52023IP0135

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52023IP0135 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52023IP0135

Help

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. maja 2023 o izvajanju šolske sheme za sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, določene z uredbo o skupni ureditvi trgov (2021/2205(INI))

UL C, C/2023/1063, 15.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1063/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1063/oj

HTML

PDF - authentic OJ

e-signature

How to verify the authenticity of the Official Journal

Uradni list
Evropske unije

Serija C

C/2023/1063

15.12.2023

P9_TA(2023)0135

Šolska shema za sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. maja 2023 o izvajanju šolske sheme za sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, določene z uredbo o skupni ureditvi trgov (2021/2205(INI))

(C/2023/1063)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (1) (uredba o skupni ureditvi trgov), zagotavlja pravno podlago za šolsko shemo EU za sadje, mleko in mlečne izdelke,

—	ob upoštevanju evropske ocene izvajanja službe Evropskega parlamenta za raziskave z dne 14. julija 2022 z naslovom Izvajanje šolske sheme EU za sadje, zelenjavo in mlečne izdelke: vmesni pregled,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (2),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (3),

—	ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/39 z dne 3. novembra 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pomočjo Unije za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami ter mlekom (4),

—

ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/40 z dne 3. novembra 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pomočjo Unije pri oskrbi izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami in mlekom ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 (5),

—

ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2022/1187 z dne 7. julija 2022 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2022/493 o dokončni dodelitvi pomoči Unije po državah članicah za šolsko sadje in zelenjavo ter za šolsko mleko za obdobje od 1. avgusta 2022 do 31. julija 2023 (6), katerega cilj je čim bolj izkoristiti potencial razpoložljivih sredstev in odpraviti težave pri izvajanju šolske sheme zaradi razseljevanja otrok iz Ukrajine po vojaški agresiji Rusije,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“: za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o strategiji „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (7),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (8),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2021 o akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave (COM(2021)0141),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. februarja 2021 z naslovom Evropski načrt za boj proti raku (COM(2021)0044),

—	ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 10/2011 z dne 24. oktobra 2011 z naslovom Ali sta shemi šolskega mleka in sadja uspešni?,

—	ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ciljev trajnostnega razvoja,

—	ob upoštevanju sklepa št. 5 COM 6.41 z dne 16. novembra 2010, s katerim je Medvladni odbor Unesca za varstvo nesnovne kulturne dediščine odobril vključitev sredozemske prehrane na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva;

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2021 o evropskem jamstvu za otroke (9),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (10),

—	ob upoštevanju evropske ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu (tretji val ankete EHIS) iz leta 2019,

—	ob upoštevanju evropske pobude Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor debelosti pri otrocih in njenih prvih petih raziskav, izvedenih med letoma 2007 in 2020,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A9-0096/2023),

ker je spodbujanje zdrave, raznolike in uravnotežene prehrane, skupaj z zdravim življenjskim slogom, vključno z redno telesno dejavnostjo, vse pomembnejše in bi moralo postati prednostna naloga v naši družbi; ker je potreben celosten pristop k prehrani in življenjskemu slogu; ker ima eden od treh otrok v EU v starosti med 6 in 9 let čezmerno telesno težo ali je debel (11); ker lahko zdrava prehrana zmanjša tveganje nekaterih kroničnih bolezni; ker je spodbujanje zdrave prehrane preventivni ukrep za preprečevanje bolezni in naložba v javno zdravje;

B.	ker ima 53 % Evropejcev čezmerno telesno težo (12); ker se kaže jasen vzorec, povezan s stopnjo izobrazbe, pri čemer se delež oseb s prekomerno telesno težo zmanjšuje z višjo stopnjo izobrazbe;

C.	ker se temelji za trajnostno in zdravo družbo oblikujejo že v šoli;

D.	ker je izobraževanje o prehrani, ki spodbuja raznoliko, uravnoteženo in zdravo prehrano, ključno za spodbujanje zdravih potrošniških navad, zato bi ga bilo treba izboljšati po vsej EU;

E.	ker bi morali vsi šolarji imeti enak in pravičen dostop do zdravih, hranljivih in trajnostnih živil;

ker je izjemno pomembno, da se otroke po vsej EU ozavešča in izobražuje o vprašanjih, kot so lokalne prehranske verige, sezonskost, ekološko in integrirano kmetovanje, zdrava, raznolika in uravnotežena prehrana, prehranska varnost, podnebne spremembe, dobrobit živali in trajnostnost proizvodnje hrane ter živilski odpadki;

G.	ker lahko imajo otroci ključno vlogo pri obveščanju in ozaveščanju staršev, sorodnikov in vrstnikov o informirani, raznoliki, uravnoteženi in trajnostni prehrani ter zdravem življenjskem slogu;

ker so študije pokazale, da uživanje svežega sadja in zelenjave kot del uravnotežene prehrane zmanjšuje tveganje življenjsko nevarnih bolezni in pomaga ublažiti vpliv prehranskih sistemov na okolje; ker otroci in mladi ne zaužijejo dovolj sadja in zelenjave; ker so razlike med količino zaužitega sadja in zelenjave v različnih evropskih državah članicah izjemno velike;

I.	ker je v poročilu Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2002 navedeno, da je uživanje malo sadja in zelenjave eden od desetih glavnih dejavnikov tveganja, ki prispevajo k umrljivosti zaradi znanih vzrokov;

J.	ker lahko ukrepi za izobraževanje otrok in mladostnikov o pomenu zdrave, raznolike in uravnotežene prehrane pozitivno vplivajo na družbo kot celoto, zlasti dolgoročno;

ker se v EU po ocenah 20 % vseh proizvedenih živil izgubi ali zavrže, pri čemer gospodinjstva ustvarijo več kot polovico vseh živilskih odpadkov, kar negativno vpliva na socialno, gospodarsko in okoljsko razsežnost; ker bi lahko starosti primerni izobraževalni ukrepi, ki spodbujajo uvajanje dobrih praks, dolgoročno pomembno prispevali k zmanjšanju živilskih odpadkov v EU;

L.	ker je sredozemska prehrana način prehranjevanja, ki temelji na zdravih navadah in prehranskem vzorcu, ki zelo koristi zdravju in katerega pomen priznava znanstvena skupnost;

ker imajo lahko ukrepi, namenjeni zagotavljanju brezplačnega dostopa do zdravih živil vsem šolarjem, ne glede na njihovo socialnoekonomsko ozadje, kumulativne pozitivne vplive na njihovo telesno in duševno zdravje, pa tudi na razvoj in socialno blaginjo; ker lahko ti ukrepi postavijo temelje za trajnostno potrošnjo pozneje v življenju in posredno pozitivno vplivajo na razvoj lokalnih skupnosti, zlasti malih in družinskih kmetij;

N.	ker so standardi proizvodnje hrane v EU najvišji in najstrožji na svetu, zlasti v smislu trajnostnosti;

O.	ker imajo najbolj oddaljene regije, zlasti arhipelaške regije z oddaljenimi otoki, večje težave pri zagotavljanju redne oskrbe s temi živili;

P.	ker bi bilo treba povečati prepoznavnost šolske sheme EU za sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke ter bolje obveščati o programu, da bi dosegel več udeležencev;

Q.	ker so slabša prehrana in osnovne zdravstvene težave, kot je debelost, pogostejše pri otrocih iz prikrajšanih socialnoekonomskih okolij;

R.	ker sta spremljanje in ocenjevanje ključna za zagotavljanje pravilnega delovanja šolske sheme EU za sadje, zelenjavo in mleko;

Sklepi in priporočila

Proračun

obžaluje, da v številnih primerih znesek sredstev EU, ki ga prejmejo države članice, ne zadostuje za doseganje vseh ciljnih skupin v vseh regijah, da bi šole spodbudili k sodelovanju in doseganju želenega učinka, hkrati pa enotno in pravično vplivali na šole na ravni EU in na nacionalni ravni; poudarja, da bi morala biti za zagotovitev nadaljevanja dobro delujočih programov sedanja razdelitev pomoči tudi v prihodnosti minimalna osnova za razdelitev;

obžaluje, da nekatere države članice ne izkoriščajo v celoti razpoložljivega proračuna, predvsem zaradi velikega števila upravnih in birokratskih postopkov; poziva Komisijo in države članice, naj pred naslednjo revizije šolske sheme sodelujejo pri ocenjevanju nacionalnih dosežkov, da bi pripravile zanesljivo analizo vzrokov za različne stopnje črpanja razpoložljivega proračuna v državah članicah in zagotovile več smernic na podlagi dobre prakse držav članic;

poziva Komisijo, naj poveča skupni proračun za šolsko shemo za sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke ter razmisli o pravični prerazporeditvi med udeleženci sheme, da bi prerazporedili zneske, ki jih nekatere države članice niso porabile, tistim, ki so pripravljene in sposobne porabiti več kot okvirna sredstva, ki so jim bila dodeljena; poudarja, da bi lahko s povečanjem proračuna za shemo povečali pogostost tedenskega razdeljevanja in trajanje razdeljevanja v šolskem letu;

poziva Komisijo, naj pri shemi upošteva otroke s hudo alergijo na hrano, preobčutljivostjo in drugimi prehranskimi omejitvami ter dodeli dodatna sredstva za nakup alternativnih raznolikih izdelkov, da se zagotovi njihova vključenost;

poziva Komisijo, naj oceni možnost sinergij med šolsko shemo ter obstoječimi pobudami in programi za zdrav zajtrk ali razdeljevanje rednih šolskih obrokov ter drugimi viri financiranja, da bi dosegli večje število otrok v skladu s cilji evropskega jamstva za otroke;

priporoča, da bi morala biti pomoč za razdeljevanje še naprej spremenljiva, drugi stroški, povezani s spremljevalnimi ukrepi ter spremljanjem in vrednotenjem sheme pa bi morali biti fiksni, da bi izboljšali doslednost in načrtovanje v državah članicah;

poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo poskrbela, da bodo države članice zagotovile minimalno raven kakovosti za izdelke, zajete v shemi, kar bi se lahko upoštevalo tudi pri porabi proračuna in doseganju nacionalnih ciljev udeležbe;

poziva Komisijo, naj redno ocenjuje možnost postopnega povečanja proračuna sheme glede na njene koristi za družbo kot celoto;

poudarja, da izdelki, ki ne izpolnjujejo zahtev glede kakovosti, negativno vplivajo na izvajanje sheme, ker povzročajo nezanimanje za njihovo uživanje in tako prispevajo k živilskim odpadkom; meni, da bi bilo treba viške sadja in zelenjave, tudi „grdo“ sadje in zelenjavo, ki je sicer v popolnem stanju, obravnavati kot upravičen izdelek; nadalje poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo količino živilskih odpadkov, ki nastanejo v okviru šolske sheme, in opredelijo morebitne vzroke, pojasnijo vprašanje neuporabljenih izdelkov in zagotovijo smernice za omejitev živilskih odpadkov, povezanih s shemo, v skladu s cilji EU za zmanjšanje izgub hrane in živilskih odpadkov, ter preprečijo uvajanje upravnih bremen za države članice, šole ali dobavitelje;

Izobraževalni ukrepi

10.

priznava pomen izobraževalnih ukrepov za ozaveščanje o hranilni vrednosti sadja in zelenjave, zlasti svežih, sezonskih, lokalnih in regionalnih izdelkov, pa tudi mleka in mlečnih izdelkov, v okviru doseganja ciljev programa; ugotavlja, da je treba izobraževalne ukrepe uskladiti s cilji strategije „od vil do vilic“ in evropskega načrta za boj proti raku; poudarja, da so obiski kmetij ključno orodje, ki otrokom in mladostnikom omogoča, da se ponovno povežejo s kmetijstvom, se seznanijo s trajnostnimi kmetijskimi praksami ter iz prve roke spoznajo in izkusijo bistveno vlogo, ki jo ima kmetijstvo EU pri zagotavljanju dostopa do varne in hranljive hrane ter prispevek, ki ga ima k varstvu okolja, krajine in biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi izkušenj, pridobljenih po pandemiji covida-19, povečajo uporabo digitalnih orodij in digitalnega učnega gradiva, da bi po potrebi dopolnili izobraževalne dejavnosti, ki potekajo v živo;

11.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bo vsaj 10 % skupnih sredstev, ki so vsako leto dodeljena šolski shemi iz pomoči EU in nacionalne pomoči, namenjenih izobraževalnim ukrepom, bi bili ti pogostejši in bolj razširjeni, saj samo razdeljevanje izdelkov ni dovolj za spodbujanje zdravih življenjskih navad;

12.

poziva Komisijo, naj pripravi več smernic o vsebini izobraževalnih ukrepov in se pri tem opre na dobre prakse držav članic ter zmanjša upravno in finančno breme za šole; poudarja, da bi se morali izobraževalni ukrepi osredotočiti na vidike, kot so zdrave, trajnostne, raznolike in uravnotežene prehranjevalne navade, prehrana in kulinarične spretnosti, prehranski alergeni in alternative, kmetijstvo na splošno in zlasti trajnostno kmetijstvo, vključno z ekološkim kmetovanjem, metode integrirane pridelave, dobrobit živali, prehranska varnost, podnebne spremembe ter preprečevanje in zmanjševanje živilskih odpadkov; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno sodelovanje nacionalnih organov, pristojnih za zdravje in prehrano, okolje, kmetijstvo in izobraževanje, pri pripravi ustreznih in interaktivnih spremljevalnih ukrepov, ki upoštevajo starostne skupine in lokalne posebnosti glede prehrane, kulturnih navad ali kmetijskih praks;

13.

poudarja, da je treba učitelje in drugo šolsko osebje ter ustrezne pristojne organe bolje vključiti v izobraževalne ukrepe in spodbujati sodelovanje drugih deležnikov pri izobraževalnih ukrepih, vključno s starši, lokalnimi proizvajalci in organizacijami civilne družbe; poudarja, da program izvaja usposobljeno osebje s pomočjo ustreznega usposabljanja sodelujočih učiteljev, upravljavcev menz, kuharjev in dietetikov; poudarja, da bi izbira lokalnih proizvajalcev v bližini šole olajšala izvajanje izobraževalnih ukrepov;

Področje uporabe

14.

poudarja, da bi morali izdelki za razdeljevanje izvirati iz EU in biti v glavnem nepredelani, kjer je primerno ekološki, lokalno pridelani in po možnosti opremljeni z evropskimi označbami kakovosti; ugotavlja, da je trg za oznako kakovosti EU in ekološke izdelke neenakomerno porazdeljen med državami članicami in da so stroški teh izdelkov višji; poziva Komisijo, naj uvede zahteve, s katerimi bo poskrbela, da bodo izdelki izpolnjevali objektivna merila, vključno z zdravstvenimi, okoljskimi, kakovostnimi in etičnimi vidiki, dobrobitjo živali, sezonskostjo, raznolikostjo, razpoložljivostjo lokalnih izdelkov, in da bo prednost dana kratkim dobavnim verigam; poudarja, da je treba v primeru banan in drugega tropskega sadja dati prednost izdelkom s poreklom iz EU in njenih najbolj oddaljenih regij; poudarja, da bi morali izdelki čim bolj raznoliki, odražati sezonsko razpoložljivost, zdrave lokalne prehranjevalne navade in vrste pridelkov;

15.

spodbuja, naj bo vsaj 25 % izdelkov, razdeljenih v okviru šolske sheme EU, ekoloških, med drugim nas se to doseže z uporabo meril za zelena javna naročila, ki bi prispevala k spodbujanju javnih naročil ekološke hrane v okviru akcijskega načrta EU za ekološko pridelavo in s tem prispevala k doseganju ciljev „od vil do vilic“ in usklajevanju z njimi;

16.

vztraja, da izdelki, ki vsebujejo dodane sladkorje, maščobe, sol ali sladila, ne bi smeli biti dovoljeni v okviru sheme; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami ter organi za zdravje in prehrano podrobno analizira izjeme, ki omogočajo razdeljevanje nekaterih vrst izdelkov z omejeno vsebnostjo sladkorja in maščob, da bi jih strogo omejila ali odpravila in zagotovila, da bo shema še naprej usklajena s cilji in širšimi političnimi usmeritvami EU; poziva države članice, naj omogočijo tesno in učinkovito sodelovanje med organi s področja zdravstva in prehrane, kmetijstva, okolja in vzgoje pri pripravi seznama upravičenih izdelkov in izobraževalnih dejavnosti v skladu s cilji šolske sheme;

17.

predlaga, da bi bilo treba za spodbujanje uživanja pomaranč (in s tem povečanja vnosa vitamina C) v šolah namestiti samopostrežne stiskalnice agrumov za pripravo naravnega pomarančnega soka (brez dodajanja vode);

18.

predlaga, da bi se moralo prihodnje izvajanje programa sicer osredotočati na vrtce, vrtce in osnovne šole, saj bi morali otroci že od zgodnjega otroštva pridobiti zdrave in trajnostne navade ter se nagibati k zdravemu načinu življenja, vendar bi bilo treba pozornost nameniti tudi srednjim šolam;

19.

opozarja, da na dostop do zdravih in trajnostnih živil ter ustreznega izobraževanja o prehrani vpliva socialnoekonomsko okolje posameznika; poziva Komisijo, naj preuči pregled ciljnih skupin, da bi otrokom, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, zagotovili prednostni dostop do zdravih in hranljivih živil ter vzgojnih ukrepov v skladu s cilji strategije „od vil do vilic“ in evropskega jamstva za otroke; poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo prožne ureditve za izdelke in izobraževalne ukrepe glede na dejanske potrebe ciljnih skupin;

20.

poudarja, da v nekaterih državah članicah, zlasti v šolah na podeželju, izdelki otrokom morda niso privlačni za uživanje, saj so jim na voljo v lastnem gospodinjstvu;

Racionalizacija upravnega postopka

21.

poziva Komisijo in države članice, naj zmanjšajo upravno breme izvajanja sheme, zlasti v okviru ukrepov porazdelitve za povišanje stopnje udeležbe in uporabe nacionalnih proračunov; meni, da bi lahko bil eden od načinov za racionalizacijo sistema poenostavitev postopkov javnih naročil, podaljšanje trajanja pogodb in s tem zmanjšanje upravnega bremena, povezanega z inšpekcijami, da šolam, ki želijo sodelovati, ne bi bilo treba nositi upravnega bremena;

22.

opozarja, da bi morali biti postopki javnih naročil, tudi poenostavljeni, skladni z merili ekonomsko najugodnejše ponudbe; poudarja, da prizadevanje za najnižjo ceno kot edinim merilom v postopku javnega naročanja ne koristi ciljem šolske sheme, škodi pa tudi sodelovanju malih kmetov; vztraja, da morajo postopki javnih naročil zagotavljati enak dostop in lojalno konkurenco, tako da veliki dobavitelji nimajo nepravične prednosti v škodo malih kmetov, ki sodelujejo v shemi; poudarja, da bi bilo treba dati prednost lokalnim izdelkom in kratkim dobavnim verigam ter izdelkom, ki jih dobavljajo organizacije proizvajalcev, kmetijske zadruge in kmetijski trgi; poudarja, da bi moralo biti merilo pri odločitvah o nakupu tudi uporaba ustrezne minimalne embalaže pri prevozu in distribuciji izdelkov iz šolske sheme, pri čemer bi bilo treba upoštevati zmogljivosti šol za skladiščenje in hlajenje ter potrebo po ohranjanju kakovosti in varnosti izdelkov;

23.

poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi šole imele daljše pogodbe z možnostjo ponovnega pogajanja o cenah, saj bi to zmanjšalo potrebo po tako obsežni dokumentaciji; poudarja, da bi to lahko spodbudilo več kmetov, zlasti malih kmetov, k sodelovanju v shemi;

24.

poziva države članice, naj zmanjšajo in poenostavijo raven dokumentacije, ki se zahteva od upravičencev do sheme, da bi zmanjšala njihovo upravno breme; poziva Komisije in države članice, naj povečajo uporabo digitalnih orodij pri upravljanju dokumentacije;

25.

poudarja, kako pomembni so učitelji in drugo pedagoško/nadzorno osebje kot vzorniki pri uživanju zdravih pridelkov ter poziva k potrebni proračunski in upravni prožnosti, da se tem posameznikom omogoči sodelovanje v šolskih shemah in da otrokom, za katere skrbijo, prikažejo zdrave prehranjevalne navade;

26.

predlaga racionalizacijo zahtev glede upravljanja, nadzora, spremljanja in ocenjevanja, tako za pristojne organe držav članic kot za upravičence sheme;

27.

predlaga ustanovitev foruma, ki bi spodbujal države članice k izmenjavi primerov dobre prakse, da bi opredelili uspešne načine za racionalizacijo izvajanja sheme; želi spomniti na srečanja skupine za civilni dialog, ki jih organizira Komisija in na katerih se že redno razpravlja o šolski shemi, ter priporoča nadgradnjo tega foruma; poziva Komisijo, naj preuči možnost sodelovanja držav kandidatk kot opazovalk v forumu, namenjenem šolski shemi;

28.

poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe šolske sheme za države kandidatke, ki bi se financirala iz obstoječih instrumentov, kot sta instrument za predpristopno pomoč in Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa;

Spremljanje in ocenjevanje

29.

poziva Komisijo, naj vzpostavi metodo za zbiranje popolnih, usklajenih in primerljivih podatkov, da bi zagotovila zbirne podatke, potrebne za izvedbo ustreznih predhodnih in naknadnih ocen učinka sheme po vsej Evropi;

30.

poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe skupnih kazalnikov, ki bi služili kot podlaga za ocenjevanje izvajanja sheme po letu 2023; poudarja, da so podatkovne zbirke, ki bi jih lahko uporabili za razvoj teh kazalnikov, že na voljo v okviru nacionalnih strategij in bi jih bilo treba v prihodnosti vključiti v shemo; poziva Komisijo, naj ima dejavnejšo vlogo ter na podlagi obstoječe dobre prakse državam članicam zagotovi povratne informacije in smernice, da bi jim bolje pomagala pri izvajanju in spremljanju sheme;

Obveščanje

31.

poziva Komisijo, naj razvije okrepljeno komunikacijsko in oglaševalno strategijo, da bi spodbudila uporabo sheme v šolah v državah članicah, zlasti tistih z nizko stopnjo udeležbe, ter izboljšala njen finančni prispevek in prepoznavnost sheme; poudarja, da bi lahko oglaševalno gradivo EU uporabili tudi kot sredstvo za nadaljnje spodbujanje šol k sodelovanju v shemi;

32.

poziva Komisijo, naj se bolj osredotoči na obveščanje o načinu proizvodnje in razdeljevanja izdelkov iz sheme, pri čemer naj posebno pozornost nameni promociji regionalnih in lokalnih izdelkov, in sicer z razvojem in zagotavljanjem enotnejšega gradiva za države članice, da bi povečali ozaveščenost in obveščanje o shemi;

o o

33.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 435, 6.12.2021, str. 1.

(3) UL L 437, 28.12.2020, str. 1.

(4) UL L 5, 10.1.2017, str. 1.

(5) UL L 5, 10.1.2017, str. 11.

(6) UL L 184, 11.7.2022, str. 56.

(7) UL C 184, 5.5.2022, str. 2.

(8) UL L 150, 14.6.2018, str. 1.

(9) UL C 506, 15.12.2021, str. 94.

(10) UL L 223, 22.6.2021, str. 14.

(11) Svetovna zdravstvena organizacija, Evropsko regionalno poročilo Svetovne zdravstvene organizacije o debelosti z naslovom European Regional Obesity Report 2022, København, Regionalni urad SZO za Evropo.

(12) Eurostat, Over half of adults in the EU is over weight (Več kot polovica odraslih v EU ima prekomerno telesno težo), 21. junij 2021.

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1063/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)

Top

Choose the experimental features you want to try