52023IP0105

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52023IP0105 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52023IP0105

Help

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2023 o e-upravi za hitrejši razvoj digitalnih javnih storitev, ki podpirajo delovanje enotnega trga (2022/2036(INI))

UL C, C/2023/444, 1.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/444/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/444/oj

HTML

PDF - authentic OJ

e-signature

How to verify the authenticity of the Official Journal

Uradni list
Evropske unije

Serija C

C/2023/444

1.12.2023

P9_TA(2023)0105

E-uprava za hitrejši razvoj digitalnih javnih storitev, ki podpirajo delovanje enotnega trga

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2023 o e-upravi za hitrejši razvoj digitalnih javnih storitev, ki podpirajo delovanje enotnega trga (2022/2036(INI))

(C/2023/444)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020 – pospešitev digitalne preobrazbe uprave (COM(2016)0179),

—	ob upoštevanje svoje resolucije z dne 16. maja 2017 o evropskem akcijskem načrtu za e-upravo za obdobje 2016–2020 (1),

—	ob upoštevanju Talinske deklaracije o e-upravi, ki je bila podpisana na ministrskem srečanju med estonskim predsedovanjem Svetu EU 6. oktobra 2017,

—	ob upoštevanju študije Združenih narodov o e-upravi iz leta 2022,

—	ob upoštevanju študije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z naslovom The E-Leaders Handbook on the Governance of Digital Government (Priročnik za e-voditelje o upravljanju digitalne uprave),

—	ob upoštevanju berlinske izjave o digitalni družbi in digitalni upravi, temelječi na vrednotah, z dne 8. decembra 2020,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o ukrepih e-uprave, namenjenih podjetjem,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Evropska strategija za podatke (COM(2020)0066),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o evropski strategiji za podatke (2),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. marca 2021 z naslovom Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje (COM(2021)0118),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 28. julija 2022 o indeksu digitalnega gospodarstva in družbe za leto 2022 (indeks DESI) (SWD(2022)0205),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (3),

—	ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1780 z dne 23. septembra 2019 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1986 („e-obrazci“) (4),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (5),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (prenovitev) (6) (direktiva o odprtih podatkih),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (7),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240 (8),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (9),

—	ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 (COM(2020)0673),

—	ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem upravljanju podatkov (akt o upravljanju podatkov) (COM(2020)0767),

—	ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto (COM(2021)0281),

—	ob upoštevanju predloga sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa politike „Pot v digitalno desetletje“ leta 2030 (COM(2021)0574),

—	ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (akt o podatkih) (COM(2022)0068),

—	ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru (COM(2022)0197),

—	ob upoštevanju poročila Skupnega raziskovalnega središča z naslovom GovTech Practices in the EU (Prakse vladnih tehnoloških platform v EU),

—

ob upoštevanju študije z naslovom The Digital Single Market and the digitalisation of the public sector – GovTech and other innovations in public procurement (Digitalni enotni trg in digitalizacija javnega sektorja – vladne tehnološke platforme in druge inovacije na področju javnega naročanja), ki jo je naročil Odbor za notranji trg Evropskega parlamenta,

—	ob upoštevanju poročila skupine modrecev iz marca 2022 o reformi carinske unije EU,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 04/2021 z dne 30. marca 2021 z naslovom Carinske kontrole: nezadostna usklajenost ovira finančne interese EU,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A9-0065/2023),

A.	ker se z učinkovito digitalizacijo javne uprave povečuje produktivnost in odpornost javnega sektorja (10), izboljšuje kakovost javnih storitev in omogočajo nižji stroški ter sprošča poslovni potencial, zlasti za mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica enotnega trga;

B.	ker bi morale javne storitve v celoti izpolnjevati potrebe svojih uporabnikov, biti dostopne na spletu, tudi za invalide in starejše, in izkoristiti orodja, ki so preprosta za razumevanje in za uporabo, ob visokih standardih varnosti, zasebnosti in varstva podatkov;

ker bi morala vsaka država članica v skladu z Uredbo (EU) 2021/241 o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost 20 % sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost nameniti digitalnemu prehodu; ker bi morala Komisija ustrezno oceniti in izmeriti rezultate in koristi digitalizacije za državljane in podjetja;

D.	ker je varna digitalna identiteta, ki bolje varuje zasebnost, pomembna za sodelovanje posameznikov z upravami in podjetji na celotnem evropskem enotnem trgu;

E.	ker se kljub trendu navzgor ocenjuje, da približno 42 % Evropejcev še vedno nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, zaradi česar je treba organizirati informacijske kampanje in usposabljanje za državljane;

F.	ker so digitalni ukrepi, ki so jih vlade med pandemijo covida-19 sprejele za organizacijo testiranja, cepljenja ali registracije potovanj, pokazali, kako pomembni so dostop do interneta in elektronske javne storitve za vse;

G.	ker so leta 2019 vladni nakupi blaga in storitev predstavljali približno 12 % javnofinančnih odhodkov v EU-27 oziroma 774 milijard EUR;

H.	ker bodo dostopni in interoperabilni podatki pri javnih naročilih prav tako prispevali k boju proti goljufijam ter izboljšali preglednost, uspešnost javnih naročil in čezmejno sodelovanje;

I.	ker približno 250 000 javnih agencij v EU prek javnih naročil porabi približno 14 % BDP EU;

J.	ker Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu o e-upravi priporoča, naj Komisija izboljša izvedbeni okvir, da bi spodbudila države članice, da dokončajo uvajanje storitev e-uprave in razvijejo celovito strategijo za učinkovito spodbujanje storitev e-uprave;

E-uprava na enotnem digitalnem trgu

poudarja, da je za utrditev enotnega trga potrebna digitalna preobrazba, ki bo povečala razpoložljivost spletnih javnih storitev; opozarja, da bi morala e-uprava izboljšati izvajanje javnih storitev in sodelovanje državljanov, povečati odprtost vlade in zagotoviti na podatkih temelječo podlago za večjo odgovornost vlade; opozarja, da e-uprava olajšuje odnose z državljani, podjetji, zaposlenimi in upravami, ter pozdravlja vzpostavitev evropske digitalne identitete;

poudarja, da bi morala digitalna preobrazba prispevati k boljši pripravi zakonodaje v vseh sektorjih enotnega trga, in sicer bi morala omogočati z dokazi podprte ocene sedanjih in načrtovanih predpisov ter učinkovitejše prepoznavanje regulativnih vrzeli in neupravičenih ovir; poziva Komisijo in države članice, naj izkoristijo digitalizacijo in zagotovijo merljive kazalnike za učinke in rezultate projektov, predpisov in naložb;

poudarja, da bi morala biti digitalizacija sestavni del vseh vladnih politik in upravnih postopkov; meni, da bi morala biti e-uprava glavni način delovanja vladnih storitev, hkrati pa zagotavljati, da so javne storitve v celoti dostopne vsem;

poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo čezmejno sodelovanje med javnimi upravami, tudi s kampanjami ozaveščanja in nagradami, kot je tekmovanje Sharing and reuse (nagrada za izmenjavo in ponovno uporabo) (11);

je odločno prepričan, da lahko nadaljnji razvoj digitalnih javnih storitev znatno prispeva k zmanjšanju upravnih ovir za podjetnike, zlasti mikro-, mala in srednja podjetja; poziva države članice, naj podvojijo svoja prizadevanja za nadaljnjo digitalizacijo javnih storitev;

opozarja, da lahko v skladu s priporočilom Sveta OECD o odprti vladi (2017) sodelovanje deležnikov pri oblikovanju in uvajanju javnih politik in storitev poveča odgovornost vlade in opolnomočenje državljanov in njihov vpliv na odločitve, krepi državljansko zmogljivost, izboljša dokazno podlago za oblikovanje politik, zmanjša stroške izvajanja ter izkoristi širša omrežja in ekosisteme za inovacije pri oblikovanju politik in opravljanju storitev;

poudarja, da je treba izmenjavati primere dobre prakse EU in drugih držav v zvezi z uvajanjem, izvajanjem in spremljanjem strategij in načrtov e-uprave; poziva Komisijo, naj zbira, analizira in objavlja primere dobre prakse iz držav članic in tretjih držav;

meni, da bi bilo treba storitve digitalne uprave nenehno posodabljati, da bodo odražale potrebe državljanov; poudarja, da bi moralo biti sprejemanje in uporaba prispevkov in povratnih informacij uporabnikov standardni del delovanja vseh uprav;

poudarja, da se pri izvajanju digitalnih javnih storitev uporabljajo osebni podatki, zato poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo njihovemu varstvu, zlasti občutljivih podatkov, kot so zdravstveni podatki in volilne evidence, ter naj poskrbijo, da bo izvajanje digitalnih javnih storitev v celoti skladno s splošno uredbo o varstvu podatkov; poudarja, da so za poglabljanje zaupanja v institucije in digitalne javne storitve ter za spodbujanje uporabe teh storitev potrebne najvišje ravni varstva podatkov;

10.

poudarja, da bi morale vlade pri obdelavi osebnih podatkov zagotoviti najvišje standarde kibernetske varnosti, da bi posameznike zaščitile pred zlorabo ali razkritjem teh podatkov, zlasti ob upoštevanju vse bolj destabiliziranih mednarodnih političnih razmer ali ciljno usmerjenih napadov na vladna spletna mesta; meni, da bi to moralo vključevati ločevanje in šifriranje občutljivih podatkov, kot so biometrični podatki;

11.

poziva Komisijo, naj zbira tehnologije, izkušnje, lekcije in primere dobre prakse v zvezi z e-upravo med pandemijo covida-19, zlasti glede dostopnosti in varstva podatkov, ter naj omogoči njihovo izmenjavo, da bi zgradili odporne institucije, pripravljene na krize;

12.

poudarja, da bi bilo treba po potrebi ohraniti digitalne rešitve, poenostavljene upravne postopke in ukrepe, ki so bili sprejeti med krizo zaradi covida-19 in so se izkazali za učinkovite, zlasti možnost digitalnega izvajanja upravnih postopkov;

13.

poudarja, da sta povezljivost in stabilna pokritost s širokopasovnim internetom, zlasti na otokih in podeželju, ključnega pomena za razvoj e-uprave; zato poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami zagotovi potrebno infrastrukturo za širokopasovni dostop do interneta z napeljavo „optike do doma“; opozarja na obveznosti vseh držav članic v skladu z oddelkom o obveznostih univerzalne storitve evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah, da vsem gospodinjstvom zagotovijo širokopasovni dostop; spodbuja države članice, naj izkoristijo možnost zagotavljanja univerzalnih storitev prek ponudnikov mobilnega in fiksnega dostopa do interneta; poziva države članice, naj naredijo več za zaščito infrastrukture, vključno s podvodnimi kabli;

14.

poudarja, da evropskega enotnega digitalnega trga ni mogoče zgraditi brez izboljšanja digitalnih znanj in spretnosti ter digitalne pismenosti, zlasti za starejše, invalide in ekonomsko prikrajšane skupnosti; zato poziva Komisijo, naj odločno izvaja akcijski načrt za digitalno izobraževanje, tudi z objavo primerov dobre prakse v posameznih državah članicah in tretjih državah ter z oblikovanjem okvira za primerjavo, spremljanje in ocenjevanje rezultatov politik digitalnega izobraževanja v EU; poudarja, da je pomembno uskladiti izobraževalne sisteme in neformalno učenje na delovnih mestih s tržnimi in družbenimi potrebami;

15.

opozarja, da bi se moralo spremljanje digitalizacije javnih storitev, vključno z e-upravo, osredotočiti tudi na njen učinek na uporabnike in dolgoročne spremembe v družbi ter da digitalizacija ne bi smela biti sama sebi namen, temveč orodje za doseganje boljših rezultatov za uporabnike; poudarja, da bi morala digitalizacija zmanjšati birokracijo ter zagotoviti hitrejše, finančno manj potratne in učinkovitejše storitve javne uprave;

16.

pozdravlja ambiciozne digitalne cilje iz programa politike za leto 2030 z naslovom „Pot v digitalno desetletje“, ob upoštevanju različnih nacionalnih okvirov v državah članicah; meni, da bo potrebno tesno posvetovanje in sodelovanje med državami članicami in z deležniki, da bi dosegli te cilje; poudarja pomen letnega poročila o stanju digitalnega desetletja, zlasti ob upoštevanju informacij o ustreznih nacionalnih politikah, programih in pobudah ter njihovem vplivu na uporabnike;

17.

meni, da ima e-zdravje neizkoriščen potencial, zato pozdravlja namero Komisije, da vzpostavi evropski zdravstveni podatkovni prostor; poleg tega poudarja, da so lahko e-zdravstvene evidence izjemno koristne za spodbujanje čezmejnih raziskav, čezmejno zdravstveno varstvo in izpolnjevanje obljube evropskim državljanom, da bodo imeli možnost dostopa do svojih zdravstvenih podatkov in njihove čezmejne izmenjave; poudarja, da je treba na tem področju zagotoviti najvišjo raven varstva podatkov; meni, da morajo imeti storitve e-zdravja visoke standarde na področju varnosti in zaščite ter da je v ta namen potreben človeški nadzor; poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno izmerijo rezultate, da bi posameznikom zagotovile koristi ter ustvarile podlago za primerjave in prepoznavanje primerov dobre prakse;

18.

poudarja, da je namen e-pravosodja izboljšati in poenostaviti dostop do informacij na področju pravosodja ter podpreti digitalizacijo čezmejnih sodnih in zunajsodnih postopkov; vendar ugotavlja, da so imeli potrošniki in podjetniki med pandemijo koronavirusa omejen dostop do sodišč; zato meni, da je treba evropsko strategijo in akcijski načrt za e-pravosodje za obdobje 2019–2023 posodobiti z načrti za nadaljnjo digitalizacijo in prilagoditev morebitnim krizam v prihodnosti, da bi zagotovili neoviran, odporen in pregleden dostop do sistemov pravnega varstva, na primer prek e-uprave;

19.

poudarja, da lahko digitalne rešitve v postopkih izvršbe pomagajo znatno zmanjšati stroške in pospešijo ves proces; poziva Komisijo, naj oceni, kako bi bilo mogoče z digitalnimi rešitvami zmanjšati stroške postopkov izvršbe za potrošnike;

20.

meni, da je treba sodelovanje v postopkih javnega posvetovanja povezati s sistemom e-uprave; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dostop do postopka javnega posvetovanja prek digitalnih javnih storitev;

21.

poudarja, da so posamezniki navajeni na spletno nakupovanje in storitve, kjer lahko svoje potrebe izpolnijo zgolj z nekaj kliki; poudarja, da so se med pandemijo covida-19 skoraj vse dejavnosti prestavile na splet, zato državljani zdaj podobno pričakujejo, da bodo tudi javne storitve na voljo na spletu; meni, da bi morale javne uprave pri svojih storitvah in stikih izpolniti pričakovanja državljanov ter si prizadevati, da bodo priročne in učinkovite;

22.

poziva Komisijo, naj predstavi priporočila, s katerimi bi posameznikom omogočili spremljanje upravnih postopkov, ki jih zadevajo, ter sodelovanje z deležniki pri oblikovanju in izvajanju storitev e-uprave;

23.

ugotavlja, da zelo veliko ljudi v Evropi uporablja mobilne naprave in da jih mnogo nima namiznega računalnika ali dovolj velikega notesnika; poudarja, da bi morala biti javnoupravna spletna mesta in storitve popolnoma združljive z mobilnimi brskalniki in omejeno velikostjo zaslona na večini naprav; prav tako ugotavlja, da vse manj ljudi poseduje tiskalnik, in poziva vlade, naj zagotovijo, da bo mogoče obrazce izpolniti, podpisati in vložiti, ne da bi jih bilo treba natisniti;

24.

ugotavlja, da morajo vlade, ker ni fizičnih kopij vladnih dokumentov, poskrbeti za varno shranjevanje uradnih dokumentov v oblaku za to, da se bodo vsi dokumenti hranili, dokler bo obstajala pravna podlaga za to, in ne bodo izbrisani, razen če jih bodo državljani sami izbrisali; poudarja, da je potreben zakonit način za dostop družin do uradnih dokumentov umrlih družinskih članov, na primer dokumentov o nepremičninah in davkih in drugih nujno potrebnih dokumentov;

Vloga e-uprave pri spodbujanju podjetij, zlasti malih in srednjih

25.

poudarja, da je treba odpraviti preostale ovire na enotnem trgu in izboljšati dostop do financiranja, kar bo spodbudilo vstop inovativnih podjetij na trg in njihovo rast ter spodbodlo konkurenco; meni, da bi lahko e-uprava pomagala pospešiti ta prehod; se zaveda pomena čezmejnega spletnega dostopa do informacij, upravnih postopkov in storitev pomoči za podjetja in potrošnike EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba poskrbeti za interoperabilnost, da bi preprečili razdrobljenost in omogočili nemoteno zagotavljanje digitalnih storitev na vsem notranjem trgu EU;

26.

poudarja, da zemljiške knjige v državah članicah niso popolnoma digitalizirane in da podatki iz njih pogosto niso usklajeni z dejanskim statusom nepremičnin, kar povzroča zaplete pri pravnih poslih; poziva k čimprejšnji popolni digitalizaciji zemljiških knjig;

27.

poudarja, da ima e-uprava veliko vlogo pri izdajanju gradbenih dovoljenj; meni, da bi bilo treba doseči znaten napredek pri poenostavljanju vlog in skrajševanju rokov za izdajo dovoljenj v vsaki gradbeni fazi, od gradbenega dovoljenja do končnega pregleda;

28.

poziva Komisijo, naj spodbuja medsebojno povezovanje poslovnih registrov vseh držav članic, da bi olajšali preglednost in razpoložljivost ažurnih informacij in finančnega poročanja o podjetjih ter dejanskih lastnikih;

29.

opozarja, da naložbe v digitalizacijo, kakšnih še ni bilo, vključno z e-upravo, privabijo tudi nezakonito ravnanje; poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo pregleden in brezplačen dostop do javnih podatkov, pogodb, dokumentov in zbirk podatkov, pa tudi prost dostop do poslovnih registrov, računovodskih izkazov podjetij in informacij o dejanskem lastništvu, kar bi pomagalo v boju proti korupciji in zlorabam sredstev EU;

30.

poudarja, da imajo javnoupravne tehnološke platforme pomembno vlogo pri razvoju inovacij na področju e-uprave; poudarja njihove osrednje vidike, namreč da gre za k državljanom usmerjene splošno dostopne vladne storitve, skupni vladni pristop k digitalni preobrazbi javne uprave ter preproste, učinkovite in pregledne upravne sisteme; želi spodbuditi države članice, naj vzpostavijo programe vladnih tehnoloških platform za spodbujanje preglednosti, inovacij in koristi za uporabnike; pozdravlja pobudo za razvoj evropskega trga vladnih tehnoloških platform v programu za digitalno Evropo z močnim poudarkom na malih in srednjih ter zagonskih podjetjih;

31.

podpira večjo avtomatizacijo notranjih vladnih služb ter storitev med vladami, regulatorji in zasebnimi podjetji; poudarja, da morajo vlade vzpostaviti vmesnike za aplikacijsko programiranje, ki bodo omogočali neposredno vlaganje podatkov z avtomatiziranimi ali drugimi sredstvi;

32.

podpira oblikovanje javnoupravnih peskovnikov za preskušanje novih načinov sodelovanja z državljani in iskanja inovacij v e-upravi;

33.

spodbuja vlade, naj se bolj oprejo na podatke in naj razpoložljive podatke uporabljajo za boljše predvidevanje in prilagajanje zahtevam in potrebam uporabnikov, a v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov;

34.

opozarja, da morajo države članice v skladu s programom politike za leto 2030 z naslovom Pot v digitalno desetletje doseči cilj 100-odstotnega spletnega zagotavljanja ključnih javnih storitev za evropske državljane in podjetja, kar bo znatno zmanjšalo upravno breme za podjetja ter povečalo kakovost in učinkovitost javnih storitev;

E-javna naročila in elektronska carina

35.

meni, da bi popoln dostop do podatkov o javnih naročilih lahko znatno izboljšal javno integriteto, spodbudil inovacije in podprl cilje enotnega trga ter pomagal izboljšati preglednost in odgovornost javne porabe; pri tem poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi javna naročila vključili na seznam naborov podatkov velike vrednosti iz direktive o odprtih podatkih, obenem pa naj spoštuje pravne zahteve, tudi glede varstva podatkov in zaupnosti poslovnih skrivnosti; poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost pravil o javnih naročilih glede časovne učinkovitosti in objavi primere dobre prakse v zvezi s tem;

36.

poudarja, da bi moral biti glavni namen e-javnih naročil poenostaviti naloge javnih naročnikov pri izvajanju postopkov javnega naročanja ter podjetjem olajšati udeležbo, obenem pa povečati učinkovitost in odgovornost pri javnem naročanju; meni, da bi pri tem veliko pomagala interoperabilnost sistemov javnih naročil in sistemov odprtih podatkov;

37.

poudarja, da je treba izboljšati ocenjevanje rezultatov, napredka in učinkov politik odprtih podatkov; ugotavlja, da je z javnoupravnega vidika še vedno osrednjega pomena podpirati naložbe, da bi javnoupravne podatke odprli na podlagi dobrega poslovnega modela, zagotovili jasne cenovne ponudbe in predstavili morebitne koristi lažje uporabe odprtih podatkov ter z orodji za naknadno ocenjevanje pokazali, kako se lahko te koristi uveljavijo;

38.

pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev evropskega podatkovnega prostora za javna naročila, na katerem bo temeljila prihodnja strategija za podatke o javnih naročilih; meni, da bosta Komisiji pri tej nalogi v pomoč zlasti izboljšano objavljanje podatkov o javnih naročilih, ki so nad in pod mejnimi vrednostmi EU, ter boljša kakovost in usklajenost virov in oblik podatkov;

39.

je seznanjen z 12 kazalniki za javna naročila pri pregledu enotnega trga; poziva Komisijo, naj redno prepoznava primere dobre prakse, da bi izboljšala splošno oceno držav članic, tudi na področju e-javnih naročil in digitalnih inovacij; poudarja, da je treba uspešnost digitalizacije meriti tudi v svetovnem merilu, da bi ustrezno ocenili doseženi napredek; poziva Komisijo, naj strategijo za e-upravo redno meri z mednarodnimi indeksi ter si prizadeva odkriti pomanjkljivosti in prednosti Unije na tem področju;

40.

poziva Komisijo, naj podpre države članice pri celovitem izvajanju elektronskih dnevnih obrazcev za elektronska javna naročila, tudi s spodbujanjem držav članic k uporabi e-obrazcev za objavo podatkov o celotnem ciklu javnega naročanja, vključno s podatki, ki ne dosegajo mejnih vrednosti EU, in tistih, ki presegajo obvezni obseg kritja;

41.

poudarja, da so za popoln prehod na sistem e-javnega naročanja poleg določitve prave tehnične infrastrukture, orodij in standardov potrebne naložbe v usposabljanje javnih naročnikov in gradnjo njihovih zmogljivosti;

42.

se zaveda, kako pomembno je javno naročanje inovativnih rešitev, in spodbuja države članice, naj to vključijo v splošni okvir e-javnega naročanja; poziva države članice, naj izboljšajo interoperabilnost sistemov javnega naročanja, po potrebi uvedejo napredne tehnologije ter zagotovijo skladnost s prihodnjo zakonodajo;

43.

ve za goljufivo prakso, ko se pritožbe vlagajo izključno zaradi podaljševanja postopka javnega naročanja, kar sproža pravno negotovost in ovira naložbe na enotnem trgu; poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo, v kolikšni meri se ta pravni instrument zlorablja, in naj razmislijo, kako bi bilo mogoče to odpraviti, a ob zajamčeni pravici do pritožbe;

44.

želi opozoriti, da ima odprta koda velik potencial za digitalno suverenost Evrope in za preprečitev vezanosti na ponudnika, saj omogoča izmenjavo in ponovno uporabo rešitev informacijske tehnologije; poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo podatke o uporabi odprtokodnih tehnologij in jih dajo v javnih upravah javno na voljo;

45.

meni, da imajo elektronski carinski postopki osrednjo vlogo pri digitalizaciji javnih storitev in so zato koristni za podjetja, ki delujejo na enotnem trgu, pa tudi za potrošnike; meni, da lahko elektronski carinski postopki prispevajo k dobro delujočemu enotnemu digitalnemu trgu, pa tudi k učinkovitejši izmenjavi podatkov med organi držav članic;

46.

pozdravlja vmesno poročilo Komisije o oceni izvajanja Uredbe (EU) št. 952/2013 (12) o carinskem zakoniku Unije; poziva države članice, naj odpravijo tveganja za pravilno in pravočasno uvedbo elektronskih sistemov, povezanih z vstopom in uvozom blaga, ter vseevropskih sistemov za tranzit in izvoz, ter naj do leta 2025 uvedejo in v celoti vključijo elektronske sisteme iz carinskega zakonika Unije;

Na poti k novi strategiji za e-upravo

47.

pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev evropskih podatkovnih prostorov v različnih sektorjih, vključno z zdravjem, pravosodjem in javnimi naročili; meni, da je bistveno, da bodo ti podatkovni prostori interoperabilni, da bodo lahko potrošniki in podjetniki, zlasti mala in srednja podjetja, udejanjili ves svoj potencial; poudarja, da bi morala biti interoperabilnost podatkovnih prostorov izhodišče za vse prihodnje strategije digitalizacije; glede tega poziva Komisijo, naj čim prej vloži zakonodajni predlog, ki bo zagotavljal interoperabilnost podatkovnih prostorov na evropskem enotnem trgu;

48.

poudarja, da bi morala biti digitalna javna uprava vključujoča ter privzeto zlahka in v celoti dostopna ljudem z različnimi potrebami, kot so starejši, invalidi, ekonomsko prikrajšane skupnosti in drugi; poudarja, da bi morale biti aplikacije e-uprave primerne za prihodnost in zlahka razumljive ter imeti funkcionalne in preproste vmesnike; poziva države članice, naj si po najboljših močeh prizadevajo poskrbeti, da nihče ne bo zapostavljen; želi spomniti države članice na njihove obveznosti iz akta o dostopnosti, obenem pa jih spodbuja, naj izpolnijo več kot zgolj minimalne zahteve;

49.

poudarja, kako pomembno je načelo „privzeto digitalno“, kar pomeni, da bi morale javne uprave storitve prednostno zagotavljati digitalno; obenem poudarja, da je treba podpreti tiste državljane, ki ne morejo ali ne želijo zaključiti vseh javnoupravnih postopkov na spletu; poziva vse vlade, naj poskrbijo, da bodo na voljo storitve, ki bodo uporabnikom ne glede na omejitve pomagale pri dokončanju upravnih nalog; poudarja, da e-uprava ne bi smela privesti do izključevanja katerega koli uporabnika;

50.

poudarja, da lahko razvoj in uporaba umetne inteligence v e-upravi prinašata tako tveganja kot prednosti; poudarja, da morajo v središču odločanja ostati ljudje in da morajo imeti možnost razveljaviti ali preobrniti avtomatizirane odločitve; ve za stiske državljanov, ki so naleteli na nerešljive napake v obrazcih za vnos podatkov na javnoupravnih spletnih mestih in jih zato niso mogli oddati na spletu;

51.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo njihovi pravni okviri podpirali in omogočali uporabo digitalnih rešitev, kjer je to mogoče, vključno z uporabo digitalnih podpisov in predložitvijo digitalnih kopij dokumentov namesto izvirnih fizičnih dokumentov;

52.

poudarja, da je treba zasnovati digitalne javne storitve, ki bodo okolju prijazne, po zasnovi trajnostne in interoperabilne; meni, da lahko e-javna naročila prinesejo tudi okoljske koristi, če se opirajo na trajnostno in energijsko učinkovito digitalno infrastrukturo, procese in programsko opremo;

53.

je seznanjen z ugotovitvami iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o e-upravi, zlasti z ugotovitvijo, da Komisija ni ocenila, koliko so podjetja seznanjena z javnoupravnimi storitvami, ki so jim na voljo, niti ni analizirala potreb na tem področju, čeprav je to poglavitni element za uvajanje storitev e-uprave; poziva Komisijo, naj začne priporočila Računskega sodišča nemudoma izvajati;

54.

ugotavlja, da je treba analizirati izvajanje akcijskega načrta EU za e-upravo za obdobje 2016–2020, da bi ocenili njegovo učinkovitost in uspešnost; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izvajanju načrta;

55.

spodbuja države članice, naj ukrepajo v skladu s svojimi ukrepi politike in petletnimi cilji iz Talinske deklaracije iz leta 2017; spodbuja jih, naj si bolj prizadevajo za izpolnitev ciljev, ki še niso doseženi, da bi izboljšale skupno ukrepanje in nadaljnji digitalni razvoj;

56.

poudarja pomen kontinuitete evropskih politik na področju e-uprave; poziva Komisijo, naj predlaga nov, z dokazi podprt dolgoročni akcijski načrt za e-upravo s količinsko opredeljeno analizo stroškov in koristi, kazalniki in cilji, ki bodo prinašali rezultate za posameznike in ki bodo omogočili, da bo sodobna javna uprava primerna za digitalno dobo;

57.

želi spomniti, da bi morali biti javni izdatki za digitalizacijo javnih storitev učinkoviti in bi morali uporabnikom zagotavljati čim večjo vrednost; poudarja, da je zato treba spremljati in okrepiti načela dobrega finančnega upravljanja ter načrtovati, objavljati in spremljati nacionalno in evropsko porabo za digitalizacijo;

58.

poudarja, da največje število interakcij med državljani in vladami poteka na lokalni in regionalni ravni; meni, da bi bilo treba posebno pozornost in podporo nameniti lokalnim organom, ki pogosto nimajo dovolj sredstev, da bi v celoti sprejeli rešitve e-uprave; poudarja, da bi to moralo biti ključni del vsakega prihodnjega akcijskega načrta za e-upravo;

59.

poudarja, da bi morala nova strategija za e-upravo težiti k načelu „samo enkrat“, kar bo poenostavilo stike z javnimi organi, saj bodo morali javni subjekti podatke vnesti samo enkrat; poudarja, da se bo zaradi tega načela zmanjšalo upravno breme za državljane in podjetja, saj je mogoče že pridobljene informacije ponovno uporabiti, javni organi pa bodo lahko komunicirali med seboj, kar bo omogočilo učinkovitejše postopke na splošno, pa tudi v čezmejnem merilu;

60.

ve, da v vladah primanjkuje strokovnjakov informacijske in komunikacijske tehnologije in da vladam pri privabljanju usposobljenih kadrov močno konkurira zasebni sektor; poziva Komisijo, naj to upošteva in pomaga pri iskanju možnih načinov za spodbujanje strokovnjakov s področja informacijske in komunikacijske tehnologije k delu v javnem sektorju;

61.

pozdravlja delo Komisije v zvezi s platformo Joinup in evropskim okvirom interoperabilnosti; meni, da lahko skupna orodja, izmenjava dobre prakse in skupni projekti programske opreme med različnimi upravnimi organi pomagajo zmanjšati stroške in povečati hitrost digitalizacije; poudarja, da bi bilo treba revidirati tretjo različico evropskega okvira interoperabilnosti iz leta 2017 in kmalu predlagati že četrto; pozdravlja delo v zvezi z evropskim okvirom interoperabilnosti za pametna mesta in skupnosti (EIF4SCC);

o o

62.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 307, 30.8.2018, str. 2.

(2) UL C 494, 8.12.2021, str. 37.

(3) UL L 94, 28.3.2014, str. 65.

(4) UL L 272, 25.10.2019, str. 7.

(5) UL L 295, 21.11.2018, str. 1.

(6) UL L 172, 26.6.2019, str. 56.

(7) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(8) UL L 166, 11.5.2021, str. 1.

(9) UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(10) Glej The E-Leaders Handbook on the Governance of Digital Government (Priročnik za e-voditelje o upravljanju digitalne uprave), 21. december 2021, https://www.oecd-ilibrary.org/docserver/ac7f2531-en.pdf?expires=1666604558&id=idcname=ocid194994sum=2918CC03A7580BA51981657D68E9F7AF.

(11) https://ec.europa.eu/isa2/awards_en/

(12) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (prenovitev) (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/444/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)

Top

Choose the experimental features you want to try