsaj dve ključni industrijski združenji ter vsaj 20 občin in mest in se zavežejo izvajanju ukrepov, ki spodbujajo cilje strateškega programa za krožno gospodarstvo: zmanjšati uporabo naravnih virov, povečati uporabo recikliranih materialov in spodbujati nizkoogljično družbo krožnega gospodarstva.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 1 (P1C2I1): Nizkoogljični vodik ter zajemanje in uporaba ogljika

Namen te naložbe je spodbujati razvoj proizvodnje in shranjevanja čistega vodika v komercialnem obsegu. Naložba prispeva k cilju Finske, da do leta 2035 doseže ogljično nevtralnost. Finska se je pridružila morebitnemu pomembnemu projektu skupnega evropskega interesa (IPCEI) „Evropsko zavezništvo za čisti vodik“, ki je trenutno v gradnji in še ni bil priglašen Komisiji. To finskim podjetjem omogoča, da izkoristijo prednosti gospodarskega, raziskovalnega in industrijskega čezmejnega sodelovanja. Sredstva se dodelijo za podporo naložbam vzdolž vrednostne verige vodika ter v zajemanje, shranjevanje in predelavo ogljika. Finska naj bi prispevala s podporo (i) proizvodnji nizkoogljičnega „zelenega“ vodika, ki nadomešča uporabo fosilnih goriv v težkih industrijah, (ii) zajemanju, shranjevanju in uporabi CO2 ter (iii) raziskavam v zvezi z vodikom. Poleg morebitnih pomembnih projektov skupnega evropskega interesa se lahko podprejo tudi projekti, povezani z evropskimi mrežami za sodelovanje, kot je Eureka. Za proizvodnjo vodika iz zemeljskega plina se ne dodelijo finančna sredstva. V skladu s tem ukrepom se lahko začasno osebje zaposli za pospešitev okoljskega izdajanja in obdelave od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2023.

Poleg tega se podpora za nekatere domače naložbe v nizkoogljični „zeleni“ vodik dodeli na podlagi nove vladne uredbe, ki bo sprejeta leta 2021 (uredba o energetski pomoči). Izvaja se v obliki konkurenčnih razpisov, za katere je odgovorno Ministrstvo za gospodarstvo in zaposlovanje ter gospodarstvo Finske, ki se organizirajo v eni ali več fazah.

Z merili za izbor se zagotovi, da vsi projekti prispevajo k ciljem na področju podnebnih sprememb, povezanim s področjem intervencije 032, ki ima 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost. Prvi razpis za zbiranje predlogov se začne leta 2021 in objavi na spletišču Business Finland.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2 (P1C2I2): Neposredna elektrifikacija in razogljičenje industrijskih procesov

Ukrep spodbuja neposredno elektrifikacijo in nizkoogljične industrijske procese za zmanjšanje emisij CO2 v industrijskem sektorju. Ukrep:

I)izboljšanje energetske učinkovitosti z elektrifikacijo porabe toplote in procesov; in

II)uvedba hibridnih rešitev ter uporaba tehnologije toplotnih črpalk in presežne toplote.

Cilj ukrepa je podpreti pripravo industrije na konec porabe energije premoga leta 2029 in vsaj polovico porabe energije šote do leta 2030 s spodbujanjem nadomestitve uporabe fosilnih goriv v industrijskih uporabah z električno energijo.

Podpora se dodeli na podlagi nove vladne uredbe, ki se sprejme do 31. decembra 2021.

Z merili za izbor se zagotovi tudi, da so vsi projekti povezani s področjem intervencije 024b, ki ima 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost. V ta namen izbrani projekti v povprečju dosežejo vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami. Prvi razpis za projekte se objavi takoj, ko je zakonodaja sprejeta.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 3 (P1C2I3): Ponovna uporaba in recikliranje ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov

Cilj ukrepa je spodbujati krožno gospodarstvo, ki ponovno uporablja in reciklira industrijsko stran ter tokove odpadkov in druge ključne materiale, kot so baterijski materiali, plastika, tekstil, embalaža, električna in elektronska oprema, gradbeni materiali in materiali za rušenje.

Podpora se zagotovi za:

I)prve komercialne obrate, pilotne in predstavitvene obrate;

II)uvajanje novih tehnologij v obstoječe procese;

III)digitalne platforme in naložbe v storitve, ki spodbujajo ponovno uporabo in recikliranje.

Najmanj 30 000 000 EUR sredstev je namenjenih spodbujanju krožnega biogospodarstva, najmanj 30 000 000 EUR sredstev pa je namenjenih spodbujanju rešitev krožnega gospodarstva v vrednostni verigi baterij.

Konkurenčne razpise bo v letu 2021 organiziralo podjetje Business Finland v več fazah.

Z merili za izbor se zagotovi tudi, da vsi projekti prispevajo k ciljem na področju podnebnih sprememb, povezanim z naslednjim področjem intervencije 045a, ki ima 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost. V ta namen izbrani projekti omogočajo vsaj 50 % glede na težo predelanih ločeno zbranih nenevarnih odpadkov v sekundarne surovine.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

B.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore Naslednje;

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki za mejnike	Količinski kazalniki za cilje			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Osnovna linija	Cilj	Q	Leto
11	P1C2R1 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – reforma podnebnega akta in nizkoogljična industrializacija	mejnik	Začetek veljavnosti revidiranega podnebnega akta	Določba zakona o začetku veljavnosti zakona				Q2	2022	Sprememba podnebnega zakona vključuje: ̶cilji zmanjšanja emisij za leti 2030 in 2040 v skladu s potjo ogljične nevtralnosti ̶posodobljeni cilji za leto 2050 ̶cilji v zvezi s sektorjem rabe zemljišč in krepitvijo ponorov ogljika
12	P1C2R1 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – reforma podnebnega akta in nizkoogljična industrializacija	mejnik	Začetek veljavnosti posodobljene podnebne in energetske strategije, srednjeročnega načrta podnebne politike in sektorskih načrtov za nizkoogljično gospodarstvo	Objava strategije, načrta in časovnih načrtov na spletnih straneh Ministrstva za zaposlovanje in gospodarstvo ter Ministrstva za okolje				Q4	2025	Posodobijo se podnebne strategije, načrti in sektorski industrijski načrti za nizkoogljično gospodarstvo, ki so najpomembnejši (štiri ključne energetsko intenzivne panoge so energetska, kemična, gozdarska in tehnološka industrija) za izvajanje podnebnega akta. Podnebna in energetska strategija vključuje ukrepe politike in scenarije, katerih cilj je doseči podnebne in energetske cilje, ki jih je EU določila za leto 2030, ter cilj ogljične nevtralnosti za leto 2035, določen v vladnem programu.
13	P1C2R2 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – Strateško spodbujanje krožnega gospodarstva in reforma zakona o odpadkih	mejnik	Začetek veljavnosti glavnih postopkov revidiranega Zakona o odpadkih	Določba zakona o začetku veljavnosti spremenjenega Zakona o odpadkih				Q4	2024	Spremenjeni Zakon o odpadkih (714/2021) vključuje: 1) Nacionalno ločeno zbiranje bioloških odpadkov v celoti obratuje leta 2022. 2) Odgovornost proizvajalca za odpadno embalažo ter ločeno zbiranje odpadne embalaže in tekstila, ki v celoti delujeta na nacionalni ravni v letu 2023. 3) Nacionalno ločeno zbiranje bioloških odpadkov iz novih lastnosti je v celoti obratovalo leta 2024. Spremenjeni zakon o odpadkih finsko vlado pooblašča za sprejemanje novih uredb, ki vključujejo: (I) splošni cilji recikliranja komunalnih odpadkov, ki se bodo povečali s sedanjih 41 % na 55 % leta 2025 in 60 % leta 2030 ter (ii) pravno zavezujoči cilji recikliranja za proizvajalce odpadne embalaže, s čimer se bo stopnja recikliranja plastične embalaže povečala za 31 %.
14	P1C2R2 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – Strateško spodbujanje krožnega gospodarstva in reforma zakona o odpadkih	mejnik	Sprejetje resolucije vlade o izvajanju strateškega programa za krožno gospodarstvo	Objava resolucije vlade (YM/2021/17) na spletišču vlade				Q2	2021	Sprejeta je bila resolucija vlade o izvajanju strateškega programa za krožno gospodarstvo, ki vključuje cilj, da se poraba neobnovljivih naravnih virov zmanjša, trajnostna raba obnovljivih naravnih virov pa se lahko poveča, tako da skupna poraba domačih primarnih surovin do leta 2035 ne bo presegla ravni iz leta 2015.
15	P1C2R2 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – Strateško spodbujanje krožnega gospodarstva in reforma zakona o odpadkih	mejnik	Sklenitev nacionalnega sporazuma s ključnimi akterji o nizkoogljičnem krožnem gospodarstvu	Vzpostavitev pogodbenega okvira za nizkoogljično krožno gospodarstvo in sklenitev sporazuma s ključnimi akterji iz industrije in deležniki				Q2	2023	Novi nacionalni pogodbeni okvir za nizkoogljično krožno gospodarstvo, ki podpira strateški program za krožno gospodarstvo, se sklene in objavi na spletni strani vlade Republike Finske. Podporni scenariji za uporabo naravnih virov se pripravijo v sodelovanju z ustreznimi raziskovalnimi inštituti. Cilj je, da bi se sporazumu pridružili vsaj dve ključni industrijski združenji ter vsaj 20 občin in mest, ki bi se zavezali k izvajanju ukrepov, ki spodbujajo cilje strateškega programa za krožno gospodarstvo.
16	P1C2I1 – Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu – nizkoogljični vodik ter zajemanje in uporaba ogljika	mejnik	Objava prvega nacionalnega razpisa za zbiranje prijav za proizvodnjo in uporabo vodika z nizkimi emisijami ter zajemanje in uporabo ogljikovega dioksida	Objava prvih razpisov za zbiranje prijav na spletišču Business Finland				Q4	2021	Objava prvega nacionalnega razpisa za zbiranje prijav za proizvodnjo in uporabo vodika z nizkimi emisijami ter zajemanje in uporabo ogljikovega dioksida. Formalni pogoji razpisa vključujejo merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
17	P1C2I1 – Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu – nizkoogljični vodik ter zajemanje in uporaba ogljika	mejnik	Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte nizkoogljičnega vodika ter zajemanja in uporabe ogljika	Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev				Q4	2023	Izbira vseh nizkoogljičnih projektov zajemanja in uporabe vodika ter ogljika se izvede v skladu z merili zadevnih razpisov za zbiranje predlogov. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v mejniku 16. Vse odločitve o dodelitvi sredstev se dodelijo upravičencem projektov/vlagateljem, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, kar omogoča začetek izvajanja izbranih projektov.
18	P1C2I1 – Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu – nizkoogljični vodik ter zajemanje in uporaba ogljika	cilj	Zaključek podprtih projektov		številka	0	3	Q2	2026	Zaključijo se vsaj trije podprti projekti, kot je razvidno iz poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. Ti ustrezajo proračunski obveznosti v višini vsaj 122 400 000 EUR od 136 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu.
19	P1C2I2 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – Neposredna elektrifikacija in razogljičenje industrijskih procesov	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje predlogov za neposredno elektrifikacijo in nizkoogljičnost industrijskih procesov, namenjenih zmanjšanju emisij CO2 iz industrije	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav na spletišču Business Finland.				Q4	2021	Začele so veljati spremenjene smernice za financiranje (uredba o pomoči za energijo), ki omogočajo objavo prvega konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov za neposredno elektrifikacijo in nizkoogljičnost industrijskih procesov, namenjenih zmanjšanju emisij CO2 iz industrije. Formalni pogoji razpisa vključujejo merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
20	P1C2I2 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – Neposredna elektrifikacija in razogljičenje industrijskih procesov	mejnik	Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte neposredne elektrifikacije in nizkoogljičnih industrijskih procesov	Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev				Q4	2023	Vsi projekti neposredne elektrifikacije in nizkoogljičnih industrijskih procesov se izberejo v skladu z merili zadevnih razpisov za zbiranje predlogov. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v mejniku 19. Vse odločitve o dodelitvi sredstev se izdajo upravičencem projektov/vlagateljem, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, kar omogoča začetek izvajanja izbranih projektov.
21	P1C2I2 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – Neposredna elektrifikacija in razogljičenje industrijskih procesov	cilj	Zaključek podprtih projektov		številka	0	3	Q2	2026	Zaključijo se vsaj trije podprti projekti, kot je razvidno iz poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. Ti ustrezajo proračunski obveznosti v višini vsaj 43 200 000 EUR od 48 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu.
22	P1C2I3 – Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu – Ponovna uporaba in recikliranje ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za naložbene projekte, ki spodbujajo ponovno uporabo odpadnih materialov in stranskih tokov.	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav na spletišču Business Finland				Q4	2021	Veljati je začela vladna uredba o dodelitvi pomoči podjetjem za spodbujanje krožnega gospodarstva in trajnostne zelene rasti (1197/2020), ki omogoča objavo prvega konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov za naložbene projekte, ki spodbujajo ponovno uporabo odpadnih materialov in stranskih tokov. Formalni pogoji razpisa vključujejo merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
23	P1C2I3 – Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu – Ponovna uporaba in recikliranje ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov	mejnik	Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte ponovne uporabe in recikliranja	Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev				Q4	2023	Izbira vseh projektov ponovne uporabe in recikliranja ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov se izvede v skladu z merili zadevnih razpisov za zbiranje predlogov. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v mejniku 22. Vse odločitve o dodelitvi sredstev se izdajo upravičencem projektov/vlagateljem, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, kar omogoča začetek izvajanja izbranih projektov.
24	P1C2I3 – Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu – Ponovna uporaba in recikliranje ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov	cilj	Zaključek podprtih projektov		številka	0	10	Q2	2026	Konča se vsaj deset podprtih projektov, kar dokazujejo poročila o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. Ti ustrezajo proračunski obveznosti v višini najmanj 9 900 000 EUR od 110 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu.

C. SESTAVNI DEL P1C3: ZMANJŠANJE PODNEBNIH IN OKOLJSKIH VPLIVOV STAVBNEGA FONDA

Komponenta vključuje naložbo za spodbujanje uporabe nizkoogljičnih metod v gradbenem sektorju. Te naložbe se dopolnijo z reformami, katerih cilj je zmanjšanje emisij pri gradnji stavb in postopna odprava ogrevalnih sistemov, ki za gorivo uporabljajo fosilno nafto v javnih stavbah, do leta 2024 in v celoti do začetka 2030-ih let.

C.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P1C3R1): Reforma zakona o rabi zemljišč in gradnji zemljišč

Finska sprejme zakonodajo za reformo obstoječega zakona o rabi zemljišč in gradnji (132/1999), katerega cilj je zmanjšanje emisij iz celotne življenjske dobe stavb, vključno z gradnjo, uporabo, popravilom in rušenjem. Reforma je namenjena razvijalcem stavb, lastnikom, oblikovalcem, izvajalcem, industriji materialov in organom.

Reforma se začne postopoma izvajati leta 2023, zadnje uredbe pa se sprejmejo do 30. junija 2026. Po začetku veljavnosti reforme bo nova gradnja nizkoogljična, prenove pa se bodo izvajale z nizkoogljičnimi rešitvami.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 2 (P1C3R2): Akcijski načrt za postopno odpravo ogrevanja s fosilnim oljem

Finska je sprejela cilj postopne odprave uporabe ogrevanja s fosilno nafto do leta 2030. Ta reformni ukrep bo Finski omogočil, da pripravi pregled stavb z ogrevanjem na fosilna goriva in njihovih lastnikov, emisij in porabe energije. Finska sprejme akcijski načrt za dosego cilja glede postopnega opuščanja ogrevanja nafte do leta 2030. Akcijski načrt vključuje instrumente, kot so subvencije in nepovratna sredstva, davki in davčne subvencije, usmerjanje informacij, regulativno usmerjanje, sporazumi o energetski učinkovitosti, javna naročila in finančni instrumenti za doseganje tega cilja. Pričakuje se, da bodo odločitve o uporabi novih ali izboljšanju obstoječih instrumentov sprejete ločeno.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 2 (P1C3I2): Program za nizkoogljično grajeno okolje

Ta ukrep je sestavljen predvsem iz programa za raziskave, razvoj in inovacije, katerega cilj je pospešiti razvoj in sprejetje nizkoogljičnih rešitev (kot so operativni modeli, proizvodi, materiali) v grajenem okolju. Ukrep prispeva k blažitvi podnebnih sprememb in spodbuja nizkoogljično in krožno gospodarstvo s poudarkom na raziskavah in inovacijah, prenosu tehnologije ter sodelovanju med raziskavami, podjetji in lokalno upravo. Podpirajo se naslednje dejavnosti:

I)shemo nepovratnih sredstev za raziskave, razvoj in inovacije za spodbujanje naložb (vsaj 32 milijonov EUR);

II)javno naročanje baze znanja in orodij za ocenjevanje, ki podpirajo podnebju prijazne in nizkoogljične rešitve v grajenem okolju, vključno z možnostjo naložbene podpore v okviru programa (vsaj 4 milijone EUR); in

III) podpora razvoju in usklajevanju skupnih poslovnih projektov, katerih cilj je izvoz nizkoogljičnih rešitev v grajenem okolju (vsaj 2 milijona EUR).

Podpora se dodeli v okviru podpornih programov Business Finland (i in iii zgoraj) (akt 1146/2017, odloka 1147/2017 in 1444/2014) ter odloka ministrstva za okolje št. 1286/2015 in 688/2001 (ii zgoraj). Konkurenčne razpise organizira podjetje Business Finland v več fazah, ki se začnejo leta 2021. Shema temelji na pilotnem projektu (program Kira-Digi, ki se je izvajal med letoma 2016 in 2019). Razpisi so namenjeni predvsem malim in srednjim podjetjem, lokalnim organom in raziskovalnim inštitutom.

Z merili za izbor se zagotovi, da so vsi projekti povezani s področjema intervencije 022 ali 027, ki imata 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

C.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore Naslednje;

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki za mejnike	Količinski kazalniki za cilje			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Bazna črta	Cilj	Q	Leto
25	P1C3R1 – Zmanjšanje podnebnih in okoljskih vplivov stavbnega fonda – Reforma zakona o rabi zemljišč in gradnji	mejnik	Začetek veljavnosti prenovljenega zakona o rabi zemljišč in gradnji	Določba zakona o začetku veljavnosti sprememb Zakona o rabi zemljišč in gradnji zemljišč				Q2	2026	Zakonodaja, ki temelji na prenovljenem zakonu o rabi zemljišč in gradnji, vključuje omejitve emisij ogljikovega dioksida pri gradbenih projektih v življenjskem ciklu stavbe. Ureja tudi razvoj metod izračunavanja in interoperabilnih podatkovnih zbirk, da se omogoči gradnja z nizkimi emisijami ogljika.
26	P1C3R2 – Zmanjšanje podnebnih in okoljskih vplivov stavbnega fonda – akcijski načrt za postopno odpravo ogrevanja fosilnega olja	mejnik	Objava akcijskega načrta za postopno opuščanje ogrevanja s fosilno nafto	Objava akcijskega načrta na spletni strani finske vlade				Q2	2022	Akcijski načrt določa vse potrebne ukrepe za podporo postopnemu opuščanju ogrevanja s fosilno nafto v vseh stavbah na Finskem do 31. decembra 2030.
27	P1C3R2 – Zmanjšanje podnebnih in okoljskih vplivov stavbnega fonda – akcijski načrt za postopno odpravo ogrevanja fosilnega olja	cilj	Zmanjšanje števila samostojnih hiš, ki uporabljajo ločeno ogrevanje olja		številka	133 000	106 400	Q4	2025	Zmanjšanje števila samostojnih hiš, ki uporabljajo ločeno ogrevanje nafte, s 133000 leta 2019 na 106400 leta 2025, kar pomeni 20-odstotno zmanjšanje.
31	P1C3I2 – Zmanjšanje podnebnih in okoljskih vplivov stavbnega fonda – Program za nizkoogljično grajeno okolje	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav v zvezi s podporo za nizkoogljično grajeno okolje	Objava razpisa za zbiranje prijav				Q4	2021	Objava prvega konkurenčnega razpisa za zbiranje prijav v zvezi s programom nizkoogljičnega grajenega okolja za raziskave in inovacije, prenos tehnologije ter sodelovanje med raziskavami, podjetji in lokalno upravo. Mandat vključuje merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
32	P1C3I2 – Zmanjšanje podnebnih in okoljskih vplivov stavbnega fonda – Program za nizkoogljično grajeno okolje	mejnik	Dodelitev vseh nepovratnih sredstev in javnih naročil za projekte v podporo nizkoogljičnemu grajenemu okolju	Uradno obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev in javnih naročil				Q2	2024	Izbira vseh nizkoogljičnih projektov grajenega okolja se izvede v skladu z merili zadevnih razpisov za zbiranje predlogov. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v mejniku 31. Vse odločitve o dodelitvi sredstev se izdajo upravičencem projektov/vlagateljem, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, kar omogoča začetek izvajanja izbranih projektov.
33	P1C3I2 – Zmanjšanje podnebnih in okoljskih vplivov stavbnega fonda – Program za nizkoogljično grajeno okolje	mejnik	Zaključek podprtih projektov	Objava končnega poročila o zaključenih projektih				Q2	2026	Vsi podprti projekti se zaključijo, kot je razvidno iz projektnih poročil, ki jih predložijo upravičenci projekta. Ti ustrezajo proračunski obveznosti v višini vsaj 36 000 000 EUR od 40 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu. Poročilo o programu vsebuje ključne informacije o vseh podprtih projektih, vključno z dodeljenimi nepovratnimi sredstvi ter stroški javnih naročil in izvajanja programa. Zajema tudi oceno učinkov programa na emisije ogljikovega dioksida v gradbenem in nepremičninskem sektorju.

D. SESTAVNI DEL P1C4: NIZKOOGLJIČNE REŠITVE ZA SKUPNOSTI IN PROMET

Finska si je zastavila cilj, da postane prva svetovna socialna družba brez fosilnih goriv in do leta 2035 doseže ogljično nevtralnost. Finska je v okviru prehoda na ogljično nevtralnost do leta 2035 določila tudi cilj 50-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz prometa do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. Splošni cilj te komponente finskega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k doseganju cilja glede emisij v prometu z zmanjšanjem emisij v prometu in spodbujanjem uporabe brezogljičnih načinov prevoza. Trenutno alternativna motorna vozila predstavljajo le 2,3 % voznega parka osebnih avtomobilov, medtem ko je 48 % vseh javnih polnilnih postaj za električno energijo in oskrbo s plinom na glavnih metropolitanskih območjih (Helsinki, Tampere, Turku).

Komponenta vključuje naložbo za spodbujanje uporabe nefosilnega zasebnega prevoza, vključno z naložbami v javno infrastrukturo za polnjenje in oskrbo vozil, ki uporabljajo nefosilna goriva. Naložbe bodo spremljale reforme, vključno s časovnim načrtom za spodbujanje uporabe nefosilnega prometa in revizijo obdavčitve prometa.

D.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P1C4R1): Časovni načrt za prevoz brez fosilnih goriv

Finska ocenjuje, da so potrebni dodatni ukrepi za zmanjšanje emisij CO2 v prometu za dodatnih 1,65 megatone do leta 2030. Finska vlada je 6. maja 2021 sprejela resolucijo o časovnem načrtu za prevoz brez fosilnih goriv, v kateri so predstavljeni ukrepi za doseganje cilja za leto 2030 in pot do brezemisijskega prometa do leta 2045.

V prvi fazi se sprejmejo odločitve o subvencijah in spodbudah, ki bodo spodbujale promet brez emisij. Med predvidenimi ukrepi so vključitev bioplina in elektrogoriv v obveznost distribucije, podpora javni infrastrukturi za distribucijo električne energije in plina, zasebni polnilni infrastrukturi za stanovanjska podjetja in delovna mesta ter več subvencij za nakup (vseelektrični avtomobili, električna in plinska dostavna vozila ter tovornjaki) in podpora za trajnostne načine prevoza (kolesarjenje, hoja, javni prevoz). Izračunano zmanjšanje emisij teh ukrepov znaša najmanj 0,62 megatone (Mt). Naložbe, predvidene v okviru te komponente, bodo podpirale izvajanje te reforme. Odločitve o financiranju teh ukrepov bodo obravnavane na pogajanjih o vladnem proračunu jeseni 2021.

Poleg tega se ocene učinka morebitnih nadaljnjih ukrepov zaključijo do 31. decembra 2021. Ukrepi, ki jih je treba oceniti, vključujejo:

·Povečanje obveznosti distribucije bioplina in biogoriva s sedanjih 30 %

·Predpogoji za povečanje dela na daljavo

·Potencial kombiniranega prevoza za zmanjšanje emisij

·Digitalne prometne rešitve in spodbujanje storitev mobilnosti

·Drugi verodostojni in preverljivi ukrepi za zmanjšanje emisij.

Ko bodo znani napredek ukrepov na ravni EU in rezultati ocen učinka, Finska oceni in odloči o morebitni potrebi po dodatnih ukrepih ter do konca leta 2021 sprejme predloge politik za dosego preostalih zmanjšanj emisij (tretja faza časovnega načrta). V ta namen se pripravijo različni alternativni ukrepi, vključno z nacionalnim trgovanjem z emisijami za fosilna goriva. Osnovni scenarij emisij iz domačega prometa se posodobi do jeseni 2021, da se pridobijo nove ocene o količini zmanjšanja emisij, ki je potrebna za dosego cilja za leto 2030.

Po izvedbi časovnega načrta za promet brez fosilnih goriv Finska do leta 2025 zmanjša emisije toplogrednih plinov iz domačega prometa za vsaj 29 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 2 (P1C4R2): Davčna reforma za trajnostni promet

Reforma obdavčitve ugodnosti prevoza zaposlenih bo spodbudila uporabo električnih vozil, javnega prevoza in koles. Vključuje nižje davčne stopnje za električna vozila za obdobje 2021–2025, poenostavljene sheme obdavčitve vozovnic za dnevne migrante in davčne ugodnosti za kolesa zaposlenih.

Finska nadalje pripravi pregled obdavčitve službenih avtomobilov, da bi dala prednost nizkoemisijskim vozilom, vključno z nižjimi davčnimi stopnjami za službene avtomobile z nizkimi emisijami.

Poleg tega naj bi delovna skupina, sestavljena iz javnih uslužbencev, maja 2021 sprejela poročilo, v katerem finski vladi svetuje o potrebnih davčnih ukrepih za izboljšanje učinkovitosti nadzora nad emisijami iz prometa in zagotovitev dolgoročne fiskalne osnove.

Reforma se izvede do 30. junija 2022.

Naložba 1 (P1C4I1): Javna polnilna in oskrbovalna infrastruktura za električno energijo in vodik v prometu

Ta ukrep zagotavlja podporo za izgradnjo široko dostopnega omrežja javne infrastrukture za polnjenje električnih vozil in oskrbo vozil na vodikov pogon, vključno s težkimi vozili, da bi zmanjšali emisije s spodbujanjem nadomeščanja vozil na fosilna goriva z vozili na alternativna goriva. Podpora se zagotovi za i) visokonapetostne polnilnike in ii) oskrbovalne postaje za vodik iz obnovljivih virov.

Da bi bila polnilna in oskrbovalna mesta upravičena do podpore, morajo biti javno dostopna. Podpora je v obliki konkurenčnih razpisov, za katere je odgovoren organ za energijo, in sicer z dopolnitvijo obstoječe sheme pomoči, ki trenutno temelji na vladni uredbi (498/2018) o infrastrukturni pomoči za prenos električne energije in bioplina v obdobju 2018–2021. Leta 2022 bo sprejeta nova vladna uredba, ki bo zajemala obdobje 2022–2025. Razpisi so odprti za posamezna podjetja in občine. Naložbe se izvajajo v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001.

Naložba se izvede do 30. junija 2025.

D.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore Naslednje;

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki za mejnike	Količinski kazalniki za cilje			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
34	P1C4R1. Nizkoogljične rešitve za mesta in promet – Načrt za prevoz brez fosilnih goriv	mejnik	Sprejetje resolucije vlade LVM/2021/62 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz domačega prometa	Objava resolucije vlade				Q2	2021	Načrt za nefosilni promet vključuje navodila in smernice za pripravo ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz domačega prometa za 50 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. Nekateri ukrepi se bodo izvajali z zakonodajo, drugi pa s političnimi ukrepi.
35	P1C4R1. Nizkoogljične rešitve za mesta in promet – Načrt za prevoz brez fosilnih goriv	mejnik	Objava vladne odločbe o dodatnih nacionalnih ukrepih za zmanjšanje emisij iz domačega prometa	Sklep vlade objavljen				Q4	2021	Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, sledijo celoviti presoji vplivov in so namenjeni zmanjšanju emisij iz prometa za 50 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. Ocenjena količina zmanjšanj, potrebnih z dodatnimi ukrepi, znaša 1,03 milijona ton (kot je ocenjeno v osnovnem scenariju iz aprila 2020). Ocena se posodobi na podlagi posodobljenega osnovnega scenarija, ki bo predstavljen jeseni 2021.
36	P1C4R1. Nizkoogljične rešitve za mesta in promet – Načrt za prevoz brez fosilnih goriv	cilj	Zmanjšanje emisij iz domačega prometa za vsaj 29 % do leta 2025 v primerjavi z letom 2005		odstotek	0	29	Q2	2026	Po izvedbi ukrepov politike iz časovnega načrta za promet brez fosilnih goriv so se emisije toplogrednih plinov iz domačega prometa do leta 2025 zmanjšale za vsaj 29 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005, kar je Finsko na poti k doseganju cilja 50-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030.
37	P1C4R2. Nizkoogljične rešitve za mesta in promet – davčna reforma za trajnostni promet	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakona o davku na dohodek (1205/2020) v zvezi z obdavčitvijo ugodnosti mobilnosti iz naslova zaposlitve	Določba zakona o začetku veljavnosti sprememb zakona				Q2	2021	Spremembe Zakona o dohodnini dajejo prednost izbiri avtomobila z veliko nižjimi emisijami ter enakopravnejši uporabi storitev lahkega in javnega prevoza ter storitev mobilnosti. Vključuje nižje davčne stopnje za popolnoma električne avtomobile za obdobje 2021–2025, poenostavljene sheme obdavčitve vozovnic za dnevne migrante in davčne ugodnosti za kolesa zaposlenih.
38	P1C4R2 – nizkoogljične rešitve za mesta in promet – Davčna reforma za trajnostni promet	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o davku od dohodkov (xx/2021) v zvezi z obdavčitvijo službenih avtomobilov	Določba zakona o začetku veljavnosti sprememb zakona				Q2	2022	Spremembe Zakona o davku na dohodek dajejo prednost izbiri avtomobila z nižjimi emisijami. Vključuje nižje davčne stopnje za avtomobile z nizkimi emisijami za obdobje 2022–2025.
39	P1C4I1 – nizkoogljične rešitve za mesta in promet – Javna polnilna in oskrbovalna infrastruktura za električno energijo in vodik v prometu	mejnik	Objava razpisov za zbiranje prijav za izboljšanje infrastrukture za distribucijo električnih vozil in vozil na vodikov pogon	Objava razpisov za zbiranje prijav				Q2	2022	Objava prvih dveh razpisov za zbiranje predlogov za distribucijsko infrastrukturo za električna vozila in vozila na vodikov pogon, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev ter zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
40	P1C4I1 – nizkoogljične rešitve za mesta in promet – Javna polnilna in oskrbovalna infrastruktura za električno energijo in vodik v prometu	cilj	Proračunska sredstva, namenjena polnilnikom za električna vozila in oskrbovalnim postajam za vodik		EUR	0	13 600 000	Q2	2025	Finski organ za energijo je namenil najmanj 13 600 000 EUR za izvajanje upravičenih projektov za namestitev polnilnikov za električna vozila in oskrbovalnih postaj za vodik.

E. SESTAVNI DEL P1C5: OKOLJSKA TRAJNOST IN REŠITVE, KI TEMELJIJO NA NARAVI

Finska vlada si je zastavila cilj zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti do leta 2030. Splošni cilj te komponente finskega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti, ki jo povzroča intenzivna raba naravnih virov, in boju proti onesnaževanju Baltskega morja.

Komponenta vključuje naložbe, katerih cilj je spodbujanje inovativnih rešitev za boj proti onesnaževanju, kot je uporaba mavca, industrijskega stranskega proizvoda za zmanjšanje koncentracije fosforja v Baltskem morju, ter razvoj podnebno trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Te naložbe dopolnjuje reforma zakona o ohranjanju narave. Ta akt zagotavlja pravno podlago za nacionalno strategijo za biotsko raznovrstnost in je namenjen krepitvi biotske raznovrstnosti.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države o osredotočanju naložb na zeleni prehod (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

E.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P1C5R1): Posodobitev zakonodaje o ohranjanju narave

Finska trenutno nima pravne podlage za nacionalno strategijo za biotsko raznovrstnost in prostovoljne ukrepe za ohranjanje narave, vključno z obnovo in ukrepi aktivnega naravnega upravljanja. Finska posodobi Zakon o ohranjanju narave (1096/1996), da bi se bolje odzvala na trenutne potrebe in okrepila biotsko raznovrstnost. Zakonodajne spremembe zakona zagotavljajo, da se pri odločanju bolje upošteva ohranjanje biotske raznovrstnosti zunaj naravovarstvenih območij in ohranjanje ekosistemskih storitev. Poleg tega se sprejmejo novi ukrepi za povečanje učinkovitosti ohranjanja habitatov in vrst.

Vlada predloži parlamentu nov zakon o ohranjanju narave do 31. januarja 2022. Novi zakon začne veljati leta 2022. Za izvajanje zakona skrbijo centri za gospodarski razvoj, promet in okolje, Metsähallitus in Ministrstvo za okolje.

Finska naj bi sprejela tudi uredbo o sistemu finančne podpore za ukrepe obnove in oskrbe, ki podpira ukrepe za sanacijo in upravljanje ogroženih habitatov, vrst in krajinskih vrednot.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba 1 (P1C5I1): Obdelava mavca in recikliranje hranil

Ukrep podpira podnebne in okoljske cilje z obdelavo ornih zemljišč z mavcem. Cilj te rešitve je zmanjšati obremenitev s fosforjem iz kmetijstva v Baltsko morje. Cilj ukrepa je tudi zmanjšati izpust hranil v vodna telesa s spodbujanjem recikliranja hranil iz tokov odpadkov, bogatih s hranili, iz mestnih območij, kar naj bi prispevalo k preprečevanju evtrofikacije in degradacije.

Naložbo sestavljata dva elementa:

I)obdelava polj s sadro; in

II)Projekti raziskav in razvoja na področju recikliranja hranil.

Podpora za obdelavo polj s sadro se dodeli na podlagi vladne uredbe 510/2020, ki je bila izdana v skladu z Zakonom o organizaciji vodnih virov in morski strategiji (1299/2004). V letu 2021 se pod pristojnostjo Centra za gospodarski razvoj, promet in okolje za jugozahodno Finsko objavijo konkurenčni javni razpisi za nabavo mavca, prevoz in aplikacijo. Ukrep je namenjen proizvajalcem in kmetom. 540000 hektarov polj na Finskem je bilo opredeljenih kot primernih za obdelavo sadre. Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Zlasti se izvajaspremljanje zadevnih ornih zemljišč in vodnih teles, da se zagotovi odsotnost škodljivih vplivov na zemljišča (vključno s tlemi) in vodne ekosisteme ter odsotnost škodljivih vplivov na njihovo ravnovesje ogljika. Če se ugotovijo škodljivi učinki, se sprejmejo ustrezni ukrepi za zagotovitev obnove ekosistema in/ali ravnotežja ogljika, na zadevnem območju pa je treba preprečiti uporabo sadre. Financiranje v okviru te naložbe se ne uporablja za uporabo sadre za gojenje poljščin, ki temeljijo na biogorivih in bioenergetskih rastlinah, ki se uporabljajo za prehrano. Podpora projektom raziskav in razvoja na področju recikliranja hranil se dodeli na podlagi vladne uredbe o projektih za recikliranje hranil in energetsko učinkovitost pri čiščenju odpadnih voda v obdobju 2020–2026 (657/2020). Za objavo odprtih razpisov je odgovorno ministrstvo za okolje. Projekti podpirajo uvedbo novih tehnik in metod za recikliranje hranil, proizvodnjo konkurenčnih končnih proizvodov z visoko stopnjo predelave, naložbe v raziskave in razvoj ter konkurenčnost industrije. V izbirnem postopku se posebna pozornost nameni vplivom na podnebne spremembe, evtrofikacijo in biotsko raznovrstnost.

Z merili za izbor se zagotovi, da so vsi projekti povezani s področjem ukrepanja 045a, ki ima 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost. V ta namen izbrani projekti za dobavo sadre zagotovijo, da se vsaj 50 % predelanih ločeno zbranih nenevarnih suhih odpadkov sadre, ki jih proizvedejo zadevni proizvajalci, ki dobavljajo sadro, glede na suho težo pretvori v sekundarne surovine. Izbrani projekti za recikliranje hranil zagotovijo, da se vsaj 50 % hranil ali biomase, ki jih je mogoče predelati v odpadni vodi, pretvori v sekundarne surovine.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 2 (P1C5I2): Podnebno trajnostni ukrepi v sektorju rabe zemljišč

Ta ukrep se osredotoča na razvoj podnebno trajnostnih načinov rabe zemljišč. Finska financira pobude, ki gozdarskemu sektorju omogočajo uporabo bolj ciljno usmerjenih in bolj raznolikih načinov sečnje in kmetovanja, pri katerih se tla, naravne vrednosti in varstvo voda upoštevajo bolj kot trenutno („precizno gozdarstvo“). Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Ukrep vključuje dodatne metode, tehnologije in pridobivanje informacij za spodbujanje trajnosti gozdov, vključno z dajanjem prednosti mešanim gozdovom in krepitvijo biotske raznovrstnosti gozdov, med drugim s povečanjem količine odmrlega lesa na območju. V gozdovih, kjer se uporabljajo stalne metode gospodarjenja z gozdovi, kar pomeni, da ni jasnih posekov, ne sme biti nobenega novega ali sanacijskega nasipa. Pričakuje se, da bo razvoj novih metod izboljšal ustvarjanje vrednosti in povečal učinkovitost verig gozdarskih dejavnosti, lahko pa se razvijejo nove inovacije, ki se lahko uporabijo na nacionalni in svetovni ravni.

Podpora za razvoj novih ukrepov za rabo zemljišč se dodeli na podlagi vladnega odloka št. 5/2021 o nepovratnih sredstvih za podnebne ukrepe v sektorju rabe zemljišč v obdobju 2020–2025. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo objavi razpis za zbiranje prijav za razvojne projekte in projekte usposabljanja. Financira se najmanj sedem projektov. Ukrep je namenjen akterjem v gozdarskem sektorju (lastnikom gozdov, načrtovanju, tehnologiji, pogodbenim podjetjem ter drugim podjetjem in skupnostim, dejavnim na tem področju).

Merila za upravičenost/izbirna merila zagotavljajo, da vsi projekti prispevajo k ciljem na področju podnebnih sprememb, povezanim s področjem intervencije 050, ki ima 40-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost. V okviru tega ukrepa so upravičeni samo projekti, ki podpirajo prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev ter so skladni z zahtevami smernic, da se ne škoduje bistveno.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

E.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore Naslednje;

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki za mejnike	Količinski kazalniki za cilje			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Osnova— črta	Cilj	Q	Leto
47	P1C5R1. Okoljska trajnost in sonaravne rešitve – Posodobitev naravovarstvene zakonodaje	mejnik	Začetek veljavnosti spremenjenega Zakona o ohranjanju narave	Določba zakona o začetku veljavnosti sprememb Zakona o ohranjanju narave				Q1	2023	Zakonodajna sprememba Zakona o ohranjanju narave (1096/1996) vključuje: ̶ohranjanje biotske raznovrstnosti zunaj naravovarstvenih območij ̶ohranjanje ekosistemskih storitev ̶ukrepi za zagotovitev učinkovitosti ohranjanja habitatov in vrst
48	P1C5I1. Okoljska trajnost in naravne rešitve – Obdelava sadre in recikliranje hranil	mejnik	Projekti za dobavo, prevoz in distribucijo sadre se dodelijo	Dodelitev projektov v skladu z javnim razpisom za dobavo, prevoz in distribucijo sadre				Q4	2022	Objava konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov za dobavo, prevoz in distribucijo mavca z referenčnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani izvajalci izpolnjujejo zahtevo, da vsaj 50 % ločeno zbranih nenevarnih odpadkov glede na težo v sekundarne surovine, in v skladu s tehničnimi smernicami „da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Financiranje v okviru te naložbe se ne uporablja za uporabo sadre za gojenje poljščin, ki temeljijo na biogorivih in bioenergetskih rastlinah, ki se uporabljajo za prehrano.
49	P1C5I1. Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi – obdelava sadre in recikliranje hranil	cilj	Polja, tretirana s sadro, in kombinirano zmanjšanje običajne uporabe gnojil		hektarji	0	50 000	Q4	2025	Kmetje zaprosijo za obdelavo sadre na poljih, primernih za sadro. Izbrani izvajalec storitev dobave, prevoza in distribucije mavca uporablja sadro na kmetovem polju. Najmanj 50000 hektarjev polj se obdela s sadro. Podnebni učinki so okrepljeni z zahtevo iz razpisne dokumentacije, da se v načrtih za gnojenje sorazmerno upošteva fosfor iz sadre. Naknadno zmanjšanje uporabe gnojil, ki vsebujejo fosfor, se preveri z raziskavo. Spremljanje zadevnih ornih zemljišč in vodnih teles se izvaja, da se zagotovi odsotnost škodljivih vplivov na zemljišča (vključno s tlemi) in vodne ekosisteme ter odsotnost škodljivih vplivov na njihovo ravnovesje ogljika. Če se ugotovijo škodljivi učinki, se sprejmejo ustrezni ukrepi za zagotovitev obnove ekosistema in/ali ravnotežja ogljika, na zadevnem območju pa je treba preprečiti uporabo sadre.
50	P1C5I1. Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi – obdelava sadre in recikliranje hranil	mejnik	Projekti recikliranja in predelave hranil se dodelijo	Uradno obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev				Q4	2023	Uradno obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev v okviru javnih razpisov za zbiranje vlog za recikliranje in predelavo hranil v skladu s tehničnimi smernicami „da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
51	P1C5I1. Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi – obdelava sadre in recikliranje hranil	cilj	Lokacije z izboljšanim recikliranjem ali predelavo hranil		številka	0	7	Q4	2025	Vsaj sedem obratov ali lokacij ima izboljšano recikliranje hranil in predelavo vsaj 50 % hranil ali biomase, ki jih je mogoče predelati, v odpadnih vodah. Poleg tega je ciljno usmerjena tudi raven tehnične pripravljenosti (TRL) v višini vsaj 6.
52	P1C5I2. Okoljska trajnost in sonaravne rešitve – ukrepi v sektorju rabe zemljišč, odporni proti podnebnim spremembam	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje predlogov za projekte za natančno gozdarstvo	Objava				Q4	2021	Začele so veljati smernice za financiranje (Uredba vlade št. 5/2021 o nepovratnih sredstvih za podnebne ukrepe v sektorju rabe zemljišč v obdobju 2020–2025), ki omogočajo objavo prvega konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov za projekte za precizno gozdarstvo. Formalni pogoji vključujejo merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Prvi razpis za zbiranje predlogov se začne do 31. decembra 2021. Ukrep vključuje dodatne metode, tehnologije in pridobivanje informacij za spodbujanje trajnosti gozdov, vključno z dajanjem prednosti mešanim gozdovom in krepitvijo biotske raznovrstnosti gozdov, med drugim s povečanjem količine odmrlega lesa na območju. V gozdovih, kjer se uporabljajo stalne metode gospodarjenja z gozdovi, kar pomeni, da ni jasnih posekov, ne sme biti nobenega novega ali sanacijskega nasipa. V okviru tega ukrepa so upravičeni samo projekti, ki podpirajo prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev.
53	P1C5I2. Okoljska trajnost in sonaravne rešitve – ukrepi v sektorju rabe zemljišč, odporni proti podnebnim spremembam	mejnik	Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za precizne gozdarske projekte, izbrane za financiranje	Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev				Q4	2023	Uradno obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev za precizne gozdarske projekte, izbrane v okviru zadevnih razpisov za zbiranje predlogov. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor iz mejnika 52. Vse odločitve o dodelitvi sredstev so bile dodeljene upravičencem projektov/vlagateljem, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, kar je omogočilo začetek izvajanja izbranih projektov.
54	P1C5I2. Okoljska trajnost in sonaravne rešitve – ukrepi v sektorju rabe zemljišč, odporni proti podnebnim spremembam	cilj	Zaključeni natančni gozdarski projekti		številka	0	7	Q4	2025	Konča se vsaj sedem preciznih gozdarskih projektov, kot je razvidno iz končnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta.

STEBER 2: Digitalizacija in podatkovno gospodarstvo bosta okrepila produktivnost in vsem omogočila dostop do storitev.

F. SESTAVNI DEL P2C1: DIGITALNA INFRASTRUKTURA

Ta komponenta finskega načrta za okrevanje in odpornost vključuje naložbe v komunikacijsko in prometno infrastrukturo, da se izpolnijo potrebe vse bolj digitalne družbe.

Prvič, Finska namerava vlagati v digitalizacijo železniškega prometa, kar bo Finski pomagalo doseči cilje zmanjšanja emisij, povečati zmogljivost sistema in izboljšati kakovost storitev. Cilj projekta „Digirail“ je zlasti uvedba novega sistema za samodejno zaščito vlakov na celotnem finskem omrežju, saj se bo sedanji sistem iztekel do konca tega desetletja. Izvajanje projekta prispeva k zagotavljanju železniških storitev, ki so primerne za prihodnost.

Drugič, Finska namerava uporabiti nepovratno podporo za financiranje zasebnih naložb v visokohitrostna širokopasovna omrežja na območjih, kjer dostop ne bi bil zagotovljen na komercialni podlagi. Cilj komponente je odpraviti preostale vrzeli v visokohitrostni širokopasovni infrastrukturi na Finskem, zlasti na podeželskih območjih z nižjimi stopnjami dostopa. Na Finskem so potrebna celovita, visokokakovostna in hitra komunikacijska omrežja, saj se digitalizacija dela in industrijska proizvodnja povečujeta, storitve pa se preusmerijo na digitalne kanale. Uvajanje novih digitalnih rešitev v vseh sektorjih zahteva hitra in zanesljiva komunikacijska omrežja, zlasti za kritične aplikacije.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države, da se naložbe osredotočijo na zeleni in digitalni prehod, zlasti na trajnostno in učinkovito infrastrukturo (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020), ter da se ekonomska politika, povezana z naložbami, osredotoči na trajnostni promet, pri čemer se upoštevajo regionalne razlike (priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2019).

F.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1 (P2C1I1): Digitalna povezljivost – razvoj kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih omrežij

Naložba je shema za podporo naložbam za povečanje kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih povezav na območjih, kjer take povezave niso zagotovljene samo na podlagi tržnih mehanizmov. Ukrep vključuje sprejetje zakonodaje za podporni program in izplačilo finančne podpore ponudnikom širokopasovnih storitev. Širokopasovne povezave, podprte v okviru sheme, ponujajo zmogljivost vsaj 100 Mbit na sekundo. Nepovratna podpora iz instrumenta dopolnjuje nacionalni podporni program za širokopasovne povezave na podlagi zakona o podpori za širokopasovna omrežja, ki vsebuje določbe o pogojih za dodelitev in izplačilo sredstev ter o pristojnem podpornem organu in njegovih nalogah. Podporni organ izvede analizo za zagotovitev, da se projekti izberejo samo na področjih, kjer tržne rešitve niso na voljo v skladu z uredbo o splošnih skupinskih izjemah. Finska določi koordinatorko v nacionalnem uradu za širokopasovne povezave, da bi spodbudila širokopasovna omrežja in načrtovala usklajevanje financiranja širokopasovnih povezav na nacionalni ravni in ravni EU, da bi se izognili prekrivanju in zagotovili dopolnjevanje.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2 (P2C1I2): Promet in raba zemljišč – projekt Digirail

Finska namerava do leta 2040 v celotnem nacionalnem omrežju uvesti evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), skupaj s prihodnjim železniškim mobilnim komunikacijskim sistemom 4G in 5G (FRMCS). Uvedba ERMTS in FRMCS pomaga zagotoviti, da so železniške storitve primerne za prihodnost. V ta namen se z naložbo financira razvojna faza in faza preverjanja Digirail, ki zajema pripravo in izvajanje dejavnosti preskušanja in pilotnega izvajanja v obdobju 2021–2026. Po uspešnem preskušanju v laboratorijskem okolju se novi radijski sistem preskusi v realnih pogojih na preskusni progi, preden se uvede na pilotski tir za komercialni železniški promet, kjer se novo razviti sistem uporablja kot enotni nadzorni sistem vlaka. Do konca leta 2027 se v zadnji fazi faze razvoja in preverjanja pričakuje, da bo sistem ERTMS preskušen na komercialni pilotni progi, kjer se novi sistem uporablja kot sistem enotnega nadzora vlakov. Od leta 2028, tj. po podpori instrumenta, se načrtujeta uvedba Digiraila in ERTMS po celotnem finskem omrežju.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

F.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore Naslednje;

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki za mejnike	Količinski kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
55	P2C1I1 – Digitalna povezljivost – Razvoj kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih omrežij	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakonodaje o pomoči za širokopasovne povezave	Določbe v spremembah zakonodaje o pomoči za širokopasovna omrežja, ki navajajo začetek njihove veljavnosti				Q4	2022	Veljati so začele potrebne spremembe zakonodaje o pomoči za širokopasovne povezave. Zakon o podpori za širokopasovna omrežja vsebuje določbe o pogojih za dodelitev in izplačilo sredstev, kot so ciljna območja, ter o pristojnem podpornem organu in njegovih nalogah. Upošteva vse potrebne spremembe zaradi spremenjene uredbe o splošnih skupinskih izjemah, vključno s posodobitvijo vladnega odloka z minimalnimi hitrostmi za upravičene povezave.
56	P2C1I1 – Digitalna povezljivost – Razvoj kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih omrežij	cilj	Dodatna stanovanja z dostopom do hitre (100/100 Mbit/s) širokopasovne povezljivosti		številka	0	6 400	Q2	2024	Vsaj 6400 novih stanovanj je dobilo dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav (100/100 Mbit/s) v primerjavi z osnovnim scenarijem pred začetkom programa, ki so imele bodisi počasnejšo povezavo bodisi sploh niso imele povezave na začetku podpornega programa („homes pass“). To vključuje zasebna stanovanja, podjetja ali počitniška stanovanja.
57	P2C1I1 – Digitalna povezljivost – Razvoj kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih omrežij	cilj	Dodatna stanovanja z dostopom do hitre (100/100 Mbit/s) širokopasovne povezljivosti		številka	6 400	16 000	Q2	2026	Vsaj 16000 novih stanovanj je dobilo dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav (100/100 Mbit/s) v primerjavi z osnovnim scenarijem pred začetkom programa, ki so imele bodisi počasnejšo povezavo bodisi sploh niso imele povezave na začetku podpornega programa („homes pass“). To vključuje zasebna stanovanja, podjetja ali počitniška stanovanja.
58	P2C1I2 – Promet in raba zemljišč – projekt Digirail	mejnik	Preskusni laboratorij za opremo za modeliranje skupnega evropskega sistema za avtomatsko zaščito vlakov (ERTMS) deluje	Preskusni laboratorij je bil vzpostavljen v centru za usposabljanje železnic v Kouvoli in je na voljo za izvajanje virtualnih simulacijskih testov.				Q4	2022	Sistem avtomatske zaščite vlakov je ključni element varnosti na železnici. Razvojna dela se začnejo s presojo vplivov, ki jo opravi preskusni laboratorij, preden se lahko razvojna faza preklopi na preskuse v realnih pogojih.
59	P2C1I2 – Promet in raba zemljišč – projekt Digirail	cilj	Preskusna steza, opremljena z radijskim sistemom ERTMS (ni v komercialnem železniškem prometu)		kilometri	0	50	Q4	2024	Preskusna steza se namesti med Kouvola-Kotka/Hamina. Najmanj 50 km tira (ne v komercialnem železniškem prometu) je opremljeno z radijskim ERMTS. Tehnična specifikacija se po dokončanju predloži v odobritev nacionalnemu organu za varnost v železniškem prometu (Traficom). Vzpostavljena preskusna steza omogoča preskušanje novega vseevropskega radijskega sistema za avtomatsko zaščito vlakov (ERTMS) v realnih pogojih z ustrezno opremo.
60	P2C1I2 – Promet in raba zemljišč – projekt Digirail	cilj	Komercialni pilotski tir, opremljen z ERMTS		kilometri	0	30	Q2	2026	Komercialni pilotni sistem ERTMS je bil naročen v skladu s postopki Agencije Evropske unije za železnice (One-Stop-Shop). Vsaj 30 kilometrov tira je opremljenih z radijskim ERTMS.

G. SESTAVNI DEL P2C2: POSPEŠEVANJE PODATKOVNEGA GOSPODARSTVA IN DIGITALIZACIJE

G.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Ta komponenta finskega načrta za okrevanje in odpornost vključuje reforme in naložbe, ki podpirajo digitalizacijo na Finskem s spodbujanjem podatkovno vodenih inovacij, izmenjave digitalnih informacij in uporabe podatkov javnega sektorja ter s spodbujanjem raziskav na področju ključnih tehnologij za povečanje konkurenčnosti Finske. Finska namerava s povečanjem interoperabilnosti podatkov za uporabo z več deležniki v celoti izkoristiti potencial digitalne preobrazbe. Za to je potrebna standardizacija za izmenjavo digitalnih informacij, ki zajema tako podjetja kot javni sektor. Komponenta vključuje tudi razvoj sistema repozitorijev za spremljanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.

Z razširitvijo področja uporabe informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine z informacijami o posojilih stanovanjskih podjetij komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države za okrepitev spremljanja zadolženosti gospodinjstev in vzpostavitev sistema registra kreditov (priporočilo za posamezno državo 4 iz leta 2019) ter osredotočanje naložb na raziskave in inovacije (priporočilo za posamezno državo 3 iz leta 2020 in priporočilo za posamezno državo št. 3 2019).

Naložba 1 (P2C2I1): Digitalno gospodarstvo – program za gospodarstvo v realnem času

Cilj naložbe je pomagati pri oblikovanju skupnih rešitev in struktur za lažjo izmenjavo digitalnih finančnih podatkov med organizacijami v strukturirani strojno berljivi obliki (kot so e-računi, elektronski prejemki, dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila in računovodski izkazi) v skladu z vizijo „gospodarstva v realnem času“. Izmenjava strukturiranih finančnih podatkov podpira avtomatizacijo postopkov s pozitivnim učinkom na produktivnost v javnem in zasebnem sektorju, hkrati pa spodbuja digitalizacijo vlade in družbe kot celote. Pod vodstvom ministrstva za zaposlovanje in gospodarstvo bo za izvajanje projekta odgovoren nacionalni odbor za patente in registracijo v sodelovanju z davčno upravo in državno zakladnico.

Naložba omogoča izmenjavo informacij med podjetji, med podjetji in javnimi organi ter znotraj javnega sektorja na podlagi načela „samo enkrat“. Naložba zajema zlasti naslednje elemente:

I)vzpostavitev „ekosistema za gospodarstvo v realnem času“, ki se razvija v okviru javno-zasebnega sodelovanja. Finančna podpora se do konca leta 2022 uporabi za vzpostavitev minimalnega uspešnega ekosistema, tj. produkcijske različice osnovne digitalne platforme in z njo povezane infrastrukture/programske opreme, ki bo zmožna prenašati vsaj e-račune;

II)vzpostavitev digitalne infrastrukture, ki bo funkcionalna konec leta 2024 in bo omogočala izmenjavo, prejemanje in uporabo finančnih podatkov podjetja, kot so e-prejemki, e-računi in sporočila o javnem naročanju, v skladu z ustreznimi pravnimi zahtevami v zvezi z varstvom podatkov in zasebnostjo. Digitalna infrastruktura vsebuje vsaj naslednje značilnosti:

oRešitve skupnega vmesnika za izmenjavo finančnih podatkov v strukturirani obliki

oStandardizirano strojno berljivo obliko za elektronske poslovne dokumente.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 2 (P2C2I2): Pospešitev podatkovnega gospodarstva in digitalizacije – Virtualna Finska

Virtualna finska storitvena platforma bo izboljšala konkurenčnost Finske in omogočila zagotavljanje nemotenih digitalnih storitev iz javnega in zasebnega sektorja za različne ciljne skupine, ki prihajajo na Finsko, začenši z zaposlenimi, ki se priseljujejo na Finsko. Naložba bo obnovila koncept storitve in vključila prvo storitev v platformo ter zagotovila možnost vključitve drugih storitev, ki se trenutno ločeno obravnavajo na različnih ministrstvih in agencijah, v uporabniku prijazen subjekt.

Cilj naložbe je ponuditi enoten storitveni vmesnik različnim ciljnim skupinam, ki bi želele prebivati na Finskem, začenši z zaposlenimi. Naložba zajema digitalizacijo storitev, za katero je trenutno potrebna notranja prisotnost na Finskem. Področje uporabe storitvene platforme naj bi zajemalo javne storitve (kot so digitalna identiteta, e-prebivališče ali registracija patentov) in omogočilo podporo zasebnim storitvam (vključno s komercialnimi zavarovalnimi, bančnimi, računovodskimi, finančnimi, pravnimi in drugimi storitvami).

Ministrstvo za zunanje zadeve Finske v prvi fazi (2021–2022) usklajuje razvojno delo. V prvi fazi se načrtuje in opredeli trajnejši model upravljanja za naslednje razvojne faze in fazo proizvodnje. Izvajanje vključuje makrofinančno pomoč, ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarske zadeve, druga ministrstva, finsko davčno upravo, Agencijo za digitalne podatke in podatke o prebivalstvu, finski sklad za inovacije, Agencijo za patente in registracijo, finsko službo za priseljevanje in po možnosti druge agencije.

Ukrep zajema naslednje elemente:

̶Do 31. decembra 2022 bo na voljo prva produkcijska različica platforme „Virtual Finland“, ki podpira vsaj naslednje funkcije: identifikacija osebe in digitalna identiteta, zanesljiva izmenjava podatkov med različnimi stranmi, vključenimi v platformo.

̶Virtualna finska platforma do 31. decembra 2025 v celoti podpira vsaj en postopek storitve, zlasti vstopni postopek za nefinsko fizično osebo.

̶Pričakuje se, da bo virtualna finska platforma zaporedoma združevala storitve za dodatne ciljne skupine (visokošolske študente, podjetja, ki ne kotirajo na borzi, sezonske delavce, turiste, izvozna podjetja).

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 3 (P2C2I3): Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)

Cilj ukrepa je financiranje uporabnih raziskav in uporabe novih tehnologij, da se zaščitijo konkurenčnost, varnost informacij in suverenost Evrope. Financiranje se zagotovi za dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, in infrastrukturo, ki jih podpira, tj. okolja preskušanja in eksperimentiranja, ki so povezana z mikroelektroniko, tehnologijami 5G/6G, umetno inteligenco ali kvantno tehnologijo. Financiranje se usmerja prek konkurenčnih finančnih instrumentov Business Finland. Projekti se izberejo na podlagi javnih razpisov, izbirna merila pa zagotavljajo digitalni prispevek projektov in njihovo skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno. Ukrep podpira zlasti naslednje tehnologije:

̶Mikroelektronika: Cilj naložbe je zavarovati vrednostno verigo proizvodnje polprevodnikov, da se poveča avtonomija te ključne tehnologije. Finančna podpora se zagotovi za pospešitev in povečanje naložb finskih podjetij v razvoj proizvodne vrednostne verige mikroelektronike, povečanje zmogljivosti za zasnovo in proizvodnjo polprevodniških komponent na Finskem in v EU, tako da se finskim podjetjem omogoči sodelovanje v morebitnem pomembnem projektu skupnega evropskega interesa za mikroelektroniko.

̶6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo: Finančna podpora se nameni naložbam v razvoj 6G, umetne inteligence in kvantnega računalništva, ki veljajo za pomembne za tehnološko konkurenčnost v prihodnosti. Cilj je ustvariti konkurenčno razvojno okolje za umetno inteligenco, prihodnjo telekomunikacijsko tehnologijo in uporabo kvantnega računalništva na Finskem, na primer sodelovati pri oblikovanju evropskih obratov za preskušanje in eksperimentiranje za umetno inteligenco (AI TEF), obnoviti nacionalno testno omrežje 5G in njegov model delovanja ter ustvariti razvojno okolje za programsko opremo, potrebno za kvantno računalništvo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 1 (P2C2R1): Razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine

Cilj ukrepa je izboljšati varstvo potrošnikov na stanovanjskem trgu in konkurenco v stanovanjskem sektorju ter dati na voljo informacije o finančnem in tehničnem stanju ter potrebah po popravilu stanovanjskih in poslovnih nepremičnin. Trenutno ni centralnega registra za posojila nepremičninskim podjetjem; namesto tega se podatki vnašajo samo v račune stanovanjskih družb. Razvoj takega informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine, ki omogoča pravičnejšo obravnavo potrošnikov v primerih odobritve kreditov, je ključni pogoj za vzpostavitev pozitivnega registra kreditov.

Naložba podpira razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine za zbiranje informacij o finančnem in tehničnem stanju ter potrebah po popravilu ob polnem upoštevanju ustreznih določb o varstvu podatkov. Informacije o posojilih stanovanjskih podjetij se posredujejo v pozitivni register podatkov o kreditih, ki pomaga pri odpravljanju prezadolženosti zasebnega sektorja.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 2 (P2C2R2): Povečanje učinkovitosti in preglednosti reform in naložb načrta za okrevanje in odpornost z razvojem informacijskih sistemov, administracijo in revizijo

Da bi se odzvali na posebne potrebe finskega načrta za okrevanje in odpornost v smislu usklajevanja, upravljanja, nadzora, poročanja in revizije, se vloge in odgovornosti ustreznih finskih organov vključijo v nov pravni instrument. Za uspešno izvajanje teh nalog so potrebne tudi dodatne ciljno usmerjene začasne naložbe, da se zagotovi delovanje sistema upravljanja in nadzora v skladu z regulativnimi potrebami. To med drugim vključuje vzpostavitev potrebnih upravnih zmogljivosti in vzpostavitev sistema repozitorija IT.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

G.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore Naslednje;

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki za mejnike	Količinski kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
61	P2C2I1 – Digitalno gospodarstvo – Program za gospodarstvo v realnem času	mejnik	Ustvarjen in operativen je minimalni obstojen ekosistem	Vzpostavljen je bil minimalni ekosistem, ki je sposoben preživeti, kar dokazuje objava skupnih dokumentiranih pravil in standardov na spletni strani programa.				Q4	2022	Minimalni živi ekosistem (MVE) je bil uspešno vzpostavljen v proizvodnem okolju na podlagi skupnih dokumentiranih pravil. Omogoča kroženje e-računov v strukturirani strojno berljivi obliki, da se poveča avtomatizacija postopkov.
62	P2C2I1 – Digitalno gospodarstvo – Program za gospodarstvo v realnem času	mejnik	Izmenjava digitalnih poslovnih informacij, strukturirana na podlagi izmenjave digitalnih poslovnih informacij, je v celoti operativna	Končno poročilo o projektu, v katerem je navedeno, da izmenjava digitalnih poslovnih informacij na podlagi strukturiranih podatkov v celoti deluje.				Q4	2024	Opredeljeni so bili standardi in postopki za izmenjavo elektronskih poslovnih informacij, ki so opisani v končnem poročilu o projektu. Osnovna infrastruktura omogoča kroženje digitalnih poslovnih informacij v strukturirani obliki na podlagi privolitve končnega uporabnika, ki zajema naslednje elemente: ̶e-računi ̶elektronski prejemki ̶Sporočila o javnih naročilih Pilotni preskus izmenjave digitalnih poslovnih informacij je bil uspešno zaključen z vsaj dvema zasebnima operaterjema (dobavitelji programske opreme in/ali ponudniki storitev) in dvema javnima subjektoma.
63	P2C2I2 – Pospešitev podatkovnega gospodarstva in digitalizacije – Virtualna Finska	mejnik	Virtualna skupna platforma Finske in integrirane storitve delujejo	V končnem poročilu o projektu se preveri, ali je produkcijska različica skupne platforme dokončana, zagotavlja zahtevane zmogljivosti in podpira vsaj en proces storitve, ki je bil v celoti vključen v platformo.				Q4	2025	Produkcijska različica skupne platforme je bila dokončana in je na voljo vsem strankam na Finskem in na mednarodni ravni. Projekt zagotavlja splošen koncept, nadgradljivo arhitekturo in praktično potrjevanje (potrditev koncepta). Finska to potrebuje za vzpostavitev platforme z ustreznimi digitalnimi storitvami za mednarodni trg, vanj pa je treba vključiti tudi srečevalno mesto za finska in tuja podjetja, rastoča podjetja, priseljence in vlagatelje ter ustrezne potrebne digitalne storitve. Podpira vsaj naslednje funkcije: identifikacija osebe in poslovnega uporabnika (digitalna identiteta) ter zanesljiva izmenjava podatkov med različnimi stranmi, vključenimi v platformo. Platforma agencijam javnega sektorja, podjetjem in občinam omogoča uporabo funkcij za lastne postopke. Vključena je bila vsaj ena služba v zvezi s postopkom vstopa za tuje posameznike. Vsak subjekt, vključen v izvajanje postopka integrirane storitve, je prek vmesnikov povezal svoje, obstoječe storitve ali podatke v okviru skupnega procesa digitalnih storitev za stranke na platformi „Virtual Finland“.
64	P2C2I3 – Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)	cilj	Projekti na področju mikroelektronike se dodelijo		številka	0	2	Q4	2022	Obvestilo o dodelitvi vsaj dveh sklepov o financiranju s strani podjetja Business Finland. Merila za upravičenost zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Pri izbiri projektov se ocenita kakovost in učinkovitost dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij ter način, kako spodbujajo digitalizacijo. Merila za izbor vključujejo kakovost in primernost projekta, prihodnje neposredne in posredne poslovne učinke projekta, primernost projekta za temeljno zamisel pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ter nacionalne strategije in strategije EU ter kakovost projektnega konzorcija.
65	P2C2I3 – Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)	mejnik	Zaključek vseh izbranih projektov	Končno poročilo o zaključenih projektih				Q4	2025	Dokončanje vseh podprtih projektov, kot je razvidno iz predhodnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta, v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v prijavni dokumentaciji. Skupni odobreni proračun znaša najmanj 13 500 000 EUR.
66	P2C2I3 – Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)	mejnik	Projekti za razvoj 6G, umetne inteligence in kvantnega računalništva se podelijo	Uradno obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev za projekte razvoja 6G, umetne inteligence in kvantnega računalništva				Q4	2022	Podjetje Business Finland v okviru javnega razpisa za projekte, v katerih podjetja in raziskovalni inštituti razvijajo in uporabljajo testna in testna okolja, izbere projekte, ki se financirajo, v skladu z merili razpisa. Merila za upravičenost zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Merila za izbor vključujejo kakovost in primernost projekta, prihodnje neposredne in posredne poslovne vplive projekta, primernost projektov za nacionalne strategije in strategije EU ter kakovost projektnega konzorcija. Z izborom projektov se ocenita kakovost in učinkovitost dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij ter način, kako spodbujajo digitalizacijo.
67	P2C2I3 – Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)	mejnik	Zaključek vseh izbranih projektov	Končno poročilo o zaključenih projektih				Q4	2025	Dokončanje vseh podprtih projektov, kot je razvidno iz predhodnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta, v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v razpisu za projekte. Skupni odobreni proračun znaša najmanj 9 000 000 EUR.
68	P2C2R1 – Razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine	mejnik	Sprejetje zakonodaje o razširitvi področja uporabe informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine	Parlament sprejme spremembe zakona o informacijskem sistemu za stanovanjsko in poslovno lastnino ter zakona o stanovanjskih družbah z omejeno odgovornostjo.				Q2	2023	Da bi se področje uporabe informacijskega sistema o stanovanjih razširilo na informacije o stanovanjskih družbah, se spremenita Zakon o informacijskem sistemu za stanovanjske in poslovne nepremičnine ter Zakon o stanovanjskih družbah z omejeno odgovornostjo. Spremembe zajemajo zlasti: ̶obveznost stanovanjskih podjetij, da dajo na voljo osnovne podatke v strukturirani strojno berljivi obliki; ̶pravica dostopa do podatkov, ki so na voljo v strukturirani strojno berljivi obliki.
69	P2C2R1 – Razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o razširitvi področja uporabe informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine	Spremenjene določbe Zakona o informacijskem sistemu za stanovanjsko in poslovno lastnino ter Zakona o stanovanjskih družbah z omejeno odgovornostjo, ki navajajo začetek njihove veljavnosti				Q2	2025	Da bi se področje uporabe informacijskega sistema o stanovanjih razširilo na informacije o stanovanjskih družbah, se spremenita Zakon o informacijskem sistemu za stanovanjske in poslovne nepremičnine ter Zakon o stanovanjskih družbah z omejeno odgovornostjo. Spremembe zajemajo zlasti: ̶obveznost stanovanjskih podjetij, da dajo na voljo osnovne podatke v strukturirani strojno berljivi obliki; ̶pravica dostopa do podatkov, ki so na voljo v strukturirani strojno berljivi obliki. Ključne značilnosti, potrebne za začetek uporabe določb, so specifikacije podatkov in vmesniki.
70	P2C2R1 – Razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine	mejnik	Razširitev področja uporabe informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine je bila tehnično izvedena.	Končno poročilo o zaključku projekta				Q2	2026	V okviru projekta, ki ga izvaja Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, in državnega popisa zemljišč se pripravijo specifikacije podatkov za podatke o stanovanjskem podjetju, možnost hranjenja osnovnih podatkov (vključno s posojili stanovanjskih podjetij, popravili in adaptacijami) v informacijskem sistemu za stanovanjske in poslovne nepremičnine ter vmesniki za komunikacijo. Stranke imajo možnost pridobiti informacije o nepremičninskih družbah, ki jih zahteva zakon, v strojno berljivi obliki. Opredelijo se skupni postopki za dostop do upravnih informacij o stanovanjskih družbah, informacijski sistem za stanovanjske in poslovne nepremičnine pa omogoča dostop do upravnih informacij stanovanjskih družb v strukturirani strojno berljivi obliki.
71	P2C2R2 – izboljšanje učinkovitosti in preglednosti reform in naložb načrta za okrevanje in odpornost z razvojem informacijskih sistemov, administracijo in revizijo	mejnik	Začetek veljavnosti zakona o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost	Določba zakona o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost o začetku njegove veljavnosti				Q4	2021	Začetek veljavnosti zakona o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Zakon določa pravna pooblastila za organe, ki sodelujejo pri usklajevanju, spremljanju, nadzoru in reviziji izvajanja finskega načrta za okrevanje in odpornost. Zakon določa vsaj vloge in odgovornosti teh organov, ki zagotavljajo: (a) zbiranje podatkov in spremljanje doseganja mejnikov in ciljev; (b) da so vzpostavljeni postopki za pripravo izjav o upravljanju, revizijskih povzetkov in zahtevkov za plačilo; (C) da so vzpostavljena potrebna načela, na katerih temelji zbiranje in shranjevanje podatkov o upravičencih, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2021/241 o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost. Zakon začne veljati pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
72	P2C2R2 – izboljšanje učinkovitosti in preglednosti reform in naložb načrta za okrevanje in odpornost z razvojem informacijskih sistemov, administracijo in revizijo	mejnik	Sistem repozitorija za revizije in kontrole: informacije za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost	Revizijsko poročilo, ki ga je pripravila revizijska funkcija in potrjuje funkcije sistema repozitorija.				Q4	2021	Pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo je vzpostavljen in operativen sistem repozitorija za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Sistem temelji na obstoječih sistemih in vključuje vsaj naslednje funkcije: (a) zbiranje podatkov in spremljanje doseganja mejnikov in ciljev; (b) zbira, hrani in zagotavlja dostop do podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 22(2)(d)(i) do (iii) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

H. SESTAVNI DEL P2C3: DIGITALNA VARNOST

Namen te komponente finskega načrta za okrevanje in odpornost je pomagati vzpostaviti celovit okvir za reševanje vprašanj kibernetske in informacijske varnosti, kar je predpogoj za uspešen digitalni prehod. Finska prek programa za razvoj kibernetske varnosti vlaga v znanja in spretnosti na področju civilne kibernetske varnosti. Finska namerava okrepiti tudi ukrepe za preprečevanje pranja denarja z vzpostavitvijo digitalnega sistema, ki bo zagotovil boljšo izmenjavo informacij med različnimi akterji, vključenimi v naloge preprečevanja pranja denarja na nacionalni in mednarodni ravni, v povezavi s potrebnimi zakonodajnimi spremembami.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila 4 2020 za posamezno državo o zagotavljanju učinkovitega nadzora in izvrševanja okvira za preprečevanje pranja denarja ter priporočila za posamezno državo št. 3 2020 o osredotočanju naložb na zeleni in digitalni prehod, zlasti na raziskave in inovacije.

H.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P2C3R1): Zagotavljanje učinkovitega nadzora in izvrševanja preprečevanja pranja denarja

Reforma olajšuje zbiranje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, vključno z avtomatizacijo obdelave in analize podatkov. Zagotavlja podporo za izboljšanje obdelave podatkov v nadzornem organu in izmenjave informacij med različnimi organi ter za izvajanje učinkovitejšega nadzora ukrepov za preprečevanje pranja denarja, ki temelji na tveganju. Sistem za nadzor bančnih in plačilnih računov se spremeni, da se poveča učinkovitost preprečevanja, odkrivanja in pregona pranja denarja in financiranja terorizma. Izboljšati je treba pravočasnost, zajetje in točnost registra dejanskih lastnikov.

Zakonodajne spremembe začnejo veljati do 31. decembra 2025, digitalna orodja organov in akterjev iz zasebnega sektorja, ki delujejo v boju proti pranju denarja, pa začnejo delovati do 30. junija 2026.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 1 (P2C3I1): Civilna znanja in spretnosti na področju kibernetske varnosti

Cilj naložbe je povečati osnovna znanja in spretnosti splošnega prebivalstva na področju kibernetske varnosti, da se državljanom zagotovi varna uporaba digitalnih storitev in opredelijo tveganja, povezana z uporabo različnih naprav, izdelkov in storitev.

Prvič, naložba bo financirala raziskovalni projekt za zbiranje in povzemanje informacij iz vseh držav članic EU o tem, kako vsaka država usposablja državljane na področju osnovne kibernetske varnosti. Drugič, informacije se uporabijo za vzpostavitev skupne digitalne platforme za poučevanje in razvoj znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti, ki jo podpirajo te naložbe. V tretji fazi je platforma na voljo vsem Evropejcem v različnih jezikih.

Projekt izvaja raziskovalni konzorcij, ki združuje ključne finske raziskovalne univerze za kibernetsko varnost v pristojnosti ministrstva za promet in komunikacije.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 2 (P2C3I2): Vaje na področju kibernetske varnosti

Cilj teh naložb je zagotoviti vaje za kibernetsko varnost, da se razvijeta odpornost družbe in njena pripravljenost na incidente na področju kibernetske varnosti. Vaje imajo ključno vlogo pri preprečevanju, obvladovanju in reševanju kibernetskih napadov. Vaje omogočajo izvajanje in razvoj obvladovanja kibernetskih napadov v varnem okolju. Vaje izvajajo visokošolske ustanove za osebje zadevne javne uprave. Med 19 vajami se usposablja vsaj 2000 javnih uslužbencev.

Usposabljanje izvaja Univerza uporabne znanosti, ki združuje ključne javne uslužbence Finske na področju kibernetske varnosti v pristojnosti ministrstva za promet in komunikacije.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

H.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore Naslednje;

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Količinski kazalniki za cilje			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
73	P2C3R1 – Zagotavljanje učinkovitega nadzora in izvrševanja preprečevanja pranja denarja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o poslovnem registru in Zakona o sistemu nadzora bančnih in plačilnih računov	Določbe v spremembah in dopolnitvah Zakona o poslovnem registru in Zakona o sistemu nadzora bančnih in plačilnih računov, ki navajajo začetek njune veljavnosti				Q4	2025	Da se omogočijo naložbe za zagotavljanje učinkovitega nadzora in izvrševanja proti pranju denarja, se spremenita Zakon o registraciji gospodarskih družb in Zakon o sistemu nadzora bančnih plačilnih računov. Spremembe vključujejo zlasti: Zakon o poslovnem registru (129/1979): ̶ Možnost izvrševanja sankcij za zagotovitev prejema, točnosti in pravočasnosti informacij o dejanskem lastništvu ̶Obveznost letne prijave uradu za patente in registracijo, da se informacije o dejanskem lastništvu niso spremenile Zakon o nadzornem sistemu bančnih in plačilnih računov (571/2019) ̶Aplikacija za pripravo: organi kazenskega pregona bi lahko v okviru svojih pristojnosti vlagali zahtevke na podlagi sestavljene aplikacije, ki jo izvaja carina, in izkoristili povezave, ki jih izvaja carina. ̶Podatki o transakcijah: dostop do informacij o transakcijah z računa bi imeli organi, ki so v skladu z veljavno zakonodajo pristojni za pridobitev takih informacij, tj. sprememba razkritja bi bila le stvar tehnologije, s katero se informacije razkrijejo, in ne dodatek obstoječim organom pristojnosti.
74	P2C3R1 – Zagotavljanje učinkovitega nadzora in izvrševanja preprečevanja pranja denarja	cilj	Povečanje stopnje avtomatizacije pri obdelavi in izmenjavi podatkov med organi		% (odstotek)	0	25	Q2	2026	Naložbe se izvedejo za povečanje avtomatizirane obdelave podatkov. Naložbe v digitalno infrastrukturo imajo za posledico: (I) agregiranje aplikacij in dodajanje informacij o transakcijah z računa v sistem za nadzor bančnih in plačilnih računov, (ii) izboljšanje pravočasnosti, popolnosti in točnosti registra dejanskih lastnikov, (iii) digitalna orodja za nacionalno oceno tveganja pranja denarja/financiranja terorizma, (iv) kontrolna pisarna, ki jo izvaja finančni nadzorni organ, (v) digitalizacija postopka obračuna pranja denarja, ki ga izvaja finančnoobveščevalna enota. Stopnja avtomatiziranega prenosa, prejemanja in obdelave podatkov s strani pristojnih organov do 30. junija 2026 doseže 25 %, medtem ko na začetku projekta ni avtomatizacije. Obdelani podatki zajemajo: podatki o bančnem računu informacije o dejanskem lastništvu pretok informacij in obdelava informacij v zvezi s posodobitvijo nacionalne ocene tveganja. Operativni procesi zajemajo vsaj: večja razpoložljivost, obdelava in analiza podatkov izboljšana izmenjava informacij, uporaba informacij in sodelovanje med pristojnimi organi z uporabo metod, ki omogočajo obdelavo vse večje količine podatkov.
75	P2C3I1 – Civilna znanja in spretnosti na področju kibernetske varnosti	mejnik	Razvoj digitalne platforme za civilno usposabljanje na področju kibernetske varnosti	Razvita in javno dostopna platforma za usposabljanje				Q4	2024	To vključuje (1) opredelitev zahtev za potrebno osnovno znanje in spretnosti na področju kibernetske varnosti ter za njihovo poučevanje in (2) vzpostavitev digitalne platforme za usposabljanje, ki bo na podlagi opredeljenih zahtev javno dostopna v vseh jezikih EU.
76	P2C3I2 – Vaje na področju kibernetske varnosti	cilj	Število uradnikov, ki so zaključili usposabljanje o kibernetski varnosti		številka	0	2 000	Q4	2025	V letu 2021 se organizirajo tri tehnične vaje usposabljanja na področju kibernetske varnosti. Hkrati se s pomočjo usmerjevalne skupine razvije okolje za tehnično usposabljanje, da se zadovoljijo prihodnje potrebe. Med letoma 2022 in 2025 se izvedejo vsaj štiri vaje na leto. Skupno se usposobi vsaj 2000 uradnikov.

STEBER 3: Zvišanje stopnje zaposlenosti ter ravni znanj in spretnosti za spodbujanje trajnostne rasti

I. SESTAVNI DEL P3C1: ZAPOSLOVANJE IN TRG DELA

Ta komponenta finskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive, povezane z zaposlovanjem in trgom dela. Finska delovna sila se zmanjšuje, kar vpliva na potencial države za rast, medtem ko v primerjavi z drugimi nordijskimi državami ostaja visoka strukturna brezposelnost, ki jo je kriza zaradi COVID-19 še poslabšala.

Cilj komponente je zvišati stopnjo zaposlenosti in okrepiti delovanje trga dela. To se izvede s strukturno reformo in digitalizacijo javnih zavodov za zaposlovanje („nordijski model zaposlovanja“). Zaposlovanje se spodbuja tudi s postopnim opuščanjem razširjenega nadomestila za brezposelnost za starejše pred zakonsko določeno upokojitveno starostjo, t. i. predorom za brezposelnost. Tretji element za povečanje zaposlenosti je olajšanje priseljevanja na podlagi dela in izobraževanja. Poleg tega se predlagajo ukrepi za spodbujanje vključevanja mladih in oseb z delno delovno sposobnostjo na trg dela.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države o izboljšanju spodbud za sprejemanje dela ter izboljšanje znanj in spretnosti ter dejavnega vključevanja, zlasti z dobro integriranimi storitvami za brezposelne in neaktivne (priporočilo za posamezno državo št. 2 2019) ter o krepitvi ukrepov za podporo zaposlovanju in krepitev aktivnih politik trga dela (priporočilo za posamezne države št. 2 2020). Komponenta naj bi prispevala tudi k ustreznim načelom evropskega stebra socialnih pravic.

I.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P3C1R1): Nordijski model zavodov za zaposlovanje

Cilj ukrepa je reforma postopka javnih zavodov za zaposlovanje.

Reforma vključuje prehod na nov nordijski model služb za zaposlovanje, ki bo okrepil aktivne politike trga dela z izboljšanjem individualiziranih in integriranih storitev za iskalce zaposlitve. Model vključuje tudi obveznost aktivnega iskanja za iskalce zaposlitve. Uporaba novega modela naj bi prispevala k zaposlovanju približno 10000 oseb.

Model dopolnjuje razvoj digitalnega informacijskega sistema za javne službe za zaposlovanje, ki vključuje naslednje funkcije:

I)proizvodni sistem za upravljanje odnosov s strankami;

II)sistem za rezervacijo terminov;

III)orodje za samoporočanje („storitev sporočanja“);

IV)storitev spletnega usmerjanja.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Reforma 2 (P3C1R2): Ukinitev dodatnih dni nadomestila za primer brezposelnosti

Cilj reforme je spodbujati zaposlovanje z odpravo dejavnikov, ki odvračajo starejše ljudi od dela, in zmanjševanjem ciljanja odpuščanja na starejše delavce. Potreba po uvedbi take reforme izhaja iz dejstva, da pravica do dodatnih dni nadomestil za brezposelnost, vezanih na zaslužek, povzroči podaljšanje obdobij brezposelnosti med starejšimi, ki se približujejo svoji zakonsko določeni upokojitveni starosti.

Ukrep vključuje spremembo Zakona o varnosti za primer brezposelnosti, da se postopno odpravi starostna meja za dodatne dni dajatev za brezposelnost, povezanih z zaslužekom. Pričakovani učinek je povečanje zaposlenosti za približno 7900 delavcev do konca leta 2029, tj. po časovnem okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

Reforma se izvede do 30. junija 2023.

Reforma 3 (P3C1R3): Racionalizacija procesa priseljevanja, ki temelji na delu in izobraževanju

Cilj reforme je pritegniti mednarodne talente z racionalizacijo upravnih postopkov za obravnavo vlog za dovoljenje za prebivanje na podlagi dela in izobraževanja. Pričakuje se, da bo to povečalo priseljevanje kvalificiranih delavcev in izboljšalo možnosti za mednarodne študente, da najdejo zaposlitev na Finskem. Zato reforma prispeva k odpravljanju pomanjkanja delovne sile v določenih sektorjih, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, študentov in raziskovalcev v vodilnih in rastočih sektorjih.

Ukrep zajema obsežen medupravni projekt za izboljšanje zakonodaje o priseljevanju (in sicer spremembe poglavja 5 Zakona o tujcih 301/2004) in skrajšanje postopkov za izdajo dovoljenj za prebivanje. Poleg zmanjšanja povprečnega števila dni, potrebnih za obravnavo vlog za dovoljenje za prebivanje, se za podjetnike v rasti, strokovnjake in njihove družinske člane vzpostavi „hitra pot“.

Zakonodajna reforma je podprta z naložbami v digitalno infrastrukturo, da se zagotovi pripravljenost sistema dovoljenj in drugih informacijskih sistemov v postopku izdaje dovoljenj za prebivanje za zadovoljitev potreb priseljevanja na podlagi dela in izobraževanja. Digitalna infrastruktura vključuje naslednja področja razvoja:

I) nove digitalne strukture in funkcije;

II) vmesniki za integracijo sistema in prenos podatkov;

III) razvoj sistema v zvezi z registracijo in obdelavo vlog;

IV) izvajanje „hitre poti“;

V) medsektorske zmogljivosti upravljanja, ki temeljijo na znanju;

VI) navodila in navodila za stranke, komunikacije in trženje, ki podpirajo reformirani postopek;

VII)izboljšanje uporabnosti in učinkovitosti, ki ga zahtevajo reforma, ukrepi za podporo uvajanju in povečanje kode za avtomatizacijo.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Reforma 4 (P3C1R4): Krepitev multidisciplinarnih storitev za mlade (storitve Ohjaamo)

Cilj reforme je okrepiti multidisciplinarni značaj mladinskih centrov „vse na enem mestu“ (Ohjaamo) in zlasti obravnavati potrebe mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo), da bi izboljšali njihove zaposlitvene možnosti. To se doseže z začasno spodbudo za občine, da privabijo ali prilagodijo vire storitvam Ohjaam, s čimer se izboljša odziv na potrebe mladih z zagotavljanjem izobraževalnih, zdravstvenih in/ali socialnih storitev, vključenih v obstoječe portfelje storitev. Službe Ohjaam sestavljajo združenje organizacij, večina strokovnjakov, ki delajo v njih, pa ostaja zaposleni v svojih organizacijah. Ko občina službam Ohjaamo da na voljo zaposlenega, lahko občina zaprosi za financiranje stroškov za osebje dodatnega strokovnjaka, ki je začasen in zagotavlja, zlasti z usposabljanjem, reformo delovne kulture in prakse delovanja služb. Pričakuje se, da bo ta model spodbud privedel do učinkovitejšega vključevanja strokovnega znanja na področju zdravstva, sociale in peska/ali izobraževanja v storitvenih točkah Ohjaamo. Financiranje reforme poteka prek Centra za razvoj in upravljanje za zaposlovanje in gospodarski razvoj (KEHA).

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 1 (P3C1I1): Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja na delovnem mestu

Cilj naložbe je povečati stopnjo zaposlenosti s povečanjem udeležbe oseb z delno delovno sposobnostjo, vključno z invalidi, na trgu dela in povečati stopnjo zaposlenosti z izboljšanjem duševnega zdravja in delovne sposobnosti, da se podaljša poklicna pot.

Naložba zajema naslednje intervencije:

I)Ustanovitev novega posrednika na trgu dela za spodbujanje prilagajanja in napotitve oseb, pri katerih obstaja veliko tveganje, da bodo trajno izključene s trga dela;

II)Odpravljanje pomanjkljivosti storitev za osebe z delno delovno sposobnostjo in duševnimi motnjami: to se izvede z usposabljanjem in razširitvijo obstoječega programa za delovno sposobnost na dodatnih pet občin ali skupnih občinskih organov ter z razširitvijo obstoječega modela individualnega zaposlovanja in podpore na šest dodatnih področij socialnega varstva.

III)Zagotavljanje preventivne podpore za delovno sposobnost z ukrepi za telesno in duševno zdravje posameznikov in delovnih mest. Na številnih delovnih mestih ni organizacijskih ukrepov, neučinkovitega sodelovanja, nejasnih odgovornosti v podporo delovni sposobnosti, zaradi česar so delovne kariere krajše. Ustanovi se virtualna hiša za delovno sposobnost, da se olajša iskanje in razširjanje informacij ter praktičnih ukrepov v podporo delovni sposobnosti.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

I.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore Naslednje;

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Količinski kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
77	P3C1R1 – Zaposlovanje in trg dela – nordijski model služb za zaposlovanje	mejnik	Začetek veljavnosti zakona o javnih službah za zaposlovanje in podjetjih, ki ureja nordijski model službe za zaposlovanje za postopek iskanja zaposlitve	Določba Zakona o javnih službah za zaposlovanje in podjetja, ki navaja začetek njegove veljavnosti				Q2	2022	Začetek veljavnosti zakona o javnih službah za zaposlovanje in poslovne storitve, ki ureja nordijski model službe za zaposlovanje za postopek iskanja zaposlitve.
78	P3C1R1 – Zaposlovanje in trg dela – nordijski model služb za zaposlovanje	cilj	Povečanje letnega števila razgovorov za iskanje zaposlitve, opravljenih v skladu z nordijskim modelom služb za zaposlovanje		številka	1 000 000	2 000 000	Q4	2023	Letno število razgovorov za iskanje zaposlitve je najmanj 2000000 (v primerjavi s 1000000 razgovori, opravljenimi leta 2019). Nordijski model zavoda za zaposlovanje vključuje tri vrste razgovorov: začetni razgovori iskalca zaposlitve, razprave o iskanju zaposlitve in dodatne razprave o iskanju zaposlitve. Organizacija različnih vrst osebnih razgovorov se spremlja z uporabo informacijskih sistemov za stranke javnih zavodov za zaposlovanje.
79	P3C1R1 – Zaposlovanje in trg dela – nordijski model služb za zaposlovanje	mejnik	Vseh pet digitalnih funkcij, ki jih zahteva nordijski model služb za zaposlovanje, je vključenih v informacijski sistem javnih zavodov za zaposlovanje (TE-PES) in deluje.	Digitalne funkcije, vključene v informacijski sistem javnih zavodov za zaposlovanje (TE-PES) in operativne				Q4	2023	Vseh pet funkcij digitalne infrastrukture se razvije in vključi v informacijski sistem javnih služb za zaposlovanje (TE-PES) ter v celoti deluje, da se omogoči izvajanje nordijskega modela služb za zaposlovanje. Pet zadevnih funkcij je: ̶razširitev orodij za ocenjevanje potreb po storitvah za stranke; ̶dopolnitev samodejnega profila iskanja zaposlitve; ̶sistem za samoporočanje iskalcev zaposlitve pri iskanju zaposlitve; ̶elektronski sistem naročanja za razgovore za iskanje zaposlitve; ̶spletno svetovanje strankam.
80	P3C1R2 – Zaposlovanje in trg dela – Odprava dodatnih dni nadomestila za brezposelnost	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakona o varnosti za primer brezposelnosti v zvezi s postopnim opuščanjem dodatnih dni varnosti za primer brezposelnosti	Določbe v spremembah Zakona o varnosti za primer brezposelnosti, ki navajajo začetek njihove veljavnosti				Q2	2023	Začetek veljavnosti sprememb zakona o varnosti za primer brezposelnosti. Zakonodajne spremembe vključujejo postopno odpravo dodatnih dni zavarovanja za primer brezposelnosti, tako da se minimalna starost dodatnih dni poveča za eno leto/starostno skupino od rojstva leta 1963 naprej, možnost dodatnega dneva pa se v celoti odpravi za tiste, rojene leta 1965 in pozneje.
81	P3C1R3 – Zaposlovanje in trg dela – Poenostavitev delovnega procesa in procesa priseljevanja, ki temelji na izobraževanju	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakona v zvezi s študenti, raziskovalci in pripravniki (719/2018)	Določbe v spremembah zakona št. 719/2018 v zvezi s študenti, raziskovalci in pripravniki, v katerih je naveden začetek njihove veljavnosti				Q2	2022	Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe v zvezi s študenti, raziskovalci in pripravniki (719/2018). Sprememba vključuje vsaj naslednje: ̶sprememba vrste dovoljenja za prebivanje za visokošolski študij, ki vodi do diplome iz začasnega (B) v neprekinjeno (A). To omogoča hitrejšo izdajo dovoljenja za stalno prebivanje; ̶podaljšanje veljavnosti dovoljenja za prebivanje, ki temelji na študiju, z enega leta na celotno trajanje študija, če ta študij pripelje do določene stopnje; ̶centralizacija in pojasnitev uredbe v zvezi s pravico do dela.
82	P3C1R3 – Zaposlovanje in trg dela – Poenostavitev delovnega procesa in procesa priseljevanja, ki temelji na izobraževanju	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakona o tujcih (301/2004)	Določbe v spremembah Zakona o tujcih, ki navajajo začetek njihove veljavnosti				Q2	2023	Zakon o tujcih (301/2004) se spremeni s ciljem racionalizacije postopkov za izdajo dovoljenj za priseljevanje na podlagi dela in izobraževanja. Zakonodajne spremembe vključujejo: ̶natančnejša opredelitev odgovornosti delodajalca in prosilca v postopku prijave ̶razlikovanje dovoljenja za prebivanje specialista v njegovo kategorijo s spremenjenimi pogoji za izdajo dovoljenja ̶spremembe predpisov, ki urejajo dejavnosti finskih diplomatskih predstavništev v tujini, in ̶spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenj za prebivanje.
83	P3C1R3 – Zaposlovanje in trg dela – Poenostavitev delovnega procesa in procesa priseljevanja, ki temelji na izobraževanju	cilj	Zmanjšanje povprečnega števila dni za obravnavo vlog za dovoljenje za prebivanje, ki so del hitre poti za strokovnjake in rastoče podjetnike		številka	34,6	14	Q4	2022	Za strokovnjake (ki delajo na srednjih ali najvišjih vodstvenih položajih v podjetju ali na delovnih mestih, za katera je potrebno posebno strokovno znanje), podjetnike v rasti in njihove družinske člane se vzpostavi hitra pot za obdelavo dovoljenj za prebivanje, pri čemer se ciljna skupina, ki se odloči za hitri postopek, zaveže k storitvi, ki vključuje 14-dnevni čas obravnave (v primerjavi s 34,6 dni, povprečno trajanje postopka izdaje dovoljenja za prebivanje za specialiste (vključno s strokovnjaki za modro karto EU), podjetnike v rasti in njihove družinske člane v obdobju 2018–2020, ponderirano s številom dovoljenj). Zaveza za hitre storitve se uporablja za elektronske aplikacije, ki izpolnjujejo zahteve, določene za hitri postopek. Opredelitev podjetnika v rasti in strokovnjaka ter merila za izdajo dovoljenja za prebivanje so določena v Zakonu o tujcih (301/2004).
84	P3C1R3 – Zaposlovanje in trg dela – Poenostavitev delovnega in izobraževalnega procesa priseljevanja	cilj	Zmanjšanje povprečnega števila dni za obravnavo vlog za dovoljenje za prebivanje na podlagi dela in izobraževanja		številka	65,2	30	Q4	2024	Čas obravnave za izdajo dovoljenj za prebivanje na podlagi dela in izobraževanja se v povprečju skrajša na 30 dni. Cilj se nanaša na elektronske vloge za izdajo dovoljenja za prebivanje. Izhodišče odraža tehtano povprečno trajanje odobrenih delovnih in študijskih dovoljenj v obdobju 2018–2020.
85	P3C1R4 – Zaposlovanje in trg dela – Krepitev multidisciplinarnih storitev za mlade (storitve Ohjaamo)	cilj	Število strokovnih virov, financiranih za zagotavljanje integriranih zdravstvenih, socialnih in/ali izobraževalnih storitev v centrih za usmerjanje na enem mestu v Ohjaamu		Število ekvivalentov polnega delovnega časa	0	100	Q4	2025	Vsaj 100 strokovnih virov (v ekvivalentu polnega delovnega časa), ki se financirajo iz instrumenta za zagotavljanje integriranih zdravstvenih, socialnih in/ali izobraževalnih storitev v centrih za usmerjanje na enem mestu v Ohjaamu. Doseganje cilja spremlja in meri naročnik (Ministrstvo za gospodarstvo in zaposlovanje) s sklepi o financiranju.
86	P3C1I1 – Zaposlovanje in trg dela – Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu	mejnik	Začetek veljavnosti zakona o novem vmesnem operaterju trga dela s sedežem v državni lasti	Določbe Zakona o novem vmesnem operaterju na trgu dela s sedežem v državni lasti, ki navaja začetek njegove veljavnosti				Q2	2022	Začetek veljavnosti zakona o novem vmesnem operaterju na trgu dela s sedežem v državni lasti. Zakon opredeljuje vsaj podjetje za posebne naloge, njegov namen in naloge, ciljno skupino, organizacijo, financiranje in povezavo z drugimi zaposlitvenimi dejavnostmi. Zakon je predpogoj za dodelitev sredstev v državnem proračunu kot nadomestilo za opravljanje storitve kot storitve splošnega gospodarskega pomena.
87	P3C1I1 – Zaposlovanje in trg dela – Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu	cilj	Število invalidov, zaposlenih pri vmesnem operaterju trga dela na dan 31. decembra 2023		številka	0	170	Q4	2023	Na dan 31. decembra 2023 mora biti pri novem vmesnem operaterju trga dela zaposlenih vsaj 170 invalidov.
88	P3C1I1 – Zaposlovanje in trg dela – Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu	cilj	Število invalidov, zaposlenih pri vmesnem operaterju trga dela na dan 31. decembra 2025		številka	170	650	Q4	2025	Vsaj 650 invalidov je 31. decembra 2025 pri samem vmesnem operaterju trga dela zaposlenih.
89	P3C1I1 – Zaposlovanje in trg dela – Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu	cilj	Razširitev programa delovne sposobnosti in modela individualne napotitve in podpore na 11 novih področij		številka	0	11	Q4	2024	Program dela se razširi na območja petih novih občin ali skupnih občinskih organov, model individualne zaposlitve in podpore pa se razširi na šest novih socialnih območij.
90	P3C1I1 – Zaposlovanje in trg dela – Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu	cilj	Število delovnih mest in enot zdravstvenega varstva pri delu, ki so sodelovale pri ukrepih, ki podpirajo duševno zdravje in delovno sposobnost		številka	0	1 000	Q4	2024	Kot razširitev obstoječega programa za duševno zdravje pri delu vsaj 1000 delovnih mest in enot za zdravstveno varstvo na delovnem mestu sodeluje pri ukrepih za spodbujanje duševnega zdravja in delovne sposobnosti, kot so usposabljanje, mentorstvo ali drugi razvojni ukrepi. Krepitev usposobljenosti se oceni s spremljanjem uvedbe metod in sodelovanja pri usposabljanju, mentorstvu ali drugih razvojnih ukrepih.

J. SESTAVNI DEL P3C2: DVIG RAVNI KOMPETENC IN REFORMA STALNEGA UČENJA

Ta komponenta finskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive, ki izhajajo iz globalizacije ter tehnoloških in demografskih sprememb, ki vplivajo na finsko gospodarstvo in ogrožajo stopnjo zaposlenosti. Razvoj znanj in spretnosti delovno sposobnih ljudi (s preusposabljanjem in izpopolnjevanjem), vključno z nizko usposobljenimi, na področjih, pomembnih za trg dela, je ključnega pomena za povečanje zaposljivosti delovne sile v vse bolj digitalnem in zelenem gospodarstvu.

Splošni cilj te komponente je dvig ravni kompetenc Finske in povečanje učinkovitosti visokošolskega sistema. Za dosego tega cilja komponenta vključuje naslednje dejavnosti: (I) reformo stalnega učenja, da bi zadostili prihodnjim potrebam po kompetencah; (II) vlaganje v digitalizacijo stalnega učenja; (III) povečanje števila študentskih mest v visokošolskem izobraževanju; ter (iv) vlaganje v digitalizacijo in posodobitev visokošolskega izobraževanja v regiji Åland.

Komponenta podpira lažje prehajanje med poklicnim življenjem in izobraževanjem. Prispeva tudi k izboljšanju pogojev zaposlovanja, zlasti med premalo zastopanimi skupinami, in omogoča ljudem v ključnih gospodarskih sektorjih, da prevzamejo nove naloge.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države o izboljšanju spodbud za sprejetje dela ter izboljšanju znanj in spretnosti ter dejavnega vključevanja, zlasti z dobro integriranimi storitvami za brezposelne in neaktivne (priporočilo za posamezno državo 2 iz leta 2019), ter o krepitvi ukrepov za podporo zaposlovanju in krepitev aktivnih politik trga dela (priporočilo za posamezne države št. 2 2020).

J.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P3C2R1): Reforma stalnega učenja

Cilj te reforme je izboljšati zaposlitvene možnosti delovno sposobnega prebivalstva (vključno s tistimi iz nezadostno zastopanih skupin) z razvojem njihovih spretnosti in kompetenc ter podpreti dolgoročni potencial rasti podjetij in vitalnost regij. Cilj reforme je povečati usklajenost med ponudbo izobraževalnih programov in potrebami trga dela.

Ukrep sestavljajo naslednji posegi: (I) ustanovitev storitvenega centra za stalno učenje in zaposlovanje za spodbujanje izvajanja reforme; (II) vzpostavitev sistema za predvidevanje potreb po delovni sili in usposobljenosti; (III) izvajanje programov usposabljanja, ki podpirajo digitalni prehod, razumevanje novih načinov dela in sposobnost državljanov za upravljanje novih digitalnih orodij ter pravičen prehod na ogljično nevtralno družbo; ter (iv) izvajanje prilagojenega usposabljanja za izboljšanje kakovosti storitev, praks in orodij usmerjanja.

Reforma se izvede do 30. junija 2025.

Naložba 1 (P3C2I1): Program digitalizacije za stalno učenje

Cilj te naložbe je omogočiti in pospešiti preoblikovanje sistema izobraževanja, usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti prek upravnih meja z izvajanjem obsežnega programa digitalizacije za razvoj digitalnih storitev in informacijskih virov, ki podpirajo stalno učenje. Razvoj obstoječih in novih digitalnih storitev bo povečal tudi inovacijsko zmogljivost visokošolskega izobraževanja in olajšal dostop do digitalnih izobraževalnih storitev.

Ukrep sestavljata dva glavna elementa: (I) oblikovanje svežnja digitalnih storitev za stalno učenje, ki zajema celoten izobraževalni sistem (razen predšolske vzgoje in varstva) in presega upravne meje; ter (ii) povečanje digitalizacije in prožnega učenja v visokošolskih ustanovah. Zato nove digitalne rešitve zagotavljajo storitve, storitvene verige in pakete storitev, ki bistveno bolje izpolnjujejo potrebe strank kot zdaj, zmanjšujejo prekrivanje dela med različnimi akterji ter izboljšujejo učinkovitost uporabljenih virov in načinov delovanja prek upravnih meja.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 2 (P3C2I2): Izboljšanje ravni izobrazbe s povečanjem števila študentov v visokošolskem izobraževanju

Cilj te naložbe je zvišati raven izobrazbe s povečanjem števila ljudi z visokošolsko izobrazbo. To naj bi prispevalo h gospodarskemu okrevanju in ublažilo negativne učinke pandemije COVID-19 s pospešitvijo dostopa mladih do visokošolskega izobraževanja.

Ukrep vključuje povečanje števila delovnih mest, dodeljenih visokošolskim ustanovam, ki ponujajo diplomske študije, namenjene poklicnim sektorjem, v katerih primanjkuje delovne sile, za vsaj 600. Ti sektorji vključujejo sektorje socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja, tehnologije in IKT. Vsi izbrani poklicni sektorji prispevajo k uspešnemu izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Naložba krije stroške izobraževanja študentov na visokošolskem zavodu za celotno trajanje študija.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 3 (P3C2I3): Dvig ravni kompetenc in obnovitev stalnega učenja, digitalizacije in posodobitve izobraževanja v regiji Åland

Cilji teh naložb so povečati kakovost znanj in spretnosti, ki jih zagotavlja izobraževalni sistem, okrepiti možnosti za vseživljenjsko učenje ter podpreti ustvarjanje delovnih mest in podjetništvo v regiji Åland.

Ukrep je sestavljen iz: (I) uvedbo digitalnega izobraževanja, osredotočenega na študente, v vseh visokošolskih programih, od dodiplomskega do podiplomskega študija (ta je zasnovana tako, da vse večjemu številu študentov omogoča udeležbo v visokošolskem izobraževanju ne glede na fizično razdaljo ali različne življenjske razmere, vključno s kombiniranjem dela in študija); (II) posodobitev in razvoj digitalnega sistema usmerjanja in upravljanja visokošolskih ustanov, da bi ga bilo mogoče povezati tudi z nacionalnimi podatkovnimi zbirkami in nacionalnimi digitalnimi ekosistemi stalnega učenja (cilj je zagotoviti enake pogoje za študij na Ålandu v primerjavi z drugimi finskimi visokošolskimi ustanovami); (III) oblikovanje dveh novih dodiplomskih in magistrskih programov na področjih digitalizacije, avtomatizacije in energije iz obnovljivih virov (namenjen je spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij na študijskih področjih).

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

J.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore Naslednje;

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki za mejnike	Količinski kazalniki za cilje			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Osnovna linija	Cilj	Q	Leto
91	P3C2R1 – Reforma stalnega učenja	mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o storitvenem centru za stalno učenje in zaposlovanje	Določba Zakona o storitvenem centru za stalno učenje in zaposlovanje, ki navaja začetek njegove veljavnosti				Q4	2021	Začetek veljavnosti Zakona o finskem storitvenem centru za stalno učenje in zaposlovanje. Zakon vsebuje vsaj naslednje informacije: (I) organizacijo in strukturo storitvenega centra; (II) poslanstvo in cilje; (III) financiranje storitev na področju izobraževanja ter znanj in spretnosti. Cilj ustanovitve storitvenega centra je reforma sistema storitev, tako da bo razvoj znanj in spretnosti delovno sposobnega prebivalstva tesneje povezan s potrebami poklicnega življenja ter razvojem in obnovo regionalnih industrij. Storitveni center za stalno učenje in zaposlovanje je zasnovan tako, da spodbuja razvoj znanj in spretnosti med delovno sposobnim prebivalstvom ter razpoložljivost kvalificirane delovne sile.
92	P3C2R1 – Reforma stalnega učenja	mejnik	Dokončanje modela srednjeročnega predvidevanja za potrebe po delovni sili in usposobljenosti	Model srednjeročnega predvidevanja je operativen				Q4	2023	Sistem napovedovanja potreb po delovni sili in usposobljenosti je dokončan in operativen. Model krepi sposobnost predvidevanja znanj in spretnosti, ki jih potrebuje delovno sposobno prebivalstvo. Model vključuje napoved srednjeročnega povpraševanja po delovni sili, izobraževanju ter potrebah po znanjih in spretnostih ter oceno razvoja različnih tokov ponudbe delovne sile (predvidevanje števila kvalifikacij, dopolnjenih na različnih ravneh izobraževanja, ocena razvoja poklicnih prehodov ter ocena delovnega potenciala brezposelnih in tistih zunaj delovne sile).
93	P3C2R1 – Reforma stalnega učenja	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za usposabljanje za krepitev digitalnih in zelenih znanj in spretnosti	Objava prvega razpisa				Q2	2022	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za zagotavljanje usposabljanja za krepitev digitalnih in/ali zelenih znanj in spretnosti. Nadaljnji razpisi ali povabila k oddaji ponudb za javna naročila naj bi se redno objavljali do 31. decembra 2024, da bi se na prožen način odzvali na nastajajoče potrebe po usposabljanju in izobraževanju. Vsaj 20 % usposabljanja je namenjenih podpori zlasti digitalnemu prehodu (15 %) in pravičnemu prehodu na ogljično nevtralno družbo (5 %). V ta namen formalni pogoji za razpise za zbiranje prijav ali konkurenčno zbiranje ponudb vključujejo merila za izbor/upravičenost, ki ustrezajo veljavnim področjem intervencije iz prilog VI in VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost, in sicer „prispevanje k zelenim spretnostim in delovnim mestom ter zelenim gospodarstvom (01)“ in „podpora razvoju digitalnih znanj in spretnosti (108)“.
94	P3C2R1 – Reforma stalnega učenja	cilj	Število oseb, ki so se udeležile usposabljanja za krepitev digitalnih in zelenih znanj in spretnosti		številka	0	7 800	Q2	2025	Vsaj 7800 oseb, od katerih je 1500 članov nezadostno zastopanih skupin, se je udeležilo programov usposabljanja, ki se izvajajo prek razpisov iz mejnika 93. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v mejniku 93. Razvije, poskusno in izvaja se model dodatnega izobraževanja, ki ni odvisen od stopnje izobrazbe. Sodelovanje nezadostno zastopanih skupin (vključno s starejšimi) se okrepi z dejavnostmi ozaveščanja, usmerjanjem, podpornimi ukrepi in ciljnim usposabljanjem. Ciljno usmerjeno usposabljanje se nanaša na usposabljanje, namenjeno spodbujanju dostopa nezadostno zastopanih skupin do kontekstualiziranega učenja in prilagojenih storitev.
95	P3C2R1 – Reforma stalnega učenja	cilj	Število strokovnjakov za poklicno usmerjanje, ki so se udeležili usposabljanja za povečanje svoje ravni strokovnega znanja		številka	0	300	Q4	2024	Za razvoj strokovnega znanja strokovnjakov za poklicno usmerjanje se vsaj 300 strokovnjakov za poklicno usmerjanje udeleži nadaljnjega specializiranega usposabljanja v zvezi z digitalnimi znanji in spretnostmi inštruktorjev, jezikovno in kulturno ozaveščenostjo, zelenim prehodom in spodbujanjem enakosti spolov. Strokovnjaki za poklicno usmerjanje iz različnih organizacij (vključno z občinami, upravo za zaposlovanje, izobraževalnimi ustanovami) so ciljno usmerjeni, da se zagotovi obsežno razširjanje znanja.
96	P3C2I1 – Program digitalizacije za stalno učenje	mejnik	Dokončanje arhitekture IT za digitalne storitve stalnega učenja	Arhitektura IT je dokončana in operativna				Q4	2021	Razvije se in v celoti deluje arhitektura IT za digitalne storitve stalnega učenja. Določa okvir za načrtovanje dodeljevanja virov in racionalizacijo sedanjih praks pri zagotavljanju storitev, da se ustvarijo k uporabnikom usmerjene digitalne storitve za stalno učenje. V ta namen upošteva vse potrebne vidike razvoja IT, vključno s poslovnimi zmogljivostmi, komponentami, aplikacijami, skupinami uporabnikov in podatkovnimi predmeti. Arhitektura IT je podlaga za posodobitev obstoječih digitalnih storitev in razvoj novih digitalnih storitev ter vključuje seznam storitev, ki jih je treba razviti.
97	P3C2I1 – Program digitalizacije za stalno učenje	cilj	Delež operativnih novih digitalnih storitev za stalno učenje		% (odstotek)	0	70	Q4	2025	Vsaj 70 % novih digitalnih storitev, opredeljenih in navedenih v arhitekturi IT iz mejnika 96, je operativnih in na voljo različnim skupinam uporabnikov. Uvedejo se storitve za podporo nemotenim prehodom v izobraževanju in poklicnem življenju. Načrtovane storitve vključujejo vsaj naslednje funkcije: a) kartiranje pristojnosti in interesnih področij; b) informacije o potrebah po kompetencah, trgu dela, ugodnostih ter zagotavljanju izobraževanja in usposabljanja; c) podpora za usmerjanje ter razvoj kompetenc in načrtovanje poklicne poti.
98	P3C2I2 – Izboljšanje ravni izobrazbe s povečanjem števila študentskih mest v visokošolskem izobraževanju	cilj	Povečanje števila študentov v visokošolskih ustanovah		številka	0	600	Q4	2022	Visokošolske ustanove v letu 2022 razširijo svojo udeležbo z vsaj 600 študijskimi mesti za programe prve stopnje, namenjene podpori izvajanja finskega programa trajnostne rasti in odpravljanju pomanjkanja delovne sile. To naj bi dopolnjevalo nacionalna sredstva, ki so že bila dodeljena za povečanje števila visokošolskih institucij od leta 2020 naprej. Od ministrstva za izobraževanje in kulturo ter visokošolskih institucij se pričakuje, da se bodo do konca leta 2021 dogovorili o tem, na katera področja študija in katere visokošolske institucije naj bi bile usmerjene. Povečanje števila študijskih mest je usmerjeno na področja, kjer je povpraševanje po izobraževanju največje in kjer primanjkuje znanj in spretnosti. Izbirna merila vključujejo regionalno in nacionalno povpraševanje po delovni sili, povpraševanje po izobraževanju in kako učinkovito podpirajo povpraševanje po novih znanjih in spretnostih za prihodnost, vključno s poudarkom na zdravstvenem sektorju, naprednih tehnologijah in sektorjih IKT. Novi študenti naj bi se v študijske programe vpisali najpozneje jeseni 2022 (akademsko leto 2022/2023). Ministrstvo za izobraževanje in kulturo spremlja, ali se je število študentov povečalo, tako da primerja vpis študentov v letu 2022 z izhodiščem, opredeljenim kot največji letni vpis v letih 2017–2019.
99	P3C2I3 – Vzpostavitev ravni kompetenc in obnovitev stalnega učenja, digitalizacije in posodobitve izobraževanja v regiji Åland	cilj	Delež posodobljenih tečajev, ki vsebujejo pomembne digitalne elemente v terciarnem izobraževanju v regiji Åland		% (odstotek)	10	70	Q4	2024	Delež posodobljenih tečajev, ki vsebujejo obsežne digitalne elemente (tj. vsaj 25 % posameznega tečaja se izvaja na daljavo ali je vsaj 30 % učnega gradiva na enem študijskem programu v digitalni večoblični obliki), se poveča z 10 % (obstoječi tečaji v letu 2020, ki izpolnjujejo ciljne zahteve, tj. posodobljeni tečaji, ki vsebujejo zadostno količino digitalnih elementov) na 70 % vseh univerzitetnih programov, ki se izvajajo v programskem in akademskem izobraževanju na odprti univerzi na Univerzi v Ålandu. To ustreza tečajem, ki vključujejo teoretično poučevanje (tečaji, ki vključujejo le poučevanje praktičnih spretnosti, so izključeni iz cilja). Podporni sistemi se digitalizirajo in uskladijo z nacionalnimi registri in podatkovnimi zbirkami. Učitelji in ustrezno podporno osebje se usposabljajo na področju digitalne multiformne pedagogike in uporabe novih digitalnih upravnih sistemov. Digitalna oprema in programska oprema univerze Åland se nadgradita in razširita.

A. SESTAVNI DEL P3C3: RAZISKAVE, RAZVOJ IN INOVACIJE, RAZISKOVALNA INFRASTRUKTURA IN POSKUSNO IZVAJANJE

Ta komponenta finskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive na področju raziskav, razvoja in inovacij. Čeprav je Finska po podatkih evropskega sistema inovacijskih kazalnikov že več let med vodilnimi na področju inovacij, je v letih 2010 nazadovala pri naložbah v dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij, zlasti v smislu naložb zasebnega sektorja v dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij. Drug izziv, s katerim se sooča Finska, je potreba po okrepitvi sodelovanja znotraj javnih subjektov na področju raziskav, razvoja in inovacij ter med javnimi in zasebnimi subjekti, vključenimi v raziskave, razvoj in inovacije, tudi na mednarodni ravni.

Cilj komponente je prispevati h krepitvi intenzivnosti raziskav, razvoja in inovacij, povečanju deleža odhodkov za raziskave, razvoj in inovacije na Finskem z 2,9 % (2019) na 4 % BDP do leta 2030 ter povečanju ambicioznosti dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij v skladu z nacionalnim načrtom za raziskave, razvoj in inovacije, sprejetim spomladi 2020. V ta namen komponenta predlaga dva naložbena svežnja, katerih cilj je spodbujanje zelenega prehoda ter naložbe v infrastrukturo za raziskave in inovacije, ki podpirata trajnostno rast in digitalizacijo.

Sveženj za spodbujanje zelenega prehoda vključuje naložbe v podporo projektom vodilnih podjetij, pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc v ključnih sektorjih ter za podporo inovativnim podjetjem v rasti (naložbe 1–4 spodaj).

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti v zvezi s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 30 ; (ii) dejavnosti ki so vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, če predvidene emisije niso nižje od ustrezne referenčne vrednosti 31 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 32 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 33 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V formalnih pogojih se poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Naslednji ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij se štejejo za skladne s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01): (I) tiste ukrepe na področju raziskav, razvoja in inovacij, katerih rezultat so tehnološko nevtralni rezultati na ravni njihove uporabe; (II) tiste ukrepe na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki podpirajo alternative z majhnim vplivom na okolje, za katere obstajajo; ali (iii) tiste ukrepe na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki so osredotočeni predvsem na razvoj alternativ z najmanjšimi možnimi vplivi na okolje v sektorju za tiste dejavnosti, za katere ni tehnološko in ekonomsko izvedljive alternative z majhnim vplivom.

Sveženj, ki spodbuja inovacije in raziskovalne infrastrukture, vključuje naložbe v razvoj lokalnih raziskovalnih infrastruktur, nacionalnih raziskovalnih infrastruktur in inovacijskih infrastruktur.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države, da se ekonomska politika, povezana z naložbami, osredotoči na raziskave in inovacije, nizkoogljični in energetski prehod ter trajnostni promet (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019) ter da se naložbe osredotočijo na zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, trajnostno in učinkovito infrastrukturo ter raziskave in inovacije (priporočilo za posamezno državo št. 3 2020).

K.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1 (P3C3I1): Sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij, ki spodbuja zeleni prehod – vodilna podjetja

Cilj naložbe je prek sheme, ki jo upravlja Business Finland, podpreti partnerstva in ekosisteme med podjetji in drugimi raziskovalnimi organizacijami, ki krepijo konkurenčnost podjetij in povečujejo učinkovitost raziskovalnih in razvojnih dejavnosti. Partnerstva, ki se financirajo, se osredotočajo na področja dejavnosti, ki podpirajo zeleni prehod.

Naložbe vključujejo podporo ustvarjanju novih sektorjev, proizvodov, podjetij in poslovnih modelov ter uporabo rezultatov raziskav z univerz, univerz uporabnih znanosti in raziskovalnih inštitutov za potrebe podjetij. Partnerstva znatno spodbujajo druga nacionalna sredstva za raziskave, razvoj in inovacije, naložbe podjetij v raziskave, razvoj in inovacije ter uporabo sredstev EU in drugih mednarodnih sredstev. Pričakuje se, da bodo prožna partnerstva in ekosistemi med podjetji in raziskovalnimi organizacijami ter drugimi akterji na področju raziskav, razvoja in inovacij okrepili konkurenčnost podjetij in industrije ter izboljšali produktivnost.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 2 (P3C3I2): Sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij, ki spodbuja zeleni prehod – pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska akademija)

Cilj naložbe je prek sheme, ki jo upravlja finska akademija, spodbuditi dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij, ki podpirajo zeleni prehod, s poudarkom na ključnih sektorjih in tehnologijah zelenega prehoda, da bi spodbudili uporabo in izmenjavo znanja ter izboljšali kakovost in učinkovitost partnerstev in ekosistemov. Merila za upravičenost/izbira zahtevajo, da so raziskave usmerjene v nizkoogljično gospodarstvo ter prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje. Sistem zajema vse veje znanosti in sektorje, vključno z vodikovim gospodarstvom, bioproizvodi visoke vrednosti in brezemisijskimi energetskimi sistemi ter kompetencami na področju analize podatkov in družboslovja.

Ukrep zajema ukrepe za okrepitev obstoječih raziskovalnih grozdov, povečanje ravni strokovnega znanja, tudi zunaj obstoječih raziskovalnih grozdov, in podporo obnovi poslovnih dejavnosti. Naložbe v raziskave, razvoj in inovacije ključnih sektorjev in tehnologij krepijo tudi partnerstva in ekosisteme akterjev na področju raziskav, razvoja in inovacij. Ukrep zagotavlja podporo raziskovalnim organizacijam, kot so visokošolske ustanove ali raziskovalni inštituti.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 3 (P3C3I3): Sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij, ki spodbuja zeleni prehod – pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (podjetniška Finska)

Cilj te naložbe je prek sheme, ki jo upravlja Business Finland, spodbuditi dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij, ki podpirajo zeleni prehod, s poudarkom na ključnih sektorjih in tehnologijah zelenega prehoda, da bi spodbudili uporabo in izmenjavo znanja ter izboljšali kakovost in učinkovitost partnerstev in ekosistemov. Sistem zajema vse veje znanosti in sektorje, vključno z vodikovim gospodarstvom, bioproizvodi visoke vrednosti in energetskimi sistemi brez emisij ter kompetencami na področju analize podatkov in družboslovnih ved, povezanimi z odpornostjo na podnebne spremembe in prilagajanjem nanje.

Ukrep zajema ukrepe za okrepitev obstoječih raziskovalnih grozdov, povečanje ravni strokovnega znanja, tudi zunaj obstoječih raziskovalnih grozdov, in podporo obnovi poslovnih dejavnosti. Naložbe v raziskave, razvoj in inovacije ključnih sektorjev in tehnologij krepijo tudi partnerstva in ekosisteme akterjev na področju raziskav, razvoja in inovacij. Ukrep zagotavlja podporo zasebnim in javnim raziskovalnim organizacijam ter podjetjem ali občinam. Njen cilj je zlasti zagotoviti podporo projektom za vodilna podjetja, izbrana v okviru naložbe 1 zgoraj.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 4 (P3C3I4): Sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – podpora inovativnim podjetjem v rasti

Cilj naložbe je prek sheme, ki jo upravlja Business Finland, povečati naložbe malih in srednjih podjetij v raziskave, razvoj in inovacije ter izboljšati njihovo pripravljenost na digitalni in zeleni prehod. Pričakuje se tudi, da bodo naložbe okrepile podjetja, ki temeljijo na raziskavah, z razvojem ugotovitev visokošolskih institucij in raziskovalnih inštitutov v nova podjetja, ki podpirajo zeleni prehod.

Ukrep vključuje zagotavljanje ciljno usmerjene podpore podjetjem z velikim potencialom rasti, ki razvijajo rešitve za zeleni prehod, da bi spodbudili rast podjetij, ki se že ukvarjajo z izvozom, in povečali število izvoznih družb. Podpora izbranim podjetjem vključuje financiranje dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij, svetovanje ter obveščanje in stike na ciljnih trgih.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 5 (P3C3I5): Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – lokalne raziskovalne infrastrukture

Cilj te naložbe je prek sheme, ki jo upravlja Finska akademija, financirati obnovo in razvoj lokalnih raziskovalnih infrastruktur. Zajema vse veje znanosti in raziskav. Poudarek bo na ciljih zelenega in digitalnega prehoda. Pri merilih za izbor se upoštevajo izkušnje, pridobljene pri izbiri projektov za nacionalne raziskovalne infrastrukture (naložba 6 spodaj).

Ukrep vključuje zagotavljanje finančne podpore za izgradnjo lokalne raziskovalne infrastrukture, na primer za nakup opreme in sistemov, ustvarjanje ali posodabljanje storitev. Ukrep podpira tudi cilje nacionalne strategije za raziskovalno infrastrukturo in zajema vse veje znanosti s poudarkom na zelenem prehodu in digitalizaciji. Poseben poudarek se nameni krepitvi raziskovalnih infrastruktur v skladu s strategijami in profili ustanov gostiteljic, kot so univerze, univerze uporabnih znanosti, raziskovalni inštituti in druge raziskovalne organizacije. Naložbe bodo prispevale tudi h krepitvi odprtosti in interoperabilnosti raziskovalnih infrastruktur različnih akterjev (univerze, univerze uporabnih znanosti, raziskovalni inštituti, podjetja in drugi akterji na področju raziskav, razvoja in inovacij).

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 6 (P3C3I6): Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – nacionalne raziskovalne infrastrukture

Cilj te naložbe je prek sheme, ki jo upravlja Finska akademija, financirati obnovo in razvoj nacionalnih raziskovalnih infrastruktur s poudarkom na ciljih zelenega in digitalnega prehoda.

Ukrep vključuje zagotavljanje finančne podpore za izgradnjo nacionalnih raziskovalnih infrastruktur, na primer za nakup opreme in sistemov, ustvarjanje ali posodabljanje storitev. Vsaj 40 % vrednosti naložbe se dodeli dejavnostim na področju raziskav, razvoja in inovacij, povezanih z digitalizacijo. Ukrep podpira tudi revizijo meril finske akademije za dodelitev nepovratnih sredstev za raziskovalno infrastrukturo v skladu s cilji nacionalne strategije za raziskovalno infrastrukturo s poudarkom na zelenem prehodu in digitalizaciji. Naložbe bodo prispevale tudi h krepitvi odprtosti in interoperabilnosti raziskovalnih infrastruktur različnih akterjev (univerze, univerze uporabnih znanosti, raziskovalni inštituti, podjetja in drugi akterji na področju raziskav, razvoja in inovacij).

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 7 (P3C3I7): Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – konkurenčno financiranje inovacijskih infrastruktur

Cilj naložbe je prek sheme, ki jo upravlja Business Finland, podpreti razvoj testnih okolij (inovacijske infrastrukture) s poudarkom na ciljih zelenega in digitalnega prehoda. Cilj je tudi povečati odprtost in interoperabilnost raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur.

Ukrep zajema podporo razvoju okolja, potrebnega za razvoj in preskušanje rešitev, ki spodbujajo ogljično nevtralnost in digitalizacijo v dejanskih pogojih uporabe. Taka okolja lahko vključujejo različne raziskovalne infrastrukture mest, občin in drugih javnih akterjev ali inovacijska okolja, ki jih skupaj zgradijo podjetja in drugi akterji.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

K.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore Naslednje;

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki za mejnike	Količinski kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Bazna črta	Cilj	Q	Leto
100	P3C3I1 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Sveženj za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, ki spodbuja zeleni prehod – vodilna podjetja	mejnik	Objava razpisa za zbiranje prijav za projekte vodilnih podjetij	Objava razpisa za zbiranje prijav s strani Business Finland				Q2	2022	Business Finland objavi razpis za zbiranje prijav za projekte vodilnih podjetij. Merila za upravičenost/izbirna merila zahtevajo, da so raziskave usmerjene v nizkoogljično gospodarstvo ter prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje v skladu s področjem ukrepanja 022 iz Priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Merila za upravičenost zagotavljajo tudi, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Projekti, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, se ne financirajo. Projekt, ki ga predlaga podjetje, vključeno v sistem EU za trgovanje z emisijami, se lahko financira le, če znatno zmanjša emisije toplogrednih plinov.
101	P3C3I1 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Sveženj za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, ki spodbuja zeleni prehod – vodilna podjetja	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev za projekte vodilnih podjetij		številka	0	5	Q4	2023	Obvestilo podjetja Business Finland o dodelitvi vsaj petih nepovratnih sredstev za projekte vodilnih podjetij, izbrane v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v mejniku 100.
102	P3C3I1 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Sveženj za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, ki spodbuja zeleni prehod – vodilna podjetja	cilj	Delež zaključenih projektov vodilnih podjetij		% (odstotek)	0	90	Q4	2025	Dokončanih mora biti vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisa za zbiranje prijav iz mejnika 100, kar dokazujejo predhodna poročila o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. Ti ustrezajo proračunski obveznosti v višini vsaj 90 000 000 EUR od 100 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu.
103	P3C3I2 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotno izvajanje – Sveženj za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska akademija)	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za raziskovalne projekte, katerih cilj je povečati kompetence v ključnih sektorjih, s strani finske akademije	Objava prvega razpisa finske akademije				Q4	2021	Finska akademija objavi prvi razpis za zbiranje prijav za financiranje raziskav s poudarkom na ključnih sektorjih in tehnologijah zelenega prehoda, da bi spodbudila uporabo in izmenjavo znanja ter izboljšala kakovost in učinkovitost partnerstev in ekosistemov. Merila za upravičenost/izbirna merila zahtevajo, da so raziskave usmerjene v nizkoogljično gospodarstvo ter prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje v skladu s področjem ukrepanja 022 iz Priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Sistem zajema vse veje znanosti in sektorje, vključno z vodikovim gospodarstvom, bioproizvodi visoke vrednosti in brezemisijskimi energetskimi sistemi ter kompetencami na področju analize podatkov in družboslovja. Merila za upravičenost zagotavljajo tudi, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
104	P3C3I2 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotno izvajanje – Sveženj za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska akademija)	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev s strani finske akademije za raziskovalne projekte, namenjene povečanju kompetenc v ključnih sektorjih		številka	0	25	Q2	2023	Obvestilo finske akademije o dodelitvi vsaj 25 nepovratnih sredstev za raziskovalne projekte, izbrane v skladu z merili iz mejnika 103. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v mejniku 103.
105	P3C3I2 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotno izvajanje – Sveženj za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska akademija)	cilj	Delež zaključenih ključnih sektorskih raziskovalnih projektov, ki jih je podelila finska akademija		% (odstotek)	0	90	Q4	2025	Dokončanih mora biti vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisov za zbiranje prijav iz mejnika 103, kar dokazujejo predhodna poročila o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. Ti ustrezajo proračunski obveznosti v višini vsaj 40 500 000 EUR od 45 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu.
106	P3C3I3 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekt – sveženj financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (podjetniška Finska)	mejnik	Objava razpisa Business Finland za zbiranje prijav za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij, katerih cilj je povečati kompetence v ključnih sektorjih	Objava razpisa za zbiranje prijav s strani Business Finland				Q2	2022	Business Finland objavi razpis za zbiranje prijav za projekte raziskav, razvoja in inovacij, katerih cilj je povečati kompetence v ključnih sektorjih zelenega prehoda, kot so vodikova ekonomija, bioproizvodi visoke vrednosti in brezemisijski energetski sistemi ter kompetence na področju podatkovne analize in družbenih ved, povezanih z odpornostjo in prilagajanjem podnebnim spremembam. Merila za upravičenost/izbirna merila zahtevajo, da so raziskave usmerjene v nizkoogljično gospodarstvo ter prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje v skladu s področjem intervencije 022 iz Priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Merila za upravičenost zagotavljajo tudi, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Projekti, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, se ne financirajo. Projekt, ki ga predlaga podjetje, vključeno v sistem EU za trgovanje z emisijami, se lahko financira le, če znatno zmanjša emisije toplogrednih plinov.
107	P3C3I3 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekt – sveženj financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (podjetniška Finska)	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev s strani podjetja Business Finland za projekte raziskav, razvoja in inovacij, namenjene povečanju kompetenc v ključnih sektorjih		številka	0	10	Q4	2023	Obvestilo podjetja Business Finland o dodelitvi vsaj 10 nepovratnih sredstev za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij, izbrane v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v mejniku 106.
108	P3C3I3 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekt – sveženj financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (podjetniška Finska)	cilj	Delež zaključenih projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij v ključnih sektorjih, ki jih je dodelilo podjetje Business Finland		% (odstotek)	0	90	Q4	2025	Dokončanih mora biti vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisa za zbiranje prijav iz mejnika 106, kar dokazujejo predhodna poročila o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. Ti ustrezajo proračunski obveznosti v višini vsaj 22 500 000 EUR od 25 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu.
109	P3C3I4 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotno izvajanje – Sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – Podpora inovativnim podjetjem v rasti	mejnik	Objava razpisa Business Finland za projekte raziskav, razvoja in inovacij v podporo inovativnim rastočim podjetjem	Objava razpisa za zbiranje prijav s strani Business Finland				Q2	2022	Business Finland objavi razpis za zbiranje prijav za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, namenjenih podpori inovativnim rastočim podjetjem. Merila za upravičenost/izbirna merila zahtevajo, da so raziskave usmerjene v nizkoogljično gospodarstvo ter prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje v skladu s področjem intervencije 022 iz Priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Merila za upravičenost zagotavljajo tudi, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Projekti, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, se ne financirajo. Projekt, ki ga predlaga podjetje, vključeno v sistem EU za trgovanje z emisijami, se lahko financira le, če znatno zmanjša emisije toplogrednih plinov.
110	P3C3I4 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotno izvajanje – Sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – Podpora inovativnim podjetjem v rasti	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev za podporo inovativnim rastočim podjetjem		številka	0	22	Q4	2023	Obvestilo podjetja Business Finland o dodelitvi vsaj 22 nepovratnih sredstev za podporo inovativnim rastočim podjetjem v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v mejniku 109.
111	P3C3I4 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotno izvajanje – Sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – Podpora inovativnim podjetjem v rasti	cilj	Delež zaključenih projektov za inovativna rastoča podjetja		% (odstotek)	0	90	Q4	2025	Dokončanih mora biti vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisa za zbiranje prijav iz mejnika 109, kar dokazujejo predhodna poročila o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. Ti ustrezajo proračunski obveznosti v višini vsaj 16 200 000 EUR od 18 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu.
112	P3C3I5 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – lokalne raziskovalne infrastrukture	mejnik	Objava razpisa za obnovo in razvoj lokalnih raziskovalnih infrastruktur	Objava razpisa za zbiranje prijav s strani finske akademije				Q2	2022	Finska akademija objavi razpis za zbiranje prijav za razvoj lokalnih raziskovalnih infrastruktur. Merila za upravičenost zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Projekti, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, se ne financirajo. Projekt, ki ga predlaga podjetje, vključeno v sistem EU za trgovanje z emisijami, se lahko financira le, če znatno zmanjša emisije toplogrednih plinov. Izbirna merila vključujejo vpliv projektov na trajnostni razvoj, zeleni prehod in digitalizacijo.
113	P3C3I5 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – lokalne raziskovalne infrastrukture	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev za obnovo in razvoj lokalnih raziskovalnih infrastruktur		številka	0	10	Q4	2022	Obvestilo finske akademije o dodelitvi vsaj 10 nepovratnih sredstev za projekte, izbrane v skladu z merili za upravičenost/izbor, določenimi v mejniku 112.
114	P3C3I5 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – lokalne raziskovalne infrastrukture	cilj	Delež zaključenih lokalnih raziskovalnih infrastrukturnih projektov		% (odstotek)	0	90	Q4	2025	Dokončanih mora biti vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisa za zbiranje prijav iz mejnika 112, kar dokazujejo predhodna poročila o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. Ti ustrezajo proračunski obveznosti v višini vsaj 22 725 000 EUR od 25 250 000 EUR, dodeljenih ukrepu.
115	P3C3I6 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – Nacionalne raziskovalne infrastrukture	mejnik	Objava razpisa za obnovo in razvoj nacionalnih raziskovalnih infrastruktur	Objava razpisa za zbiranje prijav s strani finske akademije				Q2	2021	Finska akademija objavi razpis za zbiranje prijav za nacionalne raziskovalne infrastrukture. Merila za upravičenost zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Projekti, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, se ne financirajo. Projekt, ki ga predlaga podjetje, vključeno v sistem EU za trgovanje z emisijami, se lahko financira le, če znatno zmanjša emisije toplogrednih plinov. Izbirna merila vključujejo vpliv projektov na trajnostni razvoj, zeleni prehod in digitalizacijo. Pri izbiri projektov se zagotovi tudi, da se vsaj 8 000 000 EUR dodeli v skladu s področjem intervencije 009a (Naložbe v dejavnosti raziskav in inovacij, povezanih z digitalizacijo) iz Priloge VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
116	P3C3I6 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – Nacionalne raziskovalne infrastrukture	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev za obnovo in razvoj nacionalnih raziskovalnih infrastruktur		številka	0	6	Q2	2022	Obvestilo finske akademije o dodelitvi vsaj šestih nepovratnih sredstev za projekte, izbrane v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v mejniku 115.
117	P3C3I6 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – Nacionalne raziskovalne infrastrukture	cilj	Delež zaključenih nacionalnih raziskovalnih infrastrukturnih projektov		% (odstotek)	0	90	Q4	2025	Dokončanih mora biti vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisa za zbiranje prijav iz mejnika 115, kar dokazujejo predhodna poročila o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. Ti ustrezajo proračunski obveznosti v višini vsaj 18 000 000 EUR od 20 000 000 EUR, dodeljenih ukrepu.
118	P3C3I7 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – konkurenčno financiranje inovacijskih infrastruktur	mejnik	Objava razpisa za zbiranje prijav za razvoj inovacijskih infrastruktur	Objava razpisa za zbiranje prijav s strani Business Finland				Q2	2022	Business Finland objavi razpis za zbiranje prijav za razvoj inovacijskih infrastruktur. Merila za upravičenost/izbira zagotavljajo, da je intervencija osredotočena na spodbujanje elementov, ki so neposredno povezani z digitalizacijo podjetij (v skladu s področjem intervencije 019 v Prilogi VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost). Merila za upravičenost zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Projekti, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, se ne financirajo. Projekt, ki ga predlaga podjetje, vključeno v sistem EU za trgovanje z emisijami, se lahko financira le, če znatno zmanjša emisije toplogrednih plinov.
119	P3C3I7 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – konkurenčno financiranje inovacijskih infrastruktur	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev za razvoj inovacijskih infrastruktur		številka	0	3	Q4	2023	Obvestilo podjetja Business Finland o dodelitvi vsaj treh nepovratnih sredstev za projekte, izbrane v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v mejniku 118.
120	P3C3I7 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – konkurenčno financiranje inovacijskih infrastruktur	cilj	Delež zaključenih inovacijskih infrastrukturnih projektov		% (odstotek)	0	90	Q4	2025	Dokončanih mora biti vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisa za zbiranje prijav iz mejnika 118, kar dokazujejo predhodna poročila o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. Ti ustrezajo proračunski obveznosti v višini vsaj 18 675 000 EUR od 20 750 000 EUR, dodeljenih ukrepu.

L. SESTAVNI DEL P3C4: KREPITEV KONKURENČNOSTI IN SPODBUJANJE RASTI V SEKTORJIH, KI SO JIH PRIZADELE KRIZE

Cilj te komponente finskega načrta za okrevanje in odpornost je povečati izvozne zmogljivosti s sektorskimi naložbami, ki temeljijo na prednostih Finske in njenem mednarodnem tržnem potencialu. Drugi cilj je podpora okrevanju in trajnostni prenovi kulturnih in ustvarjalnih industrij. Kulturni in ustvarjalni sektorji imajo ustvarjalno strokovno znanje ter ustvarjajo in tržijo intelektualno lastnino. To spodbuja inovacije in ustvarja dodano vrednost tudi v drugih sektorjih. Poleg tega ukrepi v tej komponenti podpirajo obnovo finske turistične industrije, da bi se povečal izvoz storitev. Finska mala in srednja podjetja predstavljajo le 16 % izvoza, kar je manj kot primerljive države. Mednarodni poslovni razvoj MSP in komercializacija inovacij pogosto zahtevata dodatna finančna prizadevanja, ki jih številna MSP nimajo dovolj. V ustvarjalnih in kulturnih industrijah ter turizmu obstaja dodaten potencial za podporo rasti izvoza, zlasti na področju storitev.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila 3 2020 za posamezno državo o sprejetju ukrepov za zagotavljanje likvidnosti realnemu gospodarstvu, zlasti malim in srednjim podjetjem, pri čemer daje prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbuja zasebne naložbe za spodbujanje gospodarskega okrevanja ter osredotoča naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, trajnostno in učinkovito infrastrukturo ter raziskave in inovacije.

L.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1 (P3C4I1): Program za pospeševanje rasti za mala podjetja

Cilj teh naložb je pospešiti rast finskih mikro in malih podjetij ter okrepiti njihove zmogljivosti za internacionalizacijo.

Naložba zajema zagotavljanje nepovratnih sredstev za razvoj podjetij mikro in malim podjetjem. Ključna merila za upravičenost/izbiro projektov vključujejo spodbujanje novih digitalnih rešitev, zeleni prehod ter z njimi povezane dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2 (P3C4I2): Ključni programi za mednarodno rast

Cilj te naložbe je podpreti mednarodno rast podjetij s posebnimi nepovratnimi sredstvi za razvoj.

Naložbo sestavljajo naslednji ukrepi:

I.program za spodbujanje nizkoogljičnega krožnega gospodarstva in digitalne prenove v industriji ter povečanje izvoza industrijskih storitev;

II.ekosistem prevoza električnih težkih vozil;

III.strokovno znanje in tehnologija na področju zdravja in dobrega počutja; s tem naj bi podprli pobude, vključene v načrt strategije za rast zdravstvenega sektorja, katerih cilj je razvoj ekosistemov zdravstvenega sektorja ter novih rešitev in inovacij za izvozne trge;

IV.program za rast in izvoz strokovnega znanja o vodi; njegov namen je spodbujati ustvarjanje, poskusno izvajanje in internacionalizacijo tehnologij, metod, konceptov storitev in rešitev v sektorju gospodarjenja z vodami.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 3 (P3C4I3): Podpora za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

Cilj teh naložb je podpreti rast kulturnega in ustvarjalnega sektorja kot močne potencialne gonilne sile za prihodnjo gospodarsko rast.

Naložba vključuje zagotavljanje podpore v obliki nepovratnih sredstev subjektom, ki delujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Večina finančne podpore (75 % dodeljenih sredstev) je namenjena podjetjem in organizacijam v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih za razvoj inovativnih modelov storitev, proizvodnje in delovanja ter za krepitev mednarodne konkurenčnosti zadevnih sektorjev in subjektov. Preostanek (25 %) dodeljenih sredstev se uporabi kot razvojno in pilotno financiranje za podporo inovacijam in novemu sodelovanju v podjetjih v ustvarjalnem gospodarstvu.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 4 (P3C4I4): Podpiranje trajnostne in digitalne rasti v turističnem sektorju

Cilj naložb je spodbuditi trajnostno rast in inovacije v turističnem sektorju.

Naložba zajema nakupe storitev za načrtovanje, razvoj in objavo digitalnega kalkulatorja za izračun ogljičnega odtisa za turistične storitve (z gradivom za usposabljanje, ki je na voljo uporabnikom), načrtovanje in razvoj paketov trajnostnih turističnih storitev ter izvajanje nacionalnega operativnega modela za na znanju temelječe upravljanje in programe mentorstva za turistična podjetja in regije v podporo trajnostnemu in digitalnemu prehodu. Poleg tega naložba vključuje nakupe storitev za razvoj podatkovnega vozlišča za obisk Finske in drugih digitalnih storitev (platforme za trajnostna potovanja na Finskem in visitfinland.com) z vključevanjem in odprtimi vmesniki v celovit in skladen ekosistem potovalnih in turističnih podatkov. Naložbe vključujejo tudi financiranje raziskav, eksperimentiranja in razvoja raziskav, eksperimentiranja in razvoja, ki podpirajo komercializacijo turističnih podjetij in inovacij.

Naložba se izvede do 30. junija 2025.

L.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore Naslednje;

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki za mejnike	Količinski kazalniki za cilje			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
121	P3C4I1 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – program za pospeševanje rasti	mejnik	Objava razpisa za zbiranje prijav za podporo zmogljivostim podjetij za internacionalizacijo	Objava prvega razpisa				Q2	2022	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za podporo zmogljivostim podjetij za internacionalizacijo. Merila za upravičenost/izbira zagotavljajo, da imajo izbrani projekti znaten učinek digitalizacije, vključno zlasti z uporabo digitalne tehnologije in metod delovanja pri poslovnih dejavnostih malih podjetij in dejavnostih internacionalizacije.
122	P3C4I1 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – program za pospeševanje rasti	mejnik	Dodelitev nepovratnih sredstev za vse projekte za internacionalizacijo podjetij	Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev				Q4	2024	Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev za projekte, izbrane v okviru razpisov za zbiranje prijav. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v mejniku 121.
123	P3C4I1 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – program za pospeševanje rasti	cilj	Zaključek podprtih projektov za internacionalizacijo podjetij		številka	0	110	Q2	2026	Dokonča se vsaj 110 projektov, podprtih v okviru razpisov za zbiranje vlog iz mejnika 122, kot je razvidno iz končnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta.
124	P3C4I2 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – ključni programi za mednarodno rast	mejnik	Objava prvih treh razpisov za zbiranje prijav v okviru ključnih programov za mednarodno rast	Objava prvih treh razpisov za zbiranje prijav				Q2	2022	Objavijo se vsaj trije razpisi za zbiranje prijav za ključne programe za mednarodno rast, vključno z: ·Spodbujanje nizkoogljičnega krožnega gospodarstva in digitalne prenove v industriji ter povečanje izvoza industrijskih storitev; ·Ekosistem prevoza električnih težkih vozil; ·Strokovno znanje in tehnologija na področju zdravja in dobrega počutja v podporo časovnemu načrtu strategije za rast zdravstvenega sektorja; ·Program za rast in izvoz strokovnega znanja na področju upravljanja voda. Merila za upravičenost zagotavljajo, da projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
125	P3C4I2 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – ključni programi za mednarodno rast	mejnik	Dodelitev nepovratnih sredstev za vse projekte v okviru ključnih programov za mednarodno rast	Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev				Q4	2023	Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev za projekte, izbrane v okviru razpisov za zbiranje prijav. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v mejniku 124.
126	P3C4I2 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – ključni programi za mednarodno rast	cilj	Zaključek podprtih projektov		številka	0	40	Q4	2025	Dokončati se mora vsaj 40 projektov, podprtih v okviru razpisov za zbiranje vlog iz mejnika 125, kar je razvidno iz predhodnih ali končnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta.
127	P3C4I3 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – Podpora za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev	mejnik	Objava dveh razpisov za zbiranje prijav za projekte, ki podpirajo obnovo kulturnega in ustvarjalnega sektorja, in sicer za razvojno pomoč in pilotno pomoč	Objava prvega razpisa za zbiranje vlog za razvojno pomoč in prvega razpisa za zbiranje vlog za pilotno pomoč				Q4	2021	Prva dva razpisa za zbiranje prijav (enega podjetja Business Finland in enega ministrstva za izobraževanje in kulturo) bosta objavljena z namenom oživitve, rasti in internacionalizacije ustvarjalnih industrij s poudarkom na digitalni preobrazbi in inovacijah. Merila za upravičenost/izbira zagotavljajo, da je intervencija osredotočena na spodbujanje elementov, ki so neposredno povezani z digitalizacijo podjetij (v skladu s področjem intervencije 015 v Prilogi VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost). Merila za upravičenost zagotavljajo tudi, da projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
128	P3C4I3 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – Podpora za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev za projekte, ki podpirajo obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev		številka	0	145	Q4	2024	Obvestilo o dodelitvi nepovratnih sredstev za najmanj 145 projektov, izbranih v okviru vseh razpisov za zbiranje prijav. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor iz mejnika 127.
129	P3C4I3 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – Podpora za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev	cilj	Delež zaključenih projektov za obnovo kulturnega in ustvarjalnega sektorja		% (odstotek)	0	90	Q4	2025	Dokončanih mora biti vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisov za zbiranje vlog iz mejnika 128, kar dokazujejo predhodna poročila o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta.
130	P3C4I4 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – Podpora trajnostni in digitalni rasti v turističnem sektorju	mejnik	Objava razpisa za zbiranje prijav za projekte raziskav, razvoja in inovacij v turističnem sektorju	Objava razpisa za zbiranje prijav s strani Business Finland				Q2	2022	Business Finland objavi razpis za zbiranje prijav za financiranje razvoja raziskav in inovacij v turističnem sektorju. Izbirna merila se osredotočajo na spodbujanje trajnostne rasti in inovacij v turističnem sektorju. Financiranje je usmerjeno v raziskovalne, eksperimentalne in razvojne projekte, ki podpirajo komercializacijo turističnih podjetij in inovacij, na primer na področjih digitalnega in zelenega prehoda, predvidevanja in napovedovanja, trajnostnega turizma, virtualnega turizma in razumevanja potrošnikov. Merila za upravičenost/izbira zagotavljajo, da je intervencija osredotočena na spodbujanje elementov, ki so neposredno povezani z digitalizacijo podjetij (v skladu s področjem intervencije 015 v Prilogi VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost). Merila za upravičenost zagotavljajo tudi, da projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
131	P3C4I4 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – Podpora trajnostni in digitalni rasti v turističnem sektorju	cilj	Število subjektov, ki so prejeli podporo za projekte raziskav, razvoja in inovacij na področju turizma		številka	0	14	Q2	2025	Vsaj 14 subjektov (podjetij) prejme podporo v okviru projektov, izbranih v okviru razpisa za zbiranje prijav iz mejnika 130, kot je razvidno iz končnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta.
132	P3C4I4 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – Podpora trajnostni in digitalni rasti v turističnem sektorju	mejnik	Začetek delovanja razvitega digitalnega kalkulatorja za izračun ogljičnega odtisa za turistične storitve					Q4	2024	Začetek delovanja novega digitalnega kalkulatorja za izračun ogljičnega odtisa za turistične storitve. Digitalni kalkulator za izračun ogljičnega odtisa je sestavni del programa Sustainable Travel Finland. To orodje uporabnikom omogoča merjenje vpliva turističnih storitev na podnebje v skladu s pristopom iz nacionalne strategije za turizem in digitalnega načrta za turizem za obisk Finske. Poleg tega se gradivo za usposabljanje o uporabi kalkulatorja digitalnega odtisa za uporabnike objavi na spletišču Business Finland/Visit Finland.

STEBER 4: Izboljšanje razpoložljivosti storitev socialnega varstva in zdravstvenega varstva ter povečanje stroškovne učinkovitosti

M. SESTAVNI DEL P4C1: IZBOLJŠANJE RAZPOLOŽLJIVOSTI STORITEV SOCIALNEGA VARSTVA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA TER POVEČANJE STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI

Ta komponenta finskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava več izzivov, povezanih z razpoložljivostjo in stroškovno učinkovitostjo storitev socialnega varstva in zdravstvenega varstva. Dostop do socialnih in zdravstvenih storitev na Finskem je razdrobljen. Razdrobljenost storitvenega sistema in njegovih digitalnih rešitev predstavlja izziv za razvoj potrebnih odzivov za obravnavanje zdravstvenih in socialnih potreb prebivalstva. Zato je cilj te komponente izboljšati dostop do zdravstvenih in socialnih storitev po vsej državi ter odpraviti zaostanke pri zagotavljanju storitev, povezanih s pandemijo COVID-19. Komponenta prispeva k izvajanju sedemdnevne reforme jamstva za oskrbo, ki vključuje skrajšanje rokov za nenujno zdravstveno varstvo v primarnem zdravstvenem varstvu na sedem dni od sedanjega trimesečnega roka. Prispeva tudi k izboljšanju zagotavljanja osnovne oskrbe, zmanjševanju neenakosti, osredotočanju na zgodnejše prepoznavanje in učinkovito preprečevanje ter krepitvi kakovosti in stroškovne učinkovitosti zdravstvenih in socialnih storitev. Nadaljnji cilj je izboljšati delovne pogoje in dobro počutje zdravstvenih in socialnih delavcev. Komponenta vključuje reformo in naložbe, ki se medsebojno krepijo. Reforma prispeva k pripravi socialne in zdravstvene reforme. Naložbe prispevajo k: (I) izvajanje jamstva za oskrbo (vključno z varstvom duševnega zdravja) in zmanjšanje zaostankov pri zagotavljanju storitev, ki so posledica pandemije COVID-19; (II) krepitev preprečevanja in zgodnjega prepoznavanja socialnih in zdravstvenih potreb v okviru izvajanja jamstva za oskrbo; (III) krepitev baze znanja in izboljšanje smernic v podporo stroškovni učinkovitosti storitev socialnega in zdravstvenega varstva; (IV) uvajanje digitalnih inovacij v obliki storitve jamstva za oskrbo; in (v) uvedbo digitalnega informacijskega sistema, osredotočenega na osebo, na Ålandu.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države za izboljšanje stroškovne učinkovitosti in enakega dostopa do socialnih in zdravstvenih storitev (priporočilo za posamezno državo št. 1 iz leta 2019) ter za odpravo pomanjkanja zdravstvenih delavcev, da se okrepi odpornost zdravstvenega sistema in izboljša dostop do socialnih in zdravstvenih storitev (priporočilo za posamezno državo 1 iz leta 2020).

M.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P4C1R1): Priprava reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva v podporo izvajanju jamstva za oskrbo

V okviru priprav na socialno in zdravstveno reformo je cilj tega ukrepa izboljšati dostopnost zdravstvenih in socialnih storitev s spodbujanjem izvajanja jamstva za oskrbo. Ta reforma zagotavlja podporo naslednjim dejavnostim: (I) izvajati jamstvo za oskrbo in okrepiti zagotavljanje storitev; (II) okrepi preprečevanje in zgodnje prepoznavanje potreb po socialnem in zdravstvenem varstvu ter (iii) okrepi bazo znanja in izboljša smernice za podporo stroškovni učinkovitosti digitalnih rešitev socialnega in zdravstvenega varstva.

Zakon o izvajanju reforme zdravstvenih, socialnih in reševalnih storitev ter o začetku veljavnosti povezane zakonodaje naj bi začel veljati 1. julija 2021. Reforma vključuje sprejetje številnih zakonodajnih aktov za reformo sistema socialnega varstva in zdravstvenega varstva na Finskem, na podlagi katerih bo ustanovljenih 22 regionalnih območij socialnega varstva. Območja socialnega varstva so odgovorna za zagotavljanje socialnih, zdravstvenih in reševalnih storitev. Začnejo delovati 1. januarja 2023.

Reforma se izvede do 30. junija 2023.

Naložba 1 (P4C1I1): Spodbujanje izvajanja jamstva za oskrbo in zmanjšanje zaostankov pri storitvah zaradi pandemije COVID-19

Cilj teh naložb je zmanjšati zaostanke pri zagotavljanju zdravstvenih storitev in zdravljenja dolgotrajne oskrbe.

Ukrep zajema podporo za: (I) racionalizacija postopkov oskrbe, rehabilitacije in storitev ter uvedba novih in učinkovitejših k uporabnikom usmerjenih, večdisciplinarnih in večpoklicnih pristopov; ter (ii) razvoj socialnih in zdravstvenih storitev ter povečanje njihove dostopnosti in odzivnosti na potrebe ranljivih oseb. Izboljšanje razpoložljivosti osnovnih storitev zahteva sistematičen razvoj operativnih modelov in trajno spremembo njihovega izvajanja. Projekti spodbujajo razpoložljivost socialnih in zdravstvenih storitev z uporabo inovativnih operativnih modelov, ki so se izkazali za učinkovite, kot so svetovanje za stranke in storitve, zdravniške obiske na kraju samem in storitve zdravstvenega varstva na daljavo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 2 (P4C1I2): Krepitev preprečevanja in zgodnjega prepoznavanja zdravstvenih težav

Cilj te naložbe je uvedba novih medsektorskih pristopov za spodbujanje vključevanja, spodbujanje zdravja in dobrega počutja ter krepitev preprečevanja in zgodnjega prepoznavanja kot načina za spodbujanje izvajanja jamstva za oskrbo.

Ukrep zajema podporo na nacionalni ravni za: (I) revizije dobrega počutja; (II) analizo dobrega počutja in zdravja ljudi; (III) nova orodja za samooskrbo (vključno z metodami spodbujanja duševnega zdravja), ki se lahko uporabljajo neodvisno; in (iv) storitve napotitve. Ukrep vključuje tudi podporo na regionalni ravni za integrirano upravljanje večsektorskih storitev, vključno s socialnimi in zdravstvenimi storitvami ter kulturnimi, športnimi in naravnimi storitvami.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 3 (P4C1I3): Krepitev baze znanja in z dokazi podprtega odločanja za povečanje stroškovne učinkovitosti storitev socialnega varstva in zdravstvenega varstva

Cilj teh naložb je povečati kakovost in stroškovno učinkovitost socialnih in zdravstvenih storitev s spodbujanjem raziskav o dobrih praksah ter razviti učinkovito spremljanje in metode analize.

Ukrep zajema podporo za: (I) izvajanje ukrepov za spremljanje jamstva za oskrbo in odpravljanje informacijskih vrzeli, ugotovljenih med krizo zaradi COVID-19; (II) večjo uporabo informacij o stroških in stroškovni učinkovitosti pri odločanju, načrtovanju, usmerjanju in proizvodnji storitev na socialnem in zdravstvenem področju; (III) razvoj raziskav za izboljšanje učinkovitosti socialnega in zdravstvenega sistema ter s tem izboljšanje kakovosti storitev in (iv) razvoj mehanizma za oceno socialnega in ekonomskega učinka ter delovnih metod za podporo socialnemu odločanju pri nadaljnjem ukrepanju po krizi zaradi COVID-19.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 4 (P4C1I4): Uvajanje digitalnih inovacij za storitve socialnega varstva in zdravstvenega varstva

Cilj te naložbe je zagotoviti digitalne rešitve v podporo razvoju socialnih in zdravstvenih storitev ter spodbujati izvajanje jamstva za oskrbo.

Ukrep vključuje zagotavljanje digitalnih rešitev za: (I) povečanje učinkovite rabe virov in olajšanje dostopa do storitev, vključno s pospešitvijo ocene potreb po oskrbi in napotitve, pa tudi z omogočanjem bolj diagnostike, spremljanja in zdravljenja bolezni na daljavo; (II) podpiranje zgodnjega prepoznavanja težav in povečanje uporabe preventivnih storitev; (III) omogočanje izmenjave večdisciplinarnih storitev in strokovnega znanja med različnimi regijami in ponudniki storitev ter (iv) krepitev vloge strank in s tem povečanje učinkovitosti in uspešnosti storitev.

Nacionalni in regionalni akterji razvijejo digitalne storitve, namenjene državljanom, strokovnim sistemom in upravljavskim rešitvam.

Storitve za državljane med drugim vključujejo (I) digitalne rešitve pred storitvijo in dostopom (npr. imeniki storitev, ocene simptomov, storitve samopomoči, kalkulatorji v korist), (II) samopomoč, ravnanje (npr. digitalne storitve na področju duševnega zdravja, storitve spremljanja po zaprtju in po zaprtju) ter (III) digitalne rešitve za preventivne in nepražne storitve.

Profesionalni sistemi lahko vključujejo (I) segmentacijo strank in modele digitalnih storitev za posamezne segmente, ki temeljijo na analizi podatkov strank; (II) nove rešitve za poslovno upravljanje (npr. napotitev v storitve dolgotrajne oskrbe, načrtovanje dela in optimizacija oskrbe na domu) in (III) digitalne rešitve za medpoklicno delo (npr. teleposvetovanja, skupinski sprejemi).

Rešitve za upravljanje lahko vključujejo razvoj in izvajanje naprednega upravljanja znanja in analitičnih rešitev. Ti omogočajo boljši nadzor in spremljanje paketov storitev na nacionalni ravni ter izboljšujejo stroškovno učinkovitost storitvenega sistema.

Pri razvoju digitalnih storitev se upošteva potreba ranljivih ljudi po zagotavljanju dostopnosti. Uvedba teh storitev naj bi bila podprta tudi z boljšim razumevanjem uporabnikov glede uporabe digitalnih storitev v podporo zdravju in dobremu počutju.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 5 (P4C1I5): Uvedba digitalnega informacijskega sistema zdravstvenega varstva, osredotočenega na posameznika, na Ålandu

Cilj te naložbe je vzpostaviti sodoben zdravstveni informacijski sistem za zdravstvo in zdravstveno oskrbo v regiji Åland, ki bi moral biti združljiv s potrebami občinskih socialnih služb in zasebnih izvajalcev.

Ukrep zajema podporo za: (I) razvoj procesov, osredotočenih na stranke, ki temeljijo na potrebah, vrednotah in željah pacientov; (II) razvoj digitalnih storitev, ki omogočajo udeležbo pacientov; (III) razvoj informacijskih in procesnih struktur kot podlage za pripravo pregledov pacientov in usklajenega načrta oskrbe; (IV) razvoj usklajenega načrta oskrbe, ki vse načrte oskrbe pacientov vključuje v socialno in zdravstveno varstvo; (v) razvoj in izvajanje standardov za elektronsko izmenjavo podatkov in sistemov zdravstvene dokumentacije, ki omogočajo boljše preprečevanje, diagnosticiranje, zdravljenje in upravljanje drog; (VI) razvoj digitalnih informacijskih storitev, ki podpirajo sodelovanje med zdravstvenimi enotami in organizacijskimi dogodki na regionalni ravni ter z nacionalnim sistemom zdravstvenega varstva na Finskem in Švedskem, ter (vii) prispevanje k razvoju in izvajanju standardov za rezultate na področju zdravja.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

M.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore Naslednje;

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki za mejnike	Količinski kazalniki za cilje			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
133	P4C1R1 – Priprava reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva v podporo izvajanju jamstva za oskrbo	mejnik	Začetek veljavnosti prvotnega pravnega okvira, ki vzpostavlja področja socialnega varstva ter reformira storitve socialnega in zdravstvenega varstva ter reševalne službe	Določbe zakonodajnih aktov, ki navajajo začetek njihove veljavnosti				Q3	2021	Začetek veljavnosti prvega sklopa zakonodajnih aktov, ki določajo vzpostavitev območij socialnega varstva ter reformo socialnih, zdravstvenih in reševalnih služb, in sicer z: ̶Vzpostavitev 22 socialnih območij, ki so jim bile zaupane naloge zdravstvenih, socialnih in reševalnih služb, ki so bile v pristojnosti občin in skupnih občinskih organov; ̶Prenos pravne odgovornosti za organizacijo storitev zdravstvenega varstva, socialnega varstva in reševalnih služb ter drugih storitev in nalog na področju socialnega varstva; ̶Organizacija reševalnih služb na področjih socialnega varstva kot ločenega sektorja, ki deluje vzporedno s sektorjem zdravstvenega varstva in socialnega varstva.
134	P4C1R1 – Priprava reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva v podporo izvajanju jamstva za oskrbo	mejnik	Začetek veljavnosti dodatnega pravnega okvira, ki zaključuje vzpostavitev območij socialnega varstva ter reformo socialnega in zdravstvenega varstva ter reševalnih služb	Določbe v dodatnih zakonodajnih aktih, ki navajajo začetek njihove veljavnosti				Q1	2023	Začetek veljavnosti drugega sklopa zakonodajnih aktov, ki zaključujejo vzpostavitev območij socialnega varstva ter reformo socialnih, zdravstvenih in reševalnih služb, in sicer z: ̶Vzpostavitev pravil upravljanja, upravnih postopkov in organizacijskih struktur na področju socialnega varstva; ̶Prenos upravljanja bolnišničnih okrožij, okrožij za posebno oskrbo, storitev socialnih delavcev in psihologov na področju socialnega skrbstva na socialna območja (področja socialnega varstva in občine bodo odgovorne za spodbujanje zdravja in dobrega počutja); ̶Prenos zdravstvenega in socialnega osebja ter njihovih nalog z občin in skupnih občinskih organov na zaposlovanje socialnih območij; ̶Vzpostavitev mehanizma financiranja dejavnosti na področjih socialnega varstva s strani centralne vlade in iz pristojbin, ki se pobirajo od uporabnikov storitev. ̶Ustanovitev svetovalnega odbora za zdravstveno varstvo in socialno varstvo v okviru ministrstva za socialne zadeve in zdravje, ki bo spremljal in ocenjeval izpolnjevanje nalog na področju zdravstvenih in socialnih storitev ter podpiral nacionalne smernice in usmerjanje zdravstvenega varstva in socialnega varstva.
135	P4C1R1 – Priprava reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva v podporo izvajanju jamstva za oskrbo	mejnik	Operacionalizacija regionalnih socialnih območij, ki lahko prevzamejo odgovornost za organizacijo socialnih, zdravstvenih in reševalnih služb	Poročilo ministrstva za socialne zadeve in zdravje, ki potrjuje, da so regionalna območja socialnega varstva operativna in pripravljena na izvajanje reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva				Q2	2023	Regionalna območja socialnega varstva, pristojna za organizacijo socialnih, zdravstvenih in reševalnih služb, se vzpostavijo in delujejo v skladu s časovnim načrtom za načrtovanje in pripravo izvajanja reforme zdravstvenih in socialnih storitev. Ministrstvo za socialne zadeve in zdravje v poročilu preuči in potrdi izvajanje potrebnih ukrepov v podporo vzpostavitvi območij socialnega varstva. To zajema naslednja področja: Vodenje, 2) administracija, 3) finance in 4) storitve.
136	P4C1I1 – Spodbujanje izvajanja jamstva za oskrbo in zmanjšanje zaostankov pri storitvah zaradi pandemije COVID-19	cilj	Delež zaključenih obiskov za nenujno oskrbo, ki dosežejo sedemdnevni rok za dostop do oskrbe		% (odstotek)	67	80	Q4	2025	Delež zaključenih obiskov za nenujno oskrbo, ki dosežejo sedemdnevni rok za dostop do oskrbe, se poveča s 67 % (januarja 2020) na 80 %. To se doseže z uvedbo novih in inovativnih operativnih pristopov za hitrejšo, učinkovitejšo in k uporabnikom usmerjeno oskrbo in storitve v regijah. Storitve in podpora se razvijejo tako, da so lažje dostopne in bolj odzivne na potrebe ranljivih oseb.
137	P4C1I2 – Krepitev preprečevanja in zgodnjega odkrivanja zdravstvenih težav	mejnik	Razvoj in izvajanje regionalnih modelov integriranega upravljanja večsektorskih storitev na 22 področjih socialnega varstva	Objava poročila o izvajanju, ki potrjuje uvedbo celostnih regionalnih modelov na 22 področjih socialnega varstva				Q4	2024	Regionalni integrirani modeli upravljanja večsektorskih storitev (vključno s socialnimi in zdravstvenimi storitvami ter kulturnimi, športnimi in naravnimi storitvami) se razvijejo in izvajajo na 22 področjih socialnega varstva, vzpostavljenih v okviru reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva. Poročilo o izvajanju potrdi uvedbo regionalnih integriranih modelov na 22 področjih dobrega počutja.
138	P4C1I3 – Krepitev baze znanja in z dokazi podprtega odločanja za povečanje stroškovne učinkovitosti storitev socialnega varstva in zdravstvenega varstva	mejnik	Nacionalni sistem spremljanja jamstva za oskrbo v realnem času, ki se uporablja v vseh zdravstvenih domovih	Nadgrajeni sistem za spremljanje jamstva za oskrbo se uvede v vseh zdravstvenih domovih.				Q4	2025	V vseh zdravstvenih centrih (v primerjavi z 90 % centrov leta 2020) se izvaja nadgrajen nacionalni sistem za spremljanje jamstva za oskrbo v realnem času prek registra osnovne oskrbe.
139	P4C1I4 – Uvedba digitalnih inovacij za storitve socialnega varstva in zdravstvenega varstva	cilj	Povečanje deleža prebivalstva, ki uporablja e-storitve socialnega varstva in zdravstvenega varstva		% (odstotek)	26	35	Q4	2025	Delež prebivalstva (starega 20 let ali več), ki uporablja e-storitve na področju zdravstvenega varstva in socialnega varstva, se bo povečal s 26 % (izhodišče za leto 2020) na 35 %. V sodelovanju med področji socialnega varstva in nacionalnimi akterji (Ministrstvo za socialne zadeve in zdravje, Nacionalni inštitut za zdravje in socialno varstvo, DigiFinland Oy, KELA) se razvijejo nove digitalne metode za podporo zagotavljanju zdravstvenega in socialnega varstva. To vključuje dejanske storitve e-zdravja in e-socialne storitve, kot so telefon, klepet in video termini, medsebojno pomoč pacientom, svetovanje strankam in druge elektronske storitve. Poleg tega se sprejmejo ukrepi za podporo znanj in spretnosti socialnega in zdravstvenega osebja ter za zagotovitev večje uporabe digitalnih rešitev.
140	P4C1I5 – Uvedba digitalnega informacijskega sistema zdravstvenega varstva, osredotočenega na osebo, v Ålandu	cilj	Delež občinskih socialnih in zdravstvenih služb in/ali zasebnih podjetij za oskrbo, ki so uvedla zdravstveni informacijski sistem		% (odstotek)	0	80	Q4	2025	Informacijski sistem za zdravstveno varstvo, socialne storitve in zasebne akterje bo razvil Ålandov zdravstveni in zdravstveni sistem (ÅHS). Sistem bo začel delovati in ga bodo uporabljali celotni sistem javnega zdravstva ter 80 % socialnih služb občin in zasebnih akterjev v regiji Åland. Sistem zajema dokumentacijo o postopkih oskrbe, zdravniških receptih, pomoči pri zdravstvenih odločitvah, kliničnih kartotekah, napotitvi na specialistične storitve, dodeljevanju časovnih virov ter spremljanju osnovne kakovosti in proizvodnje. Med postopkom javnega naročanja se lahko sistemu priključijo drugi sistemi specialistične oskrbe, kot so na primer logistični in operacijski sistemi.

2.Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Finske znašajo 1 822 137 000 EUR.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

1.Finančni prispevek

Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:

1.1.Prvi obrok (nepovratna podpora)

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložbe)	Mejnik/cilj	Ime
2	P1C1R2 – Preoblikovanje energetskega sistema – Reforma obdavčitve energije zaradi upoštevanja tehnološkega razvoja	mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o trošarinah na električno energijo in nekatera goriva
3	P1C1I1 – Preobrazba energetskega sistema – Naložbe v energetsko infrastrukturo	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za projekte energetske infrastrukture
6	P1C1I2 – Preobrazba energetskega sistema – Naložbe v nove energetske tehnologije	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za naložbe v nove energetske tehnologije
14	P1C2R2 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – Strateško spodbujanje krožnega gospodarstva in reforma zakona o odpadkih	mejnik	Sprejetje resolucije vlade o izvajanju strateškega programa za krožno gospodarstvo
16	P1C2I1 – Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu – nizkoogljični vodik ter zajemanje in uporaba ogljika	mejnik	Objava prvega nacionalnega razpisa za zbiranje prijav za proizvodnjo in uporabo vodika z nizkimi emisijami ter zajemanje in uporabo ogljikovega dioksida
19	P1C2I2 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – Neposredna elektrifikacija in razogljičenje industrijskih procesov	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje predlogov za neposredno elektrifikacijo in nizkoogljičnost industrijskih procesov, namenjenih zmanjšanju emisij CO2 iz industrije
22	P1C2I3 – Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu – Ponovna uporaba in recikliranje ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za naložbene projekte, ki spodbujajo ponovno uporabo odpadnih materialov in stranskih tokov.
31	P1C3I2 – Zmanjšanje podnebnih in okoljskih vplivov stavbnega fonda – Program za nizkoogljično grajeno okolje	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav v zvezi s podporo za nizkoogljično grajeno okolje
34	P1C4R1 – nizkoogljične rešitve za mesta in promet – Načrt za prevoz brez fosilnih goriv	mejnik	Sprejetje resolucije vlade LVM/2021/62 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz domačega prometa
35	P1C4R1 – nizkoogljične rešitve za mesta in promet – Načrt za prevoz brez fosilnih goriv	mejnik	Objava vladne odločbe o dodatnih nacionalnih ukrepih za zmanjšanje emisij iz domačega prometa
37	P1C4R2 – Neogljične rešitve za mesta in promet – davčna reforma za trajnostni promet	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakona o davku na dohodek (1205/2020) v zvezi z obdavčitvijo ugodnosti mobilnosti iz naslova zaposlitve
52	P1C5I2 – Okoljska trajnost in sonaravne rešitve – ukrepi v sektorju rabe zemljišč, odporni proti podnebnim spremembam	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje predlogov za projekte za natančno gozdarstvo
71	P2C2R2 – izboljšanje učinkovitosti in preglednosti reform in naložb načrta za okrevanje in odpornost z razvojem informacijskih sistemov, administracijo in revizijo	mejnik	Začetek veljavnosti zakona o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost
72	P2C2R2 – izboljšanje učinkovitosti in preglednosti reform in naložb načrta za okrevanje in odpornost z razvojem informacijskih sistemov, administracijo in revizijo	mejnik	Sistem repozitorija za revizije in kontrole: informacije za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost
91	P3C2R1 – Reforma stalnega učenja	mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o storitvenem centru za stalno učenje in zaposlovanje
96	P3C2I1 – Program digitalizacije za stalno učenje	mejnik	Dokončanje arhitekture IT za digitalne storitve stalnega učenja
103	P3C3I2 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotno izvajanje – Sveženj za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska akademija)	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za raziskovalne projekte, katerih cilj je povečati kompetence v ključnih sektorjih, s strani finske akademije
115	P3C3I6 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – Nacionalne raziskovalne infrastrukture	mejnik	Objava razpisa za obnovo in razvoj nacionalnih raziskovalnih infrastruktur
127	P3C4I3 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – Podpora za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev	mejnik	Objava dveh razpisov za zbiranje prijav za projekte, ki podpirajo obnovo kulturnega in ustvarjalnega sektorja, in sicer za razvojno pomoč in pilotno pomoč
133	P4C1R1 – Priprava reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva v podporo izvajanju jamstva za oskrbo	mejnik	Začetek veljavnosti prvotnega pravnega okvira, ki vzpostavlja področja socialnega varstva ter reformira storitve socialnega in zdravstvenega varstva ter reševalne službe
Znesek obroka			273 307 672 EUR

1.2.Drugi obrok (nepovratna podpora):

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložbe)	Mejnik/cilj	Ime
9	P1C1I3 – Preobrazba energetskega sistema – Sveženj naložb in reform v regiji Åland	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za naložbe v energijo iz obnovljivih virov v regiji Åland
11	P1C2R1 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – reforma podnebnega akta in nizkoogljična industrializacija	mejnik	Začetek veljavnosti revidiranega podnebnega akta
26	P1C3R2 – Zmanjšanje podnebnih in okoljskih vplivov stavbnega fonda – akcijski načrt za postopno odpravo ogrevanja fosilnega olja	mejnik	Objava akcijskega načrta za postopno opuščanje ogrevanja s fosilno nafto
38	P1C4R2 – nizkoogljične rešitve za mesta in promet – Davčna reforma za trajnostni promet	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o davku od dohodkov (xx/2021) v zvezi z obdavčitvijo službenih avtomobilov
39	P1C4I1 – Nikoogljične rešitve za mesta in promet – Javna polnilna in oskrbovalna infrastruktura za električno energijo in vodik v prometu	mejnik	Objava razpisov za zbiranje prijav za izboljšanje infrastrukture za distribucijo električnih vozil in vozil na vodikov pogon
48	P1C5I1 – Okoljska trajnost in naravne rešitve – obdelava sadre in recikliranje hranil	mejnik	Projekti za dobavo, prevoz in distribucijo sadre se dodelijo
55	P2C1I1 – Digitalna povezljivost – Razvoj kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih omrežij	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakonodaje o pomoči za širokopasovne povezave
58	P2C1I2 – Promet in raba zemljišč – projekt Digirail	mejnik	Preskusni laboratorij za opremo za modeliranje skupnega evropskega sistema za avtomatsko zaščito vlakov (ERTMS) deluje
61	P2C2I1 – Digitalno gospodarstvo – Program za gospodarstvo v realnem času	mejnik	Ustvarjen in operativen je minimalni obstojen ekosistem
64	P2C2I3 – Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)	cilj	Projekti na področju mikroelektronike se dodelijo
66	P2C2I3 – Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)	mejnik	Projekti za razvoj 6G, umetne inteligence in kvantnega računalništva se podelijo
77	P3C1R1 – Zaposlovanje in trg dela – nordijski model služb za zaposlovanje	mejnik	Začetek veljavnosti zakona o javnih službah za zaposlovanje in podjetjih, ki ureja nordijski model službe za zaposlovanje za postopek iskanja zaposlitve
81	P3C1R3 – Zaposlovanje in trg dela – Poenostavitev delovnega procesa in procesa priseljevanja, ki temelji na izobraževanju	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakona v zvezi s študenti, raziskovalci in pripravniki (719/2018)
83	P3C1R3 – Zaposlovanje in trg dela – Poenostavitev delovnega procesa in procesa priseljevanja, ki temelji na izobraževanju	cilj	Zmanjšanje povprečnega števila dni za obravnavo vlog za dovoljenje za prebivanje, ki so del hitre poti za strokovnjake in rastoče podjetnike
86	P3C1I1 – Zaposlovanje in trg dela – Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu	mejnik	Začetek veljavnosti zakona o novem vmesnem operaterju trga dela s sedežem v državni lasti
93	P3C2R1 – Reforma stalnega učenja	mejnik	Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za usposabljanje za krepitev digitalnih in zelenih znanj in spretnosti
98	P3C2I2 – Izboljšanje ravni izobrazbe s povečanjem števila študentskih mest v visokošolskem izobraževanju	cilj	Povečanje števila študentov v visokošolskih ustanovah
100	P3C3I1 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Sveženj za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, ki spodbuja zeleni prehod – vodilna podjetja	mejnik	Objava razpisa za zbiranje prijav za projekte vodilnih podjetij
106	P3C3I3 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekt – sveženj financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (podjetniška Finska)	mejnik	Objava razpisa Business Finland za zbiranje prijav za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij, katerih cilj je povečati kompetence v ključnih sektorjih
109	P3C3I4 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotno izvajanje – Sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – Podpora inovativnim podjetjem v rasti	mejnik	Objava razpisa Business Finland za projekte raziskav, razvoja in inovacij v podporo inovativnim rastočim podjetjem
112	P3C3I5 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – Lokalna raziskovalna infrastruktura	mejnik	Objava razpisa za obnovo in razvoj lokalnih raziskovalnih infrastruktur
113	P3C3I5 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – Lokalna raziskovalna infrastruktura	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev za obnovo in razvoj lokalnih raziskovalnih infrastruktur
116	P3C3I6 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – Nacionalne raziskovalne infrastrukture	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev za obnovo in razvoj nacionalnih raziskovalnih infrastruktur
118	P3C3I7 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – konkurenčno financiranje inovacijskih infrastruktur	mejnik	Objava razpisa za zbiranje prijav za razvoj inovacijskih infrastruktur
121	P3C4I1 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – program za pospeševanje rasti	mejnik	Objava razpisa za zbiranje prijav za podporo zmogljivostim podjetij za internacionalizacijo
124	P3C4I2 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – ključni programi za mednarodno rast	mejnik	Objava prvih treh razpisov za zbiranje prijav v okviru ključnih programov za mednarodno rast
130	P3C4I4 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – Podpora trajnostni in digitalni rasti v turističnem sektorju	mejnik	Objava razpisa za zbiranje prijav za projekte raziskav, razvoja in inovacij v turističnem sektorju
Znesek obroka			455 512 787 EUR

1.3.Tretji obrok (nepovratna podpora):

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložbe)	Mejnik/cilj	Ime
4	P1C1I1 – Preobrazba energetskega sistema – Naložbe v energetsko infrastrukturo	mejnik	Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za naložbe v energetsko infrastrukturo
7	P1C1I2 – Preobrazba energetskega sistema – Naložbe v nove energetske tehnologije	mejnik	Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za naložbe v energetsko tehnologijo
15	P1C2R2 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – Strateško spodbujanje krožnega gospodarstva in reforma zakona o odpadkih	mejnik	Sklenitev nacionalnega sporazuma s ključnimi akterji o nizkoogljičnem krožnem gospodarstvu
17	P1C2I1 – Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu – nizkoogljični vodik ter zajemanje in uporaba ogljika	mejnik	Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte nizkoogljičnega vodika ter zajemanja in uporabe ogljika
20	P1C2I2 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – Neposredna elektrifikacija in razogljičenje industrijskih procesov	mejnik	Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte neposredne elektrifikacije in nizkoogljičnih industrijskih procesov
23	P1C2I3 – Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu – Ponovna uporaba in recikliranje ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov	mejnik	Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte ponovne uporabe in recikliranja
47	P1C5R1 – Okoljska trajnost in naravne rešitve – Posodobitev zakonodaje o naravi	mejnik	Začetek veljavnosti spremenjenega Zakona o ohranjanju narave
50	P1C5I1 – Okoljska trajnost in naravne rešitve – Obdelava sadre in recikliranje hranil	mejnik	Projekti recikliranja in predelave hranil se dodelijo
53	P1C5I2 – Okoljska trajnost in sonaravne rešitve – ukrepi v sektorju rabe zemljišč, odporni proti podnebnim spremembam	mejnik	Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za precizne gozdarske projekte, izbrane za financiranje
68	P2C2R1 – Razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine	mejnik	Sprejetje zakonodaje o razširitvi področja uporabe informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine
78	P3C1R1 – Zaposlovanje in trg dela – nordijski model služb za zaposlovanje	cilj	Povečanje letnega števila razgovorov za iskanje zaposlitve, opravljenih v skladu z nordijskim modelom služb za zaposlovanje
79	P3C1R1 – Zaposlovanje in trg dela – nordijski model služb za zaposlovanje	mejnik	Vseh pet digitalnih funkcij, ki jih zahteva nordijski model služb za zaposlovanje, je vključenih v informacijski sistem javnih zavodov za zaposlovanje (TE-PES) in deluje.
80	P3C1R2 – Zaposlovanje in trg dela – Odprava dodatnih dni nadomestila za brezposelnost	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakona o varnosti za primer brezposelnosti v zvezi s postopnim opuščanjem dodatnih dni varnosti za primer brezposelnosti
82	P3C1R3 – Zaposlovanje in trg dela – Poenostavitev delovnega procesa in procesa priseljevanja, ki temelji na izobraževanju	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakona o tujcih (301/2004)
87	P3C1I1 – Zaposlovanje in trg dela – Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu	cilj	Število invalidov, zaposlenih pri vmesnem operaterju trga dela na dan 31. decembra 2023
92	P3C2R1 – Reforma stalnega učenja	mejnik	Dokončanje modela srednjeročnega predvidevanja za potrebe po delovni sili in usposobljenosti
101	P3C3I1 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Sveženj za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, ki spodbuja zeleni prehod – vodilna podjetja	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev za projekte vodilnih podjetij
104	P3C3I2 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotno izvajanje – Sveženj za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska akademija)	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev s strani finske akademije za raziskovalne projekte, namenjene povečanju kompetenc v ključnih sektorjih
107	P3C3I3 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekt – sveženj financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (podjetniška Finska)	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev s strani podjetja Business Finland za projekte raziskav, razvoja in inovacij, namenjene povečanju kompetenc v ključnih sektorjih
110	P3C3I4 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotno izvajanje – Sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – Podpora inovativnim podjetjem v rasti	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev za podporo inovativnim rastočim podjetjem
119	P3C3I7 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – konkurenčno financiranje inovacijskih infrastruktur	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev za razvoj inovacijskih infrastruktur
125	P3C4I2 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – ključni programi za mednarodno rast	mejnik	Dodelitev nepovratnih sredstev za vse projekte v okviru ključnih programov za mednarodno rast
134	P4C1R1 – Priprava reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva v podporo izvajanju jamstva za oskrbo	mejnik	Začetek veljavnosti dodatnega pravnega okvira, ki zaključuje vzpostavitev območij socialnega varstva ter reformo socialnega in zdravstvenega varstva ter reševalnih služb
135	P4C1R1 – Priprava reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva v podporo izvajanju jamstva za oskrbo	mejnik	Operacionalizacija regionalnih socialnih območij, ki lahko prevzamejo odgovornost za organizacijo socialnih, zdravstvenih in reševalnih služb
Znesek obroka			364 410 229 EUR

1.4.Četrti obrok (nepovratna podpora):

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložbe)	Mejnik/cilj	Ime
13	P1C2R2 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – Strateško spodbujanje krožnega gospodarstva in reforma zakona o odpadkih	mejnik	Začetek veljavnosti glavnih postopkov revidiranega Zakona o odpadkih
32	P1C3I2 – Zmanjšanje podnebnih in okoljskih vplivov stavbnega fonda – Program za nizkoogljično grajeno okolje	mejnik	Dodelitev vseh nepovratnih sredstev in javnih naročil za projekte v podporo nizkoogljičnemu grajenemu okolju
56	P2C1I1 – Digitalna povezljivost – Razvoj kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih omrežij	cilj	Dodatna stanovanja z dostopom do hitre (100/100 Mbit/s) širokopasovne povezljivosti
59	P2C1I2 – Promet in raba zemljišč – projekt Digirail	cilj	Preskusna proga, opremljena z radijskim ERTMS (ni v komercialnem železniškem prometu)
62	P2C2I1 – Digitalno gospodarstvo – Program za gospodarstvo v realnem času	mejnik	Izmenjava digitalnih poslovnih informacij, strukturirana na podlagi izmenjave digitalnih poslovnih informacij, je v celoti operativna
75	P2C3I1 – Civilna znanja in spretnosti na področju kibernetske varnosti	mejnik	Razvoj digitalne platforme za civilno usposabljanje na področju kibernetske varnosti
84	P3C1R3 – Zaposlovanje in trg dela – Poenostavitev delovnega in izobraževalnega procesa priseljevanja	cilj	Zmanjšanje povprečnega števila dni za obravnavo vlog za dovoljenje za prebivanje na podlagi dela in izobraževanja
89	P3C1I1 – Zaposlovanje in trg dela – Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu	cilj	Razširitev programa delovne sposobnosti in modela individualne napotitve in podpore na 11 novih področij
90	P3C1I1 – Zaposlovanje in trg dela – Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu	cilj	Število delovnih mest in enot zdravstvenega varstva pri delu, ki so sodelovale pri ukrepih, ki podpirajo duševno zdravje in delovno sposobnost
95	P3C2R1 – Reforma stalnega učenja	cilj	Število strokovnjakov za poklicno usmerjanje, ki so se udeležili usposabljanja za povečanje svoje ravni strokovnega znanja
99	P3C2I3 – Vzpostavitev ravni kompetenc in obnovitev stalnega učenja, digitalizacije in posodobitve izobraževanja v regiji Åland	cilj	Delež posodobljenih tečajev, ki vsebujejo pomembne digitalne elemente v terciarnem izobraževanju v regiji Åland
122	P3C4I1 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – program za pospeševanje rasti	mejnik	Dodelitev nepovratnih sredstev za vse projekte za internacionalizacijo podjetij
128	P3C4I3 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – Podpora za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev	cilj	Dodelitev nepovratnih sredstev za projekte, ki podpirajo obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev
132	P3C4I4 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – Podpora trajnostni in digitalni rasti v turističnem sektorju	mejnik	Začetek delovanja razvitega digitalnega kalkulatorja za izračun ogljičnega odtisa za turistične storitve
137	P4C1I2 – Krepitev preprečevanja in zgodnjega odkrivanja zdravstvenih težav	mejnik	Razvoj in izvajanje regionalnih modelov integriranega upravljanja večsektorskih storitev na 22 področjih socialnega varstva
Znesek obroka			364 410 229 EUR

1.5.Peti obrok (nepovratna podpora):

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložbe)	Mejnik/cilj	Ime
12	P1C2R1 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – reforma podnebnega akta in nizkoogljična industrializacija	mejnik	Začetek veljavnosti posodobljene podnebne in energetske strategije, srednjeročnega načrta podnebne politike in sektorskih načrtov za nizkoogljično gospodarstvo
27	P1C3R2 – Zmanjšanje podnebnih in okoljskih vplivov stavbnega fonda – akcijski načrt za postopno odpravo ogrevanja fosilnega olja	cilj	Zmanjšanje števila samostojnih hiš, ki uporabljajo ločeno ogrevanje olja
40	P1C4I1 – nizkoogljične rešitve za mesta in promet – Javna polnilna in oskrbovalna infrastruktura za električno energijo in vodik v prometu	cilj	Proračunska sredstva, namenjena polnilnikom za električna vozila in oskrbovalnim postajam za vodik
49	P1C5I1 – Okoljska trajnost in naravne rešitve – Obdelava sadre in recikliranje hranil	cilj	Polja, tretirana s sadro, in kombinirano zmanjšanje običajne uporabe gnojil
51	P1C5I1 – Okoljska trajnost in naravne rešitve – Obdelava sadre in recikliranje hranil	cilj	Lokacije z izboljšanim recikliranjem ali predelavo hranil
54	P1C5I2 – Okoljska trajnost in naravne rešitve – ukrepi v sektorju rabe zemljišč, odporni proti podnebnim spremembam	cilj	Zaključeni natančni gozdarski projekti
63	P2C2I2 – Pospešitev podatkovnega gospodarstva in digitalizacije – Virtualna Finska	mejnik	Virtualna skupna platforma Finske in integrirane storitve delujejo
65	P2C2I3 – Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)	mejnik	Zaključek vseh izbranih projektov
67	P2C2I3 – Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)	mejnik	Zaključek vseh izbranih projektov
69	P2C2R1 – Razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o razširitvi področja uporabe informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine
73	P2C3R1 – Zagotavljanje učinkovitega nadzora in izvrševanja preprečevanja pranja denarja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o poslovnem registru in Zakona o sistemu nadzora bančnih in plačilnih računov
76	P2C3I2 – Vaje na področju kibernetske varnosti	cilj	Število uradnikov, ki imajo zaključeno usposabljanje na področju kibernetske varnosti
85	P3C1R4 – Zaposlovanje in trg dela – Krepitev multidisciplinarnih storitev za mlade (storitve Ohjaamo)	cilj	Število strokovnih virov, financiranih za zagotavljanje integriranih zdravstvenih, socialnih in/ali izobraževalnih storitev v centrih za usmerjanje na enem mestu v Ohjaamu
88	P3C1I1 – Zaposlovanje in trg dela – Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu	cilj	Število invalidov, zaposlenih pri vmesnem operaterju trga dela na dan 31. decembra 2025
94	P3C2R1 – Reforma stalnega učenja	cilj	Število oseb, ki so se udeležile usposabljanja za krepitev digitalnih in zelenih znanj in spretnosti
97	P3C2I1 – Program digitalizacije za stalno učenje	cilj	Delež operativnih novih digitalnih storitev za stalno učenje
102	P3C3I1 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Sveženj za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, ki spodbuja zeleni prehod – vodilna podjetja	cilj	Delež zaključenih projektov vodilnih podjetij
105	P3C3I2 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotno izvajanje – Sveženj za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska akademija)	cilj	Delež zaključenih ključnih sektorskih raziskovalnih projektov, ki jih je podelila finska akademija
108	P3C3I3 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotno izvajanje – Sveženj financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (podjetniška Finska)	cilj	Delež zaključenih projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij v ključnih sektorjih, ki jih je dodelilo podjetje Business Finland
111	P3C3I4 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotno izvajanje – Sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij, ki podpira zeleni prehod – Podpora inovativnim podjetjem v rasti	cilj	Delež zaključenih projektov za inovativna rastoča podjetja
114	P3C3I5 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – Lokalna raziskovalna infrastruktura	cilj	Delež zaključenih lokalnih raziskovalnih infrastrukturnih projektov
117	P3C3I6 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – Nacionalne raziskovalne infrastrukture	cilj	Delež zaključenih nacionalnih raziskovalnih infrastrukturnih projektov
120	P3C3I7 – RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti – Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture – konkurenčno financiranje inovacijskih infrastruktur	cilj	Delež zaključenih inovacijskih infrastrukturnih projektov
126	P3C4I2 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – ključni programi za mednarodno rast	cilj	Zaključek podprtih projektov
129	P3C4I3 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – Podpora za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev	cilj	Delež zaključenih projektov za obnovo kulturnega in ustvarjalnega sektorja
131	P3C4I4 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – Podpora trajnostni in digitalni rasti v turističnem sektorju	cilj	Število subjektov, ki so prejeli podporo za projekte raziskav, razvoja in inovacij na področju turizma
136	P4C1I1 – Spodbujanje izvajanja jamstva za oskrbo in zmanjšanje zaostankov pri storitvah zaradi pandemije COVID-19	cilj	Delež zaključenih obiskov za nenujno oskrbo, ki dosežejo sedemdnevni rok za dostop do oskrbe
138	P4C1I3 – Krepitev baze znanja in z dokazi podprtega odločanja za povečanje stroškovne učinkovitosti storitev socialnega varstva in zdravstvenega varstva	mejnik	Nacionalni sistem spremljanja jamstva za oskrbo v realnem času, ki se uporablja v vseh zdravstvenih domovih
139	P4C1I4 – Uvedba digitalnih inovacij za storitve socialnega varstva in zdravstvenega varstva	cilj	Povečanje deleža prebivalstva, ki uporablja e-storitve socialnega varstva in zdravstvenega varstva
140	P4C1I5 – Uvedba digitalnega informacijskega sistema zdravstvenega varstva, osredotočenega na osebo, v Ålandu	cilj	Delež občinskih socialnih in zdravstvenih služb in/ali zasebnih podjetij za oskrbo, ki so uvedla zdravstveni informacijski sistem
Znesek obroka			273 307 672 EUR

1.6.Šesti obrok (nepovratna podpora):

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložbe)	Mejnik/cilj	Ime
1	P1C1R1 – Preoblikovanje energetskega sistema – Znatno zmanjšanje uporabe premoga za energijo do leta 2026	cilj	40-odstotno zmanjšanje uporabe premoga za energijo do leta 2026 v primerjavi z letom 2019
5	P1C1I1 – Preobrazba energetskega sistema – Naložbe v energetsko infrastrukturo	cilj	Zaključek podprtih projektov
8	P1C1I2 – Preobrazba energetskega sistema – Naložbe v nove energetske tehnologije	cilj	Zaključek podprtih projektov
10	P1C1I3 – Preobrazba energetskega sistema – Sveženj naložb in reform v regiji Åland	mejnik	Zaključek podprtih projektov
18	P1C2I1 – Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu – nizkoogljični vodik ter zajemanje in uporaba ogljika	cilj	Zaključek podprtih projektov
21	P1C2I2 – Industrijske reforme in naložbe, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod – Neposredna elektrifikacija in razogljičenje industrijskih procesov	cilj	Zaključek podprtih projektov
24	P1C2I3 – Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu – Ponovna uporaba in recikliranje ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov	cilj	Zaključek podprtih projektov
25	P1C3R1 – Zmanjšanje podnebnih in okoljskih vplivov stavbnega fonda – Reforma zakona o rabi zemljišč in gradnji	mejnik	Začetek veljavnosti prenovljenega zakona o rabi zemljišč in gradnji
33	P1C3I2 – Zmanjšanje podnebnih in okoljskih vplivov stavbnega fonda – Program za nizkoogljično grajeno okolje	mejnik	Zaključek podprtih projektov
36	P1C4R1 – nizkoogljične rešitve za mesta in promet – Načrt za prevoz brez fosilnih goriv	cilj	Zmanjšanje emisij iz domačega prometa za vsaj 29 % do leta 2025 v primerjavi z letom 2005
57	P2C1I1 – Digitalna povezljivost – Razvoj kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih omrežij	cilj	Dodatna stanovanja z dostopom do hitre (100/100 Mbit/s) širokopasovne povezljivosti
60	P2C1I2 – Promet in raba zemljišč – projekt Digirail	cilj	Komercialni pilotski tir, opremljen z ERMTS
70	P2C2R1 – Razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine	mejnik	Razširitev področja uporabe informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine je bila tehnično izvedena.
74	P2C3R1 – Zagotavljanje učinkovitega nadzora in izvrševanja preprečevanja pranja denarja	cilj	Povečanje stopnje avtomatizacije pri obdelavi in izmenjavi podatkov med organi
123	P3C4I1 – Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki so jih prizadele krize – program za pospeševanje rasti	cilj	Zaključek podprtih projektov za internacionalizacijo podjetij
Znesek obroka			91 102 557 EUR

ODDELEK 3: DODATNE UREDITVE

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Spremljanje in izvajanje načrta Bolgarije za okrevanje in odpornost poteka v skladu z naslednjimi ureditvami:

·Izvajanje in spremljanje finskega načrta za okrevanje in odpornost ter poročanje o njem na najvišji ravni finske vlade zagotavlja delovna skupina, ki jo sestavljajo ministri in ministrice, predseduje pa ji minister za finance. Njegova vloga je usmerjanje in spremljanje izvajanja finskega programa za trajnostno rast, ki se financira iz finskega načrta za okrevanje in odpornost. Ministrska delovna skupina na politični ravni spremlja tudi izvajanje reform in naložb, povezanih s programom, ter obravnava vprašanja s tem povezane poslovne in podjetniške politike.

·Poleg tega izvajanje finskega programa za trajnostno rast upravno usklajuje medresorska usklajevalna skupina, ki jo sestavljajo stalni sekretarji vseh ministrstev in ji predseduje ministrstvo za finance. Naloge na centralni ravni, povezane z usklajevanjem, upravljanjem, nadzorom in revizijo finskega programa za okrevanje in odpornost, se združijo z ministrstvom za finance.

·Ministrstvu za finance pri izvajanju in spremljanju načrta pomaga tehnični sekretariat, ki deluje v povezavi z državno blagajno pod upravo ministrstva za finance. Sekretariat deluje kot organ za zvezo na nacionalni ravni med ministrstvi in organi, pristojnimi za izvajanje in spremljanje načrta.

·Ministrstvo za finance redno spremlja doseganje ciljev in mejnikov v zvezi z reformami in naložbami na podlagi informacij, ki jih zberejo in sporočijo zadevne pristojne javne uprave (Ministrstvo za gospodarstvo in zaposlovanje, Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za promet in zveze, Business Finland, organ za energijo, finski center za financiranje stanovanj in razvoj stanovanj (ARA), regionalni centri za gospodarski razvoj, promet in okolje itd.).

·Ministrstvo za finance je v vlogi finančnega nadzornika odgovorno za izvajanje kontrol in revizij ter za pripravo povzetka revizij. Določi revizijsko strategijo in izvaja revizije kontrolnih sistemov ter projektov in ukrepov. Različna ministrstva in agencije, pristojne za reforme in naložbe, so v okviru svojih pristojnosti odgovorna za kontrole, revizijo, popravke in izterjave.

2.Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov

Da se Komisiji zagotovi popoln dostop do ustreznih osnovnih podatkov, Bolgarija vzpostavi naslednje ureditve:

·Ministrstvo za finance kot osrednji usklajevalni organ za finski načrt za okrevanje in odpornost zbira informacije o napredku kazalnikov, izbranih kot mejniki in cilji za reforme in naložbe, financirane z načrtom. Ustrezni podatki se predložijo na lokalni ravni in centralizirajo na nacionalni ravni v namenskem informacijskem orodju ter se uporabljajo za spremljanje napredka pri doseganju mejnikov in ciljev. Orodje IT se uporablja tudi kot repozitorij kvalitativnih finančnih informacij in drugih obveznih podatkov, na primer o končnih prejemnikih. Tehnični sekretariat pridobi podatke iz orodja IT in jih sporoči ministrstvu za finance. Sekretariat ministrstva za finance EU pripravi zahtevke za plačilo, ki se predložijo Evropski komisiji.

·V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Bolgarija po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka. Bolgarija zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do ustreznih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in kontrole.

(1) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(2) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasnijo razlogi, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(3) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(4) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(5) UL L 57, 18.2.2021, str. 17–75.

(6) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(7) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasnijo razlogi, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(8) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(9) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(10) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(11) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasnijo razlogi, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(12) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(13) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(14) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(15) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasnijo razlogi, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(16) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(17) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(18) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(19) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasnijo razlogi, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(20) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(21) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(22) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(23) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasnijo razlogi, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(24) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(25) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(26) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(27) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasnijo razlogi, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(28) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(29) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(30) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(31) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasnijo razlogi, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(32) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(33) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

Top

Choose the experimental features you want to try