EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.11.2023

JOIN(2023) 50 final

SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU SVETU

Stanje političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Turčijo

I.    UVOD

Evropski svet je 29. in 30. junija 2023 pozval visokega predstavnika in Komisijo, naj predložita poročilo o stanju odnosov med EU in Turčijo na podlagi instrumentov in možnosti, ki jih je opredelil Evropski svet, ter z namenom strateškega in v prihodnost usmerjenega ukrepanja.

To skupno sporočilo je odgovor na ta poziv. Temelji na skupnem poročilu, ki sta ga Komisija in visoki predstavnik predložila marca 2021 in ga posodablja 1 . Namen tega poročila je opisati stanje odnosov med EU in Turčijo na ključnih področjih. V njem so opredeljeni elementi za razvoj teh odnosov v okviru ruske vojne agresije proti Ukrajini ter širšega, hitro spreminjajočega se geopolitičnega in varnostnega okolja. Komisija je 8. novembra že objavila sporočilo o širitveni politiki za leto 2023 in redno poročilo o Turčiji, ki odraža trenutno stanje v pristopnem procesu 2 .

II.    POLITIČNI ODNOSI

Odnosi med EU in Turčijo so urejeni s sklepi Evropskega sveta iz junija 2021, prejšnjimi sklepi Evropskega sveta in Sveta ter izjavo članov Evropskega sveta iz marca 2021 in skupnim sporočilom Komisije in visoke predstavnice iz marca 2021 o stanju odnosov med EU in Turčijo.

Zapleten in zahteven okvir odnosov med EU in Turčijo poleg dvostranskih in gospodarskih vezi, opisanih v nadaljevanju, močno oblikujejo tudi drugi dejavniki: nujnost trajne umiritve razmer v vzhodnem Sredozemlju, ciprsko vprašanje, stališče Turčije glede ruske vojne agresije proti Ukrajini, širitev Nata, stališče Turčije glede vprašanj zunanje in regionalne politike, vključno z Bližnjim vzhodom, zlasti po terorističnih napadih Hamasa na Izrael 7. oktobra, ter stanje človekovih pravic in pravne države v Turčiji.

Od leta 2021 se odnosi med EU in Turčijo osredotočajo na konkretne ukrepe za ponovno vzpostavitev sodelovanja, vključno z močno podporo EU po uničujočih potresih leta 2023. Evropski svet je večkrat poudaril, da ima EU strateški interes za stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja s Turčijo. EU je tudi ponovno potrdila, da je odločena uporabiti razpoložljive instrumente in možnosti, da bi ohranila stabilnost v regiji ter branila svoje interese in interese svojih držav članic z nadgradljivimi, vendar reverzibilnimi omejevalnimi ukrepi, kot je določeno v skupnem sporočilu iz marca 2021.

Visoki predstavnik in Komisija si nenehno prizadevata za vzpostavitev ugodnega okolja za sodelovanje. Vendar se ves pozitivni potencial odnosov med EU in Turčijo še ni uresničil.

1.    Vzhodno Sredozemlje

Odnosi med Grčijo in Turčijo so se do začetka leta 2023 poslabševali zaradi sovražne retorike, kršitev grškega nacionalnega zračnega prostora, vključno s preleti grških naseljenih območij, in grozečih izjav glede suverenosti grških otokov. Po uničujočih potresih v Turčiji 6. februarja 2023 so se znatno izboljšali. Grčija je Turčiji hitro zagotovila humanitarno pomoč in podporo, temu pa je sledilo več telefonskih pogovorov in srečanj na visoki ravni.

Od februarja 2023 so se kršitve grškega nacionalnega zračnega prostora močno zmanjšale, prav tako pa ni bilo poročil o turških bojnih letalih nad naseljenimi grškimi območji. Srečanja na ravni ministrov in voditeljev so se okrepila. Grčija in Turčija sta se dogovorili, da bosta gradili na pozitivnem zagonu in aktivirali več komunikacijskih kanalov, vključno s sejo Sveta za sodelovanje na visoki ravni, ki je bila organizirana po večletnem premoru.

Turčija od junija 2021 ni izvajala nedovoljenih dejavnosti vrtanja v vzhodnem Sredozemlju, tudi na območjih, ki zajemajo dele izključnih ekonomskih con Grčije in Cipra. Razmejitev epikontinentalnega pasu in izključnih ekonomskih con ni bila obravnavana v okviru dialoga in pogajanj v dobri veri v skladu z mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), in po potrebi s pomočjo Meddržavnega sodišča.

Nedvoumna zavezanost dobrososedskim odnosom, mednarodnim sporazumom in načelu mirnega reševanja sporov v skladu z Ustanovno listino ZN ter odrekanje enostranskim dejanjem, ki so v nasprotju z interesi EU ter kršijo mednarodno pravo in suverene pravice držav članic EU, ostajata ključni zahtevi za zagotovitev stabilnega in varnega okolja v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja med EU in Turčijo.

2.    Ciprsko vprašanje

Reševanja ciprskega vprašanja je ključni element močnih nesoglasij med Turčijo in EU v vzhodnem Sredozemlju.

Razmere na Cipru so se še naprej slabšale zaradi stalnih prizadevanj Turčije in vodstva ciprskih Turkov, da bi spodkopali osnovo za rešitev ciprskega vprašanja, ki je zapisana v okviru ZN (federacija dveh skupnosti in dveh območij s politično enakostjo v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta OZN).

V tem okviru sta Turčija in vodstvo ciprskih Turkov okrepila prizadevanja za priznanje tako imenovane „Turške republike Severni Ciper“ v mednarodnih organizacijah, kot je Organizacija turških držav (OTS), ter enostranske ukrepe, zlasti v Varoši, v nasprotju z resolucijami Varnostnega sveta OZN. Turčija je še naprej kritizirala odločitev Varnostnega sveta OZN o podaljšanju mandata Mirovnih sil Združenih narodov na Cipru (UNFICYP) brez soglasja skupnosti ciprskih Turkov.

EU ostaja v celoti zavezana celoviti rešitvi ciprskega vprašanja v okviru ZN in v skladu s pravnim redom Unije ter načeli, na katerih temelji EU. EU je nazadnje v sklepih Evropskega sveta iz junija 2023 pozvala k hitremu nadaljevanju pogajanj in izrazila pripravljenost, da prevzame dejavno vlogo pri podpiranju vseh faz procesa pod vodstvom ZN z vsemi ustreznimi sredstvi, ki jih ima na voljo, ter okrepi svojo praktično podporo, da bi omogočila celovito rešitev. Sodelovanje in podpora EU ciprskemu vprašanju sta nujen pogoj za ublažitev napetosti v regiji. EU je tudi nenehno izražala podporo vodstvu OZN glede obnovitve prizadevanj za pogajanja in v zvezi s tem glede poziva k imenovanju odposlanca ZN. EU je pripravljena podpreti proces OZN.

Določen napredek je bil dosežen pri sporazumih o izvajanju ukrepov za krepitev zaupanja, ki so ključni za ustvarjanje okolja, ki spodbuja krepitev zaupanja. Vendar so potrebna še večja prizadevanja, da se v postopek reševanja sporov vnese prepotrebna dinamika. Uspešno izvajanje sheme EU za zaščiteno označbo porekla (ZOP) za sir Halloumi/Hellim bi lahko postalo pozitiven zgled za nadaljnje sodelovanje med obema skupnostma in krepitev zaupanja, vključno s podporo in posledično gospodarsko koristjo za turška podjetja na Cipru, povezano z napredkom pri izpolnjevanju standardov EU. EU bo še naprej podpirala in krepila taka prizadevanja s svojimi instrumenti in politikami v odnosu do turške skupnosti na Cipru in zlasti do civilne družbe.

Splošno stališče Turčije do ciprskega vprašanja in nepriznavanje Republike Ciper še naprej ovirata različne načine sodelovanja, tudi na področju varnosti in obrambe. Turčija mora ponovno potrditi svojo zavezanost pogovorom za rešitev ciprskega vprašanja pod vodstvom ZN v skladu z ustreznimi resolucijami OZN, vključno z njihovimi zunanjimi vidiki. Brez rešitve ciprskega vprašanja bo izkoriščanje celotnega potenciala pozitivne agende s Turčijo še naprej zelo zahtevno.

3.    Konferenca za vzhodno Sredozemlje

Temeljni razlog, zaradi katerega je Evropski svet oktobra 2020 visoki predstavnici/podpredsednici naložil organizacijo konference za vzhodno Sredozemlje, na kateri bi sodelovala tudi Turčija, je še vedno aktualen. Začel se je pregled različnih zamisli in konceptov, zlasti glede na boljše odnose Turčije z Grčijo in Egiptom ter izraelsko-libanonski sporazum o morskih mejah iz leta 2022. Zaradi vse večjih napetosti v regiji po terorističnih napadih Hamasa na Izrael pa je treba stalno ocenjevati razmere in ustrezen čas za začetek novih pobud za regionalno sodelovanje.

Stalna konferenca za vzhodno Sredozemlje kot vključujoča, a prožna in k povpraševanju usmerjena platforma bi lahko delovala kot okvir za razpravo in razvoj priložnosti za sodelovanje, tudi v okviru novih zakonodajnih aktov in instrumentov EU na posebnih področjih, kot so energetska in gospodarska varnost, povezljivost, digitalni in zeleni prehod ter industrijska politika.

4.    Širša regija

Turčija je pomemben in odločen akter v zunanji politiki. Izvaja politike, ki v središče njenih ukrepov postavljajo varnostne interese in strateško avtonomijo Turčije, vključno z uporabo vojaških sredstev na več prizoriščih. Turčija je začela iskati možnosti za sodelovanje z nekaterimi državami članicami EU na dvostranski ravni in v regiji. Ta trend se je okrepil zlasti po tem, ko je Rusija februarja 2022 začela vojno agresijo proti Ukrajini. Kljub temu je Turčija trenutno v očitnem nasprotju s prednostnimi nalogami EU v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU (SZVP), saj ohranja zelo nizko stopnjo usklajenosti, ki v povprečju znaša 10 %. Povečanje usklajenosti bi bil pomemben znak zavezanosti Turčije EU v novem geopolitičnem kontekstu.

Turčija še naprej nasprotuje ruski vojaški agresiji in ukrepa diplomatsko, med drugim tudi pri prvotno uspešnem omogočanju izvoza ukrajinskega žita v okviru črnomorske pobude za žito. Turško vodstvo je vlagalo v olajševanje izmenjave zapornikov ter si prizadevalo za umiritev razmer in premirje. Vendar dejstvo, da Turčija ne izvaja omejevalnih ukrepov EU proti Rusiji in hkrati krepi trgovinske in gospodarske vezi z Moskvo, predstavlja resno tveganje za izogibanje omejevalnim ukrepom EU, ki ga je treba obravnavati. Negativno je bilo ocenjeno tudi turško stališče do pristopa Švedske k Natu.

Turčija je okrepila politiko „normalizacije regij“ z arabskimi državami in zalivsko regijo. Brez politične rešitve sirskega konflikta je začetna ponovna vzpostavitev stikov na visoki ravni s sirskim režimom leta 2022, ki jo je omogočila Rusija, v nasprotju s politiko EU. Kljub temu je Turčija pomemben akter v Siriji ter si z EU prizadeva za stabilno in uspešno Sirijo. Turčija ohranja pomembno vojaško prisotnost v delih severne Sirije in nadaljuje vojaške čezmejne operacije v regiji v okviru protiterorističnih operacij proti Delavski stranki Kurdistana (PKK).

Turčija je nadaljevala tudi protiteroristične vojaške operacije proti PKK v Iraku in iraški regiji Kurdistan. Iraška vlada je operacije ostro obsodila. Medtem ko EU meni, da je PKK teroristična organizacija, se države v regiji spodbuja k usklajevanju protiterorističnih dejavnosti ter k sorazmernemu in doslednemu spoštovanju pravne države.

Turčija je z Iranom ohranila kanale za sodelovanje na različnih ravneh, glede sirskega in severnoiraškega območja pa so bile opazne napetosti. Ta odnos ostaja zgodovinsko zapleten, saj Iran in Turčija tekmujeta za vpliv v regiji s podpiranjem pogosto nasprotujočih si posrednikov. Vendar so Iran, Irak in Turčija tudi pomembni trgovinski partnerji.

Po napadih teroristične skupine Hamas na Izrael 7. oktobra 2023 se je Turčija ne le vzdržala obsodbe in opredelitve teh napadov kot terorizma, ampak je tudi javno podprla Hamas, kar je v popolnem nasprotju s skupnim stališčem EU 3 . Turčija je sicer obsodila izgubo življenj civilistov na obeh straneh, vendar je ostro kritizirala odziv Izraela in predlagala, da bi po konfliktu delovala kot posrednik in sodelovala kot garant. V širšem smislu Turčija trenutno ponovno ocenjuje svoje vezi z Izraelom. Hkrati ostaja pomembna donatorka humanitarne pomoči v regiji in se še naprej zavzema za soobstoj dveh držav.

Turško-armenski proces normalizacije se je nadaljeval s stiki med posebnimi odposlanci. Voditelji so se sestali v letih 2022 in 2023. Turčija še naprej povezuje napredek procesa normalizacije z Armenijo z razvojem odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom, zlasti v zvezi s konfliktom v Gorskem Karabahu. Turčija podpira vse ukrepe Azerbajdžana v zvezi z Gorskim Karabahom in na splošno njegovo stališče do Armenije. Turčija je izrazila polno podporo vojaškim akcijam Azerbajdžana v letih 2022 in 2023. Turčija je poudarila, da je treba spoštovati pravice Armencev v Karabahu, in izrazila podporo mirovnim pogajanjem ter odprtju trgovinskih in energetskih povezav.

Turčija se v Libiji zavzema za sporazum v okviru političnega procesa, ki ga vodi Libija. Turčija je oktobra 2022 na podlagi dogovora o pomorski razmejitvi z Libijo iz leta 2019 z libijsko vlado narodne enotnosti podpisala memorandum o soglasju, s katerim med drugim razvija trgovinsko sodelovanje na področju ogljikovodikov. EU meni, da se z memorandumom o soglasju med Turčijo in Libijo iz leta 2019 kršijo suverene pravice tretjih držav, saj ni skladen s pomorskim pravom in nima pravnih posledic za tretje države. Turčija kot država zastave večkrat ni soglašala z zahtevami pomorskih sil EU v Sredozemlju v okviru operacije IRINI za pregled plovil, njeno nesodelovanje pa je še naprej oviralo prizadevanja EU za učinkovito izvajanje embarga OZN.

Glede na odločno zunanjo in regionalno politiko Turčije je še vedno bistveno nadaljevati diplomatsko delo, da bi se doseglo globlje razumevanje zadevnih interesov, zmanjšale morebitne napetosti in opredelila obojestransko koristna področja sodelovanja.

5.    Sodelovanje na področju skupne varnostne in obrambne politike ter boja proti terorizmu

Turčija je dolgoletna partnerica EU pri kriznem upravljanju, pomembno prispeva k misijam in operacijam skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) ter je največja država zunaj EU, ki je prispevala svoje enote v operaciji sil Evropske unije v Bosni in Hercegovini ALTHEA. Nedavno je prevzela poveljstvo Natovih sil KFOR na Kosovu*. Prizadeva si za nadaljnje sodelovanje v SVOP in obrambnih pobudah EU, hkrati pa državo članico še naprej izključuje iz vseh možnih oblik sodelovanja z Natom. Njeno nepriznavanje Republike Ciper in ozka interpretacija okvira sodelovanja med EU in Natom na podlagi dogovorjenega okvira iz leta 2003 (sporazum Berlin Plus) še naprej povzročata praktične in resne operativne težave za nadaljnji razvoj pristnega odnosa med organizacijama EU in Nato.

EU je v skladu s svojim strateškim kompasom 4 še naprej zavezana nadaljevanju sodelovanja na področjih skupnega interesa in razvoju vzajemno koristnega partnerstva na podlagi enake zaveze Turčije, da bo napredovala na poti sodelovanja in umiritve razmer.

EU na področju boja proti terorizmu podpira prizadevanja Turčije za izboljšanje izmenjave informacij, čezmejnih preiskav in pregona, zlasti tujih terorističnih bojevnikov in posameznikov, osumljenih načrtovanja ali izvajanja terorističnih kaznivih dejanj. Hkrati je široka opredelitev terorizma v nacionalni zakonodaji še vedno v bistvenem nasprotju z evropskimi standardi in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP).

III.    DVOSTRANSKI ODNOSI MED EU IN TURČIJO

1.Pridružitveni sporazum

S pridružitvenim sporazumom iz leta 1963 5 je bila uspešno vzpostavljena trdna podlaga za dvostranske odnose. Njegovo izvajanje pa je še vedno resno ovirano. Nerešeno vprašanje v zvezi s Ciprom je imelo posledice vse od pristopa Republike Ciper k EU leta 2004. Turčija se je julija 2005 odločila, da ne bo izvajala Dodatnega protokola k Pridružitvenemu sporazumu o razširitvi carinske unije z EU na Republiko Ciper, to pa je imelo resne posledice za pristopni proces. Turčija ne dovoljuje neposredne trgovine med Republiko Ciper in Turčijo, neposrednih zračnih in pomorskih povezav ali kakršnih koli drugih neposrednih povezav. Ovira tudi pristop Republike Ciper k več mednarodnim organizacijam. Dejstvo, da Turčija Cipra ne priznava, prav tako preprečuje neposredno izmenjavo informacij s Turčijo (npr. v okviru pravosodnega sodelovanja ali boja proti izogibanju davkom) in splošno nemoteno delovanje carinske unije.

Glede na nedovoljene dejavnosti vrtanja, ki jih Turčija izvaja v vzhodnem Sredozemlju, je Svet julija 2019 sklenil, da zaenkrat ne bo skliceval pridružitvenega sveta EU-Turčija. Prav tako niso bili izvedeni pripravljalni pridružitveni odbori pod predsedstvom visokih uradnikov. Tehnično sodelovanje v osmih sektorskih pododborih se nadaljuje.

2.Pristopna pogajanja, merila za pristop in predpristopna pomoč

Status države kandidatke je bil Turčiji podeljen decembra 1999. Svet je glede na stalno in resno nazadovanje pri ključnih načelih in vrednotah EU junija 2018 ugotovil, da se Turčija oddaljuje od Evropske unije, zaradi česar so se pristopna pogajanja s Turčijo „dejansko ustavila in da ni mogoče predvideti nadaljnjih poglavij za odprtje ali zaprtje“. Svet je od takrat to stališče večkrat potrdil, nazadnje decembra 2022 6 . Dejstva, ki so podlaga za to oceno, še vedno obstajajo, saj so bila navedena v nedavnem poročilu Komisije o širitvi.

EU v okviru instrumenta za predpristopno pomoč za obdobje 2021–2027 (IPA III) zagotavlja podporo Turčiji na področjih, ki so v ključnem interesu EU, in sicer v skladu z razvojem odnosov z državo. EU je leta 2022 za ukrepe v Turčiji namenila 221 milijonov EUR, kar odraža raven ambicioznosti Turčije pri reformah. Komisija je leta 2022 v okviru Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus (EFSD+) vzpostavila naložbeno platformo za Turčijo (TIP), ki bo zagotavljala jamstva EU v podporo zasebnim in javnim naložbam v ključnih sektorjih. V začetku leta 2023 je operativni odbor naložbene platforme za Turčijo potrdil 14 programov jamstev v vrednosti 317 milijonov EUR jamstvenega kritja in s pričakovanim obsegom naložb do 2 milijard EUR. Zajemajo sektorje od financ do mikro, malih in srednjih podjetij, od energetike in prometa do trajnostnega kmetijstva in novih podnebnih tehnologij.

Po sklepih iz leta 2019, v katerih je Svet Evropsko investicijsko banko (EIB) pozval, naj pregleda svoje poslovanje v Turčiji, je EIB ustavila vse nove operacije v tej državi, razen enega okvirnega posojila v višini 400 milijonov EUR, ki je bilo odobreno zaradi potresov leta 2023. Komisija bo za zagotovitev tega novega posojila EIB mobilizirala proračunska sredstva EU.

3.Migracije in izjava EU in Turčije iz leta 2016

Izjava EU in Turčije 7 iz marca 2016 določa splošni okvir za sodelovanje na področju migracij. Od začetka njenega izvajanja se je znatno zmanjšalo število nedovoljenih vstopov iz Turčije v Grčijo. Čeprav so se tragični incidenti nadaljevali, se je število smrti v Egejskem morju v primerjavi z rekordnimi številkami v obdobju 2015–2016 znatno zmanjšalo.

Turčija ostaja pomembna tranzitna država za nedovoljene prihode v EU po zahodnobalkanskih in vzhodnosredozemskih poteh, saj se je število nedovoljenih prihodov v prvih desetih mesecih leta 2023 v primerjavi z letom 2022 povečalo za 34 %, predvsem zaradi velikega porasta nedovoljenih prihodov na grške otoke, kjer so se številke več kot potrojile (+237 %). Po drugi strani se je število nedovoljenih prihodov v Italijo leta 2023 znatno zmanjšalo (–63 %). Število prihodov na območja Republike Ciper pod vladnim nadzorom po prečkanju zelene črte se je povečalo leta 2021, doseglo najvišjo raven leta 2022 (123 % več v primerjavi z letom 2021) ter se nato med januarjem in septembrom 2023 zmanjšalo za 64 %. V Bolgariji je bilo leta 2023 zabeleženo 30-odstotno zmanjšanje števila nedovoljenih prihodov. Vse te poti bodo aktivne tudi leta 2023, zato jim je treba nameniti posebno politično pozornost. Komisija v zvezi s tem pozdravlja obnovljeno politično sodelovanje in tristranske operativne pobude med Turčijo, Grčijo in Bolgarijo za reševanje vprašanja nedovoljenih migracij.

Počasnost vračanja v Turčijo je bila stalna težava vse od sprejetja izjave. Turški organi so marca 2020 enostransko začasno ustavili ponovni sprejem na podlagi izjave, pri čemer so kot razlog navedli omejitve zaradi COVID-19. Vprašanje kljub večkratnim zahtevam grških organov in Komisije še ni rešeno. Komisija še naprej vztraja, da mora Turčija v celoti izpolniti svoje zaveze iz izjave EU in Turčije.

Preselitev iz Turčije v EU tako še naprej presega število vrnitev v Turčijo. Medtem ko je bilo iz Turčije v EU preseljenih približno 40 000 sirskih beguncev, je bilo iz Turčije na grške otoke vrnjenih samo 2 140 migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil, katerih prošnje so bile razglašene za nedopustne. Pri teh prizadevanjih za preselitev je sodelovalo 20 držav članic. Komisija za ohranitev enakomerne hitrosti preselitev zagotavlja financiranje državam članicam, Agencija Evropske unije za azil pa operativno podporo.

Izjava EU in Turčije predvideva začetek prostovoljnega programa humanitarnega sprejema s Turčijo, ko se končajo ali vsaj znatno in trajno zmanjšajo nedovoljeni prehodi. Države članice so decembra 2017 potrdile standardne operativne postopke, vendar se še niso odločile za aktivacijo programa.

EU je od leta 2011 za pomoč beguncem in gostiteljskim skupnostim v Turčiji mobilizirala približno 10 milijard EUR. Za proračun instrumenta za begunce v Turčiji v višini 6 milijard EUR so bila v celoti odobrena sredstva in sklenjene pogodbe zanje, doslej pa je bilo izplačanih že več kot 5,1 milijarde EUR. Izplačila se bodo nadaljevala do konca izvajanja projektov instrumenta, predvidenega za leto 2025. Ta pomoč je bila tesno usklajena z državami članicami, drugimi donatorji in predvsem turškimi organi. Še vedno je ključnega pomena za osnovne potrebe, zaščito, dostop do zdravstvenega varstva in izobraževanja ter socialno-ekonomski razvoj. Zato je bil instrument pomembno orodje za podporo in stabilizacijo. V okviru pomoči za osnovne potrebe iz instrumenta je na primer več kot 2,6 milijona beguncev prejelo neposredno podporo, ki jim omogoča dostojno življenje.

EU je leta 2020 mobilizirala dodatnih 535 milijonov EUR za premostitveno financiranje, Evropski svet pa je leta 2021 odobril dodelitev dodatnih 3 milijard EUR za podporo beguncem v Turčiji za obdobje 2021–2023. Skupna odobrena finančna sredstva so bila v celoti razporejena. Vendar se položaj beguncev v Turčiji še naprej slabša, stanje pa se je dodano poslabšalo zaradi gospodarske recesije in potresov. Zato bo potrebna nadaljnja podpora EU, kot je določeno v predlogih Komisije v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira EU iz junija 2023 8 . Če bo predlog Komisije v višini 3,5 milijarde EUR sprejet, se bodo poleg 0,5 milijarde EUR, ki so že predvidene v proračunu EU za leto 2024, mobilizirala dodatna sredstva za nadaljnje pokrivanje neposrednih potreb beguncev in gostiteljskih skupnosti, vključno s humanitarnimi potrebami, ter za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pomoči EU, podporo nadaljnjemu upravljanju migracij in nadzoru meja na turških mejah, okrepljene skupne ukrepe proti tihotapcem migrantov ter varno in dostojno prostovoljno vračanje v izvorne države.

Komisija je 18. oktobra 2023 predstavila akcijski načrt za vzhodnosredozemsko migracijsko pot za učinkovitejše reševanje izzivov. V načrtu so opisani konkretni ukrepi za preprečevanje nedovoljenih odhodov, boj proti tihotapljenju in zagotavljanje zakonitih poti. Poleg tega bodo ukrepi v okviru načrta izboljšali upravljanje meja, podprli sodelovanje na področju vračanja in ponovnega sprejema ter podprli sprejemno zmogljivost. Turški organi in letalske družbe si prizadevajo tudi za izboljšanje učinkovitosti kontrole potnikov in mejne kontrole na istanbulskem letališču.

Turčija je večkrat zahtevala pospešeno izvajanje izjave iz leta 2016, zlasti njenih nemigracijskih elementov: ponovni začetek pristopnih pogajanj, hitro posodobitev carinske unije in liberalizacijo vizumskega režima. Za vse te elemente v okviru izjave še naprej veljajo znani in dogovorjeni pogoji, merila uspešnosti in postopki odločanja.

4.Srečanja na vrhu in dialogi na visoki ravni

Redni dialogi na visoki ravni so pomembna platforma za razpravo o skupnih priložnostih in izzivih ter prispevajo k izboljšanju splošnih odnosov med EU in Turčijo.

Komisija je v skladu s smernicami Evropskega sveta iz leta 2021 s Turčijo vodila dialoge na visoki ravni o različnih vprašanjih: podnebju (septembra 2021 in aprila 2022), zdravju (novembra 2021), migracijah in varnosti (oktobra 2021 in novembra 2023), kmetijstvu (maja 2022) ter znanosti, raziskavah, tehnologiji in inovacijah (novembra 2022). Poleg tega je 31. maja 2022 potekal politični dialog med EU in Turčijo na ravni visokih uradnikov, novembra 2021 pa je potekal dialog o boju proti terorizmu. V prihodnjih mesecih so načrtovani nadaljnji dialogi o kmetijstvu ter znanosti, raziskavah, tehnologiji in inovacijah.

Glede na nedovoljene dejavnosti vrtanja, ki jih Turčija izvaja v vzhodnem Sredozemlju, je Svet julija 2019 sklenil, da zaenkrat ne bo skliceval dialogov na visoki ravni na nekaterih področjih. Zato doslej ni bilo političnega dialoga na visoki ravni ali sektorskih dialogov na visoki ravni o gospodarstvu, energiji in prometu.

5.Odziv EU po potresih na jugu Turčije leta 2023

EU je po uničujočih potresih februarja 2023 nemudoma mobilizirala skupine za iskanje in reševanje ter pripravila poljske bolnišnice za zagotavljanje pomoči. Komisija in švedsko predsedstvo Sveta sta 20. marca 2023 organizirala mednarodno donatorsko konferenco „Skupaj za prebivalstvo Turčije in Sirije“, na kateri je bilo zagotovljenih 6 milijard EUR za prebivalstvo v Turčiji, ki sta ga prizadela potresa, od tega 3,6 milijarde EUR v okviru pristopa Ekipe Evropa, vključno z 1 milijardo EUR iz proračuna EU. Evropska komisija je že mobilizirala:

•    67,3 milijona EUR neodobrenih in prerazporejenih sredstev iz instrumenta IPA II za zdravje in zaščito, dediščino, obnovo in rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture ter okrevanje gospodarstva na podeželju;

•    356 milijonov EUR iz instrumenta IPA III in Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa v okviru pomoči za begunce v Turčiji za obnovo infrastrukture s poudarkom na zdravju, izobraževanju in športu, za podporo za obnovo mest in ukrepe za zaposlovanje ter za instrument za pripravo projektov za posojila, zagotovljena na donatorski konferenci;

•    400 milijonov EUR za Turčijo v okviru Solidarnostnega sklada Evropske unije na podlagi prošnje Turčije;

•    35 milijonov EUR sredstev iz instrumenta IPA III, dodatno poleg okvirnega posojila EIB za obnovo v višini 400 milijonov EUR, namenjenega za obnovo, gradnjo in razširitev omrežij za oskrbo s pitno vodo, kanalizacijo in padavinsko vodo;

·120 milijonov EUR za humanitarno pomoč in civilno zaščito.

6.Medosebni stiki in sodelovanje Turčije v programih EU

Turčija se je v obdobju 2021–2027 pridružila programom Erasmus+, Obzorje Evropa, Evropska solidarnostna enota, mehanizmu Evropske unije na področju civilne zaščite, programu Carina, programu Enotni trg in programu Digitalna Evropa, Evropski agenciji za okolje ter Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Turčija kljub začetnemu zanimanju ni sodelovala v programih Ustvarjalna Evropa, LIFE, Fiscalis, InvestEU in EU4Health.

Ostaja aktivna udeleženka v programih Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. Aktivnost mobilnosti (iz Turčije in v Turčijo) je izvajalo več kot 280 000 udeležencev. Turčija je uspešna v programu Obzorje Evropa in še naprej povečuje ozaveščenost o tem programu.

7.Liberalizacija vizumskega režima

EU in Turčija sta 16. decembra 2013 ob podpisu sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Turčijo 9 začeli dialog o liberalizaciji vizumskega režima. Dialog temelji na časovnem načrtu za dosego brezvizumskega režima, v katerem je določenih 72 referenčnih meril, ki jih mora izpolniti Turčija.

Vendar šest referenčnih meril še ni izpolnjenih 10 , medtem ko je treba merila, ki veljajo za začasno izpolnjena, stalno spremljati. Komisija skupaj s Svetom Evrope Turčiji še naprej nudi tehnično pomoč, da bi izpolnila preostale pogoje.

8.Omejevalni ukrepi EU

Okvir omejevalnih ukrepov, vzpostavljen leta 2019 zaradi nezakonitih dejavnosti vrtanja, ki jih je Turčija izvajala v vodah okoli Cipra, ostaja v veljavi skupaj s seznamom, ki je bil sprejet 27. februarja 2020 11 . Svet je novembra 2023 po četrtem letnem pregledu podaljšal okvir do konca novembra 2024.

IV.    GOSPODARSTVO IN TRGOVINA

1.Trgovinski okvir EU-Turčija, vključno s sedanjimi ovirami

Evropski svet je marca 2021 pozval Komisijo, naj okrepi pogovore s Turčijo, da bi se odpravile trenutne težave pri izvajanju carinske unije in zagotovila njena učinkovita uporaba v vseh državah članicah. Turčija od začetka leta 2022 konstruktivno sodeluje, zato je bil dosežen napredek glede 14 trgovinskih ovir od 26 12 .

Turčija je leta 2022 odpravila dodatne dajatve za 500 skupin izdelkov iz tretjih držav, ki so bile uvedene v nasprotju s skupno carinsko tarifo. Leta 2023 je postopoma odpravila diskriminatorno obravnavo traktorjev EU in diskriminatorno zahtevo po poročilu o oceni varnosti za kozmetiko. Znatno je napredovala tudi pri odpravi še ene ovire, in sicer zahteve po lokalizaciji in domači prednostni razvrstitvi farmacevtskih izdelkov. Pet drugih ovir je bilo razglašenih za zastarele, saj za industrijo EU ne predstavljajo več težav.

Turčija si še naprej prizadeva za odpravo dodatnih petih trgovinskih ovir 13 . Skupni odbor carinske unije 27. in 28. novembra 2023 je bil še ena priložnost za preverjanje napredka pri reševanju teh prednostnih vprašanj EU. Na naslednjem srečanju delovne skupine za dvostransko trgovino v začetku leta 2024 bo mogoče dodatno pregledati trenutno stanje.

2.Posodobitev carinske unije

Komisija je decembra 2016 Svetu predložila osnutek pogajalskih smernic o novem sporazumu za posodobitev carinske unije in razširitev področja uporabe dvostranskih preferencialnih trgovinskih odnosov s Turčijo. Namen pogajalskih smernic je posodobitev carinske unije iz leta 1995, zlasti z vključitvijo učinkovitega mehanizma za reševanje sporov, večjo vzajemno liberalizacijo trgovine na področju kmetijstva in ribištva ter razširitvijo na nova področja, kot so storitve, javna naročila, naložbe in trajnostni razvoj.

V oceni učinka, ki jo je takrat pripravila Komisija, je bilo navedeno, da bi imela posodobitev znaten pozitiven učinek in gospodarske koristi za Turčijo in tudi EU. Temelji te ocene so še vedno veljavni. Vendar je Svet leta 2017 zaradi poslabšanja odnosov med EU in Turčijo posvetovanja prekinil.

Evropski svet je junija 2021 ponovno poudaril, „da je EU pripravljena sodelovati s Turčijo na postopen, sorazmeren in reverzibilen način, da bi se izboljšalo sodelovanje na več področjih skupnega interesa, ob upoštevanju pogojev, določenih marca in v prejšnjih sklepih [...]“. Kot je navedeno zgoraj, je bila Komisija pozvana, naj okrepi pogovore s Turčijo, Svet pa, naj pripravi osnutek pogajalskih smernic za posodobitev carinske unije. Ugotovljeno je bilo, da bi Svet lahko sprejel mandat, če bi Evropski svet zagotovil dodatne smernice. Razprave so v Svetu potekale junija 2021, vendar se niso nadaljevale.

Dejstvo, da Turčija ne zagotavlja učinkovite uporabe sedanje carinske unije za vse države članice, ostaja resno vprašanje. Kljub temu so nedavna prizadevanja Turčije pri reševanju konkretnih vprašanj, zlasti napredek pri devetih ovirah in zaveza, da bo odpravila ali postopno odpravila še pet ovir, podlaga za tesnejše sodelovanje. V hitro razvijajočem se globalnem okviru, skupaj z zeleno in digitalno preobrazbo EU ter potrebo po odpornih dobavnih verigah, je napredek pri trgovinskih vprašanjih v našem skupnem interesu. Glede na omejitve sedanje carinske unije bo le njena celovita posodobitev, vključno z učinkovitim mehanizmom za reševanje sporov in zaščitnimi ukrepi, omogočila, da se izkoristi celoten potencial gospodarskih odnosov med EU in Turčijo.

3.Omejevalni ukrepi EU proti Rusiji

Čeprav je Turčija država kandidatka za članstvo v carinski uniji z EU, se je odločila, da se ne bo pridružila sankcijam EU v zvezi z rusko agresijo proti Ukrajini 14 . Na splošno je usklajenost Turčije z ukrepi SZVP zelo nizka. Trgovinski in finančni tokovi z Rusijo se povečujejo, več turških bank pa še naprej omogoča trgovinska plačila.

Komisija dejavno spremlja številne dokaze, da se ozemlje Turčije uporablja za preusmerjanje sankcioniranega blaga v Rusijo, zlasti v zvezi s skupnim prednostnim blagom 15 .

Najnovejši statistični podatki kažejo, da se je turški izvoz skupnega prednostnega blaga v Rusijo v obdobju od januarja do septembra 2023 v primerjavi s podatki pred vojno znatno povečal 16 .

Komisija je 7. septembra objavila smernice o potrebni skrbnosti za izvoznike, da bi jim pomagala zmanjšati izpostavljenost izogibanju shemam sankcij. Poleg tega je EU na seznam že uvrstila določene subjekte, ki delujejo v številnih tretjih državah, ker s podpiranjem ruskega obrambnega ali varnostnega sektorja spodkopavajo sankcije EU. Predlagano je, da se v dvanajstem svežnju sankcij navedejo še drugi taki subjekti, registrirani v različnih državah 17 .

Ker imata EU in Turčija skupno carinsko unijo, v kateri je blago v prostem pretoku, Komisija Turčijo dosledno poziva k izvajanju dodatnih ukrepov za učinkovito zaustavitev ponovnega izvoza tega ključnega „blaga za bojišče“ (45 oznak HS). Ta nujna zahteva ostaja v središču prizadevanj odposlanca EU za sankcije.

Komisija je pozdravila ukrepe, ki jih je Turčija uvedla marca 2023 in prepovedujejo ponovni izvoz blaga, za katero veljajo sankcije EU, če je v tranzitu, skladiščih ali prostih conah v Turčiji, ter tudi novejše zaveze. Ključnega pomena je izvajanje dodatnih učinkovitih ukrepov za zaustavitev ponovnega izvoza sankcioniranega blaga, zlasti „blaga za bojišče“.

Komisija bo še naprej spremljala trgovinske tokove in preverjala, kako hitro in učinkovito se bodo izvajale zaveze Turčije, da ne želi biti uporabljena kot platforma za izogibanje sankcijam.

4.Gospodarsko sodelovanje: program gospodarskih reform, gospodarski dialog, podpora mednarodnih finančnih institucij/razvojnih finančnih institucij

Vse države kandidatke in potencialne kandidatke, vključno s Turčijo, so od leta 2015 predložile letne programe gospodarskih reform kot del prizadevanj za okrepitev svojega ekonomskega upravljanja. Program gospodarskih reform vsebuje srednjeročne makroekonomske projekcije, proračunske načrte za naslednja tri leta in načrte strukturnih reform. Ekonomski in finančni dialog med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo na ministrski ravni na podlagi programa reform in ocene Komisije zagotavlja ciljno usmerjene smernice o ekonomski politiki. Ekonomski dialog na visoki ravni je bil vzpostavljen leta 2015, vendar je bil leta 2019 začasno prekinjen. Skupina Evropske investicijske banke 18 ter Evropska banka za obnovo in razvoj 19 trenutne dejavnosti v Turčiji osredotočata na zasebni sektor.

5.Drugi prednostni sektorji

Turčija je ena od držav v regiji, ki sonajranljivejše za podnebne spremembe. Njene emisije so se v zadnjih desetletjih močno povečale. Turčija je leta 2021 ratificirala Pariški sporazum in napovedala, da namerava do leta 2053 doseči neto ničelne emisije. Cilj glede skupnega zmanjšanja emisij v posodobljenem nacionalno določenem prispevku Turčije je nekoliko višji kot v prejšnjem nacionalno določenem prispevku, vendar je še vedno zelo neambiciozen (v skladu z glavnim scenarijem se lahko emisije do leta 2030 še vedno povečajo za več kot 30 %). Turčija pripravlja zakon o podnebnih spremembah, posodobljeno strategijo prilagajanja in dolgoročno strategijo razvoja z nizkimi emisijami.

Obsežno sodelovanje med EU in Turčijo na področju podnebnih ukrepov se financira tudi v okviru instrumenta za predpristopno pomoč in podpira prek dialoga na visoki ravni o podnebju, ki se je začel septembra 2021. Ta je bil zlasti pomemben za krepitev sodelovanja na področju oblikovanja cen ogljika. V njegovem okviru deluje tudi delovna skupina za prilagajanje podnebnim spremembam. Zadnje srečanje ministrov v okviru dialoga na visoki ravni je bilo aprila 2022 v Ankari.

Energetski sektor je v odnosih med EU in Turčijo strateškega pomena. Tehnične izmenjave se osredotočajo na zanesljivost oskrbe v EU in Turčiji ter prehod na čisto energijo. Dialog na visoki ravni o energiji je bil vzpostavljen leta 2015, vendar je bil leta 2019 začasno prekinjen. Turčija je leta 2023 objavila nacionalni energetski načrt ter strategijo in časovni načrt za vodikove tehnologije, ki sta namenjena doseganju ciljev države do leta 2053 glede neto ničelnih emisij. Na energetsko politiko Turčije vplivajo lastna vprašanja energetske varnosti in potreba po povečanju domače proizvodnje energije. Hkrati si Turčija prizadeva okrepiti svojo vlogo regionalnega vozlišča za trgovanje z energijo. Turčija je leta 2023 podpisala sporazume o izvozu plina z Bolgarijo, Madžarsko, Romunijo in Moldavijo. Aprila 2023 je zagnala svoj prvi jedrski reaktor v elektrarni Akkuyu, ki ga je z 99,2-odstotno naložbo zgradilo rusko podjetje Rosatom, ki bo lastnik in upravljavec elektrarne. Turčija je julija 2022 ratificirala Skupno konvencijo o varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki in je zavezana izvajanju stresnih testov po modelu EU.

Odnosi med Turčijo in EU kljub skupnim interesom ostajajo težavni. Turčija je pokazala velik interes za spodbujanje proizvodnje in uporabe trajnostnih goriv za pomorski in letalski sektor. Začeli so se pogovori o obnovitvi delovnih dogovorov med Turčijo in Agencijo EU za varnost v letalstvu, čeprav je varnost v letalstvu na območju vzhodnega Sredozemlja še vedno resno ogrožena, ker centri za nadzor zračnega prometa v Turčiji nenehno zavračajo usklajevanje s centri za nadzor zračnega prometa na Cipru. Turški organi in prevozniki sodelujejo pri pomoči EU v zvezi z nedovoljenimi migracijami v EU. Turčija v zvezi z omrežjem TEN-T zaradi nespoštovanja protokola iz Ankare še naprej ovira dokončanje razširitve omrežja TEN-T. Svet je leta 2019 sklenil, da bo začasno prekinil dialog na visoki ravni o prometu.

Svet je 22. februarja 2021 20 sprejel sklepe o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Turčija je bila pozvana, naj reši vsa odprta vprašanja glede učinkovite izmenjave informacij z vsemi državami članicami. Svet je februarja 2023 21 sklenil, da bi morala Turčija nadaljevati tehnično delo in začeti učinkovito izmenjavo z vsemi državami članicami EU, da se omogoči avtomatična izmenjava podatkov o finančnih računih, to pa je bilo potrjeno v sklepih Sveta 17. oktobra 2023 22 .

Kar zadeva javno zdravje, sta Turčijo februarja 2023, ko je okrevala po posledicah COVID-19, prizadela dva potresa. Nesreča je neposredno vplivala na 15 milijonov ljudi, zmogljivost zdravstvenega sistema pa je bila resno prizadeta. EU bo še naprej podpirala dostop do javnega zdravja za migrante in begunce, kar bo koristilo tudi gostiteljskim skupnostim.

Turčija je država, ki sodeluje v mehanizmu EU na področju civilne zaščite (UCPM). Po potresih februarja 2023 je aktivirala mehanizem. Vse države članice in sodelujoče države so nato prek Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) pri Evropski komisiji ponudile pomembno podporo pri sodelovanju.

Na področju ribištva in pomorskih zadev poteka učinkovito partnerstvo v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, kot sta Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju in Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku. Odnosi med EU in Turčijo na področju ribištva razkrivajo dobre možnosti za sodelovanje.  EU je pripravljena sodelovati s Turčijo v boju proti nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovnim dejavnostim (IUU) v vzhodnem Sredozemlju ter jo pozvati h konstruktivnemu sodelovanju s sosednjimi državami članicami EU v skupnih prizadevanjih za boj proti nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovnim dejavnostim.

V.    ZAKLJUČKI IN priporočila

Od zadnje ocene odnosov med EU in Turčijo, ki jo je Evropski svet opravil marca in junija 2021, sta si obe strani prizadevali za ustavitev dinamike stopnjevanja v vzhodnem Sredozemlju in nadaljevanje sodelovanja na področjih, opredeljenih v prejšnjih sklepih. Turčija je pokazala bolj konstruktiven odnos do različnih vprašanj, tudi v dvostranskih odnosih z več državami članicami EU in glede številnih dolgotrajnih trgovinskih ovir. To so pozitivni koraki naprej, ki jih je treba ohraniti. Turčija je v zvezi z rusko vojno agresijo proti Ukrajini vodila nekatere koristne pobude, vključno z olajšanjem ukrajinskega ključnega izvoza. Hkrati pa morajo njena nedavna prizadevanja za odpravo izogibanja sankcijam prek njenega ozemlja še dati oprijemljive rezultate.

Kljub temu je ta proces ponovnega sodelovanja še vedno krhek. Stališče Turčije glede ciprskega vprašanja in njeno glasno spodbujanje „soobstoja dveh držav“ sta za otok velik izziv. Podpora, ki jo Turčija namenja vojaškim sredstvom v regionalnih konfliktih, in njena stališča glede Hamasa so v nasprotju s stališči EU. Tudi zaradi resnih razmer na področju človekovih pravic in pravne države, vključno z neizvajanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, morajo odnosi med EU in Turčijo vsekakor premagati še veliko ovir. Dialog o pravni državi in temeljnih pravicah bo ostal sestavni del odnosov med EU in Turčijo. Nadaljevanje dialoga v dobri veri, tudi o ciprskem vprašanju, ob hkratni opustitvi enostranskih ukrepov bi lahko vodilo k razvoju bolj sodelovalnega in vzajemno koristnejšega odnosa.

EU ima nedvomno strateški interes, da na vseh možnih področjih razvije tak odnos s Turčijo na temelju zaupanja in kulture soglasja, tudi zaradi širših geopolitičnih sprememb. Nadaljevati se morajo prizadevanja za premostitev ključnih razlik z Ankaro. Še naprej bi bilo treba uporabljati postopen, sorazmeren in reverzibilen pristop za spodbuditev ključnih področij sodelovanja, kot je opredeljen v sklepih Evropskega sveta iz junija 2021. Hkrati ostaja v veljavi tudi drugi steber pristopa iz skupnega sporočila o odnosih med EU in Turčijo iz leta 2021, in sicer odločenost EU, da po potrebi uporabi instrumente in možnosti, ki so ji na voljo, da bi branila svoje interese in interese svojih držav članic.

Trenutno stanje omogoča nekaj nadaljnjih korakov v smeri konstruktivnega sodelovanja na podlagi pozitivnih elementov, predlaganih v letu 2021. Komisija in visoki predstavnik predlagata naslednje ukrepe za spodbuditev ključnih področij našega sodelovanja. Izvajati jih je treba postopoma in na podlagi določenih pogojev, če bo Turčija ohranila konstruktivna prizadevanja na nekaterih področjih, tudi v zvezi s suverenimi pravicami držav članic EU, in bo obravnavala pomisleke EU.

Dialogi na visoki ravni

·Ponovna vzpostavitev dialogov na visoki ravni med EU in Turčijo o gospodarstvu, energiji in prometu, ki so bili prekinjeni leta 2019, pod pogojem, da se Turčija še naprej vzdrži vseh nezakonitih dejavnosti vrtanja v vzhodnem Sredozemlju in vseh drugih ukrepov, ki ne spoštujejo suverenosti in suverenih pravic držav članic EU. Ti politični dialogi so tudi v interesu Unije, da bi se obravnavala dvostranska vprašanja in uresničevali interesi EU.

·Po enaki logiki obnovitev zasedanj pridružitvenega sveta in političnega dialoga na visoki ravni na ministrski ravni.

·Organizacija nadaljnjih krogov sektorskih dialogov na visoki ravni o podnebju, zdravju, migracijah in varnosti, kmetijstvu ter raziskavah in inovacijah.

·Komisija mora vzpostaviti nov dialog na visoki ravni o trgovini, da bi odpravila preostale ovire za dvostransko trgovino in razpravljala o nadaljnjih področjih sodelovanja.

SZVP, zunanja politika in regionalna vprašanja, SVOP

·Redno in bolj strukturirano vodenje dialogov med EU in Turčijo o zunanji politiki in regionalnih vprašanjih, da bi bili učinkovitejši in operativni, hkrati z odločnimi ukrepi Turčije za večjo usklajenost s SZVP EU.

·Po potrebi vabilo turškemu ministru za zunanje zadeve na neformalna srečanja zunanjih ministrov EU (srečanja „gymnich“).

·Spodbujanje Turčije, naj poveča svoje prispevke k misijam in operacijam SVOP v skladu z ustreznimi sklepi Sveta EU ter sprejme bolj konstruktiven pristop za nadaljnjo krepitev, poglobitev in razširitev strateškega partnerstva med EU in Natom. 

Sektorsko sodelovanje

Trgovina in povezljivost

·Nadaljevanje razprav o osnutku pogajalskega okvira za posodobitev carinske unije med EU in Turčijo, kot ga je predlagala Komisija, pod pogojem, da Turčija še naprej hitro in učinkovito odpravlja izogibanje omejevalnim ukrepom EU proti Rusiji prek svojega ozemlja ter še naprej odpravlja trgovinske ovire.

·Turčija bi morala zlasti izvajati učinkovite ukrepe za zaustavitev ponovnega izvoza skupnega prednostnega blaga („blaga za bojišče“).

·Na tej podlagi in v širšem okolju, ki spodbuja ponovno vzpostavitev pogovorov o rešitvi ciprskega vprašanja, bi moral Svet sprejeti pogajalske smernice in pooblastiti Komisijo za začetek pogajanj o posodobitvi carinske unije.

·Kjer je to primerno in mogoče, bi bilo treba preuči možnost, da se Turčiji odobri dostop do podatkovnih zbirk EU, povezanih s tehnično zakonodajo EU, potem ko bo Turčija izpolnila potrebne pogoje.

·Sprejetje novih pogajalskih smernic za celovit sporazum o zračnem prometu.

Naložbe

·Pospešitev podpisa pogodb v okviru naložbene platforme za Turčijo za spodbujanje javnih in zasebnih naložb, zlasti na področju povezljivosti, digitalnih tehnologij, energije, prometa in zelenega dogovora, v tesnem sodelovanju z evropskimi in mednarodnimi finančnimi institucijami.

·Evropska investicijska banka naj nadaljuje s poslovanjem v vseh sektorjih v Turčiji.

Upravljanje migracij ter finančna podpora beguncem in gostiteljskim skupnostim

·Potrebno je učinkovitejše in obojestransko koristno izvajanje ključnih področij izjave EU in Turčije iz leta 2016, zlasti glede upravljanja migracij, skupaj z naslednjimi ukrepi:

·okrepitev prizadevanj Turčije za omejitev nedovoljenih migracijskih tokov v EU s preprečevanjem odhodov in razbitjem kriminalnih tihotapskih mrež, ki jih omogočajo, ter s krepitvijo varovanja meja, pri tem pa je treba graditi na pozitivnem trendu, ki se kaže od oktobra, ko je bilo prestreženih več tihotapcev migrantov in zmanjšano število nezakonitih odhodov;

·okrepitev sodelovanja EU in držav članic s Turčijo v okviru pristopa Ekipe Evropa. Po nedavnem dialogu na visoki ravni med EU in Turčijo o migracijah in varnosti 23. novembra 2023 poteka politični in tehnični dialog, vključno s krepitvijo sodelovanja agencij EU in Turčije na področju migracij in kazenskega pregona;

·nadaljevanje ponovnega sprejema z grških otokov in reševanje migracijskih razmer na Cipru ter preprečevanje nedovoljenih odhodov na poteh v EU na podlagi nedavnega povečanja števila prestreženih tihotapcev migrantov in zmanjšanja števila nedovoljenih odhodov od oktobra 2023 dalje;

·nadaljevanje tekočega dela s turškimi organi in letalskimi družbami za izboljšanje učinkovitosti kontrole potnikov in mejne kontrole na letališču v Istanbulu;

·nasprotno pa bi morale države članice EU pospešiti preselitve iz Turčije v Unijo na podlagi dosedanjega napredka. To bi moralo zajemati zlasti najranljivejše skupine sirskih beguncev v Turčiji. Preučitev začetka prostovoljnega programa humanitarnega sprejema;

·nadaljevanje podpore beguncem in gostiteljskim skupnostim v Turčiji, kot je predlagala Komisija v vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira EU. To bi temeljilo na uspešni in učinkoviti pomoči v zadnjih letih, ki bi bila prilagojena trenutnim razmeram na terenu;

·podpora varnemu, dostojanstvenemu in prostovoljnemu vračanju v izvorne države v tesnem sodelovanju z Mednarodno organizacijo za migracije in Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce.

Vizumski postopki

·Prednostna preučitev možnosti za olajšanje dostopa do vlog za izdajo vizuma z državami članicami, zlasti za nekatere posebne kategorije turških državljanov, ki zaprosijo za vizum za EU (poslovneži, študenti, turški državljani z družinskimi člani v EU itd.). To bi moralo vključevati tudi celovito uporabo prožnosti vizumskega zakonika, da se omogoči izdaja vizumov za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo.

Komisija in visoki predstavnik bosta Evropski svet po potrebi obveščala o trenutnem stanju v zvezi z zgoraj navedenimi ukrepi.

(1)

JOIN(2021) 8 final/2 z dne 22. marca 2021.

(2)

COM(2023) 690 final in SWD(2023) 696 final z dne 8. novembra 2023.

(3)

Izjava članov in članic Evropskega sveta o razmerah na Bližnjem vzhodu – 15. oktober 2023.

(4)

* To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

  ST-7371-2022-INIT_sl.pdf (SECURED) (europa.eu) .

(5)

UL L 361/29, 31.12.1977.

(6)

  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-15935-2022-INIT/sl/pdf .

(7)

  https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/03/18/eu-turkey-statement/ .

(8)

COM(2023) 336 final z dne 20. junija 2023.

(9)

UL L 134/3, 7.5.2014.

(10)

Neizpolnjenih je naslednjih šest meril: (1) sklenitev sporazuma o operativnem sodelovanju z Europolom; (2) uskladitev zakonodaje o varstvu osebnih podatkov s standardi EU; (3) sprejetje ukrepov za preprečevanje korupcije; (4) zagotavljanje učinkovitega pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah z vsemi državami članicami EU; (5) revizija zakonodaje in praks na področju terorizma v skladu z evropskimi standardi; (6) izvajanje vseh določb sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu, vključno s tistimi, ki se nanašajo na ponovni sprejem državljanov tretjih držav.

(11)

Nanašajo se na podpredsednika in namestnika direktorja turške naftne družbe (TPAO), saj nedovoljena vrtanja načrtuje, vodi in izvaja družba TPAO.

(12)

Kot je navedeno v podatkovni zbirki Komisije o dostopu do trga.

(13)

Turško ministrstvo za trgovino se je strinjalo z naslednjimi ukrepi: prvič, da se na ministrski ravni obravnavajo vprašanja v zvezi z izvoznimi davki na surove in strojene kože ter kromovo usnje; drugič, da se na ministrski ravni obravnavajo zahteve za registracijo izvoza odpadnega bakra, glin in glinenca; tretjič, vključitev v tehnične razprave s sodelovanjem ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, da se omogoči pregledno upravljanje kvot za živo govedo in goveje meso za gospodarske subjekte EU; četrtič, da se organizira tehnični sestanek z delegacijo EU v Ankari o postopkih ugotavljanja skladnosti in izvajanju sistema TAREKS, ki temelji na tveganju, da bi določili prednostna vprašanja, ki jih je treba obravnavati; ter razvoj načrta, ki bi bolj sistematično obravnaval morebitne težave, s katerimi se soočajo gospodarski subjekti EU. Turško ministrstvo za trgovino se je strinjalo, da bo pripravilo prednostni seznam izdelkov iz EU, ki se lahko izvzamejo iz obsega režima nadzora uvoza, in alternativne načine za reševanje posebnih težav, s katerimi se soočajo podjetja iz EU.

(14)

  https://www.sanctionsmap.eu/#/main .

(15)

  Seznam skupnega prednostnega blaga (europa.eu) – To prednostno blago, kot ga je opredelila Komisija v sodelovanju z ZDA, Združenim kraljestvom in Japonsko, vključuje prepovedano blago z dvojno rabo in napredno tehnologijo, ki se uporablja v ruskih vojaških sistemih in se nahaja na bojišču v Ukrajini, ter blago, ki je ključno za razvoj, proizvodnjo ali uporabo teh sistemov.

(16)

Te razlike kažejo na možen vzorec izogibanja z nepravilno navedbo namembne države.

(17)

Upoštevati je treba, da uvrstitev podjetij v Prilogo IV k uredbi o gospodarskih sankcijah ne pomeni, da se odgovornost za njihova dejanja kakor koli pripisuje jurisdikciji, v kateri poslujejo.

(18)

EIB deluje v državi od leta 1965 in je od takrat financirala za več kot 30 milijard EUR operacij. Posojila EIB Turčiji so se od leta 2016 znatno zmanjšala, po omejevalnih ukrepih EU leta 2019 pa za Turčijo niso bila podpisana nobena posojila (z izjemo večregijske kreditne linije, ki vključuje državo v letu 2022). EIB je julija 2023 odobrila okvirno posojilo za podporo območjem, ki sta jih prizadela potresa.

(19)

Evropska banka za obnovo in razvoj je leta 2022 še naprej podpirala dejavnosti zasebnega sektorja v Turčiji s skupnimi naložbami v višini 1,6 milijarde EUR. Banka je leta 2023 začela tudi z zelo selektivnimi posojili za obnovo trajnostne infrastrukture v občinah, kot sta Hatay in Gaziantep, ki jih je februarja 2023 prizadel potres.

(20)

  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6329-2021-INIT/sl/pdf .

(21)

  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6375-2023-INIT/sl/pdf .

(22)

Svet 13879/23 FISC 221 ECOFIN 976.