EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 21.11.2023

COM(2023) 713 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju instrumenta za posojila v javnem sektorju v okviru Mehanizma za pravični prehod v letu 2023 iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/1229

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju instrumenta za posojila v javnem sektorju v okviru Mehanizma za pravični prehod v letu 2023 iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/1229

1.Uvod in namen tega poročila

Komisija je decembra 2019 sprejela evropski zeleni dogovor za Evropsko unijo ter njene državljane in državljanke ( 1 ), pri čemer je opozorila na zavezo Komisije, da se bo spoprijela s podnebnimi in okoljskimi izzivi, ter opredelila potrebo po pravičnem in vključujočem prehodu.

Komisija je januarja 2020 v okviru naložbenega načrta za evropski zeleni dogovor ( 2 ) podrobno opredelila Mehanizem za pravični prehod za zagotovitev, da ne bo pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo prezrt noben posameznik in nobena regija. Glavni cilj mehanizma je zagotoviti podporo najbolj prizadetim regijam in ljudem ter jim pomagati zmanjšati socialno-ekonomske stroške prehoda. Mehanizem za pravični prehod sestavljajo trije stebri: prvi steber je Sklad za pravični prehod, drugi steber je namenski Program za pravični prehod v okviru InvestEU, tretji steber pa je instrument za posojila v javnem sektorju (v nadaljnjem besedilu: Instrument).

To letno poročilo se osredotoča na tretji steber, prizadeva pa si zagotoviti informacije o dosedanjem napredku pri izvajanju Instrumenta. Gre za zbirno poročilo od začetka izvajanja Instrumenta do 31. avgusta 2023.

1.1Pravni in proračunski okvir instrumenta za posojila v javnem sektorju v okviru Mehanizma za pravični prehod

Instrument je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1229 dne 14. julija 2021 (v nadaljnjem besedilu: uredba o instrumentu za posojila v javnem sektorju) ( 3 ).

Splošni cilj Instrumenta je obravnavati resne socialne, gospodarske in okoljske izzive, ki izhajajo iz prehoda na podnebne in energetske cilje Unije do leta 2030 ter cilja podnebne nevtralnosti v Uniji najpozneje do leta 2050, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/1119 ( 4 ), v korist območij v Uniji, opredeljenih v območnih načrtih za pravični prehod ( 5 ).

Specifični cilj Instrumenta je spodbuditi naložbe javnega sektorja, ki obravnavajo razvojne potrebe območij, opredeljenih v območnih načrtih za pravični prehod. To dosega z olajšanjem financiranja projektov, ki ne ustvarjajo zadostnih tokov prihodkov za kritje svojih stroškov naložb, s čimer preprečuje izrivanje morebitne podpore in naložb iz alternativnih virov.

Podpora se zagotavlja najrazličnejšim naložbam v energijo iz obnovljivih virov ter zeleno in trajnostno mobilnost, vključno s spodbujanjem zelenega vodika, učinkovita omrežja za daljinsko ogrevanje, javne raziskave, digitalizacijo, okoljsko infrastrukturo za pametno ravnanje z odpadki in gospodarjenje z vodnimi viri. Instrument lahko podpira tudi ukrepe za trajnostno energijo, energijsko učinkovitost in vključevanje, vključno z obnovami in prenovami stavb, prenovo in regeneracijo mest, prehod na krožno gospodarstvo, sanacijo in dekontaminacijo tal in ekosistemov, ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja, biotsko raznovrstnost, pa tudi izpopolnjevanje in prekvalificiranje, usposabljanje in socialno infrastrukturo, vključno z zmogljivostmi za oskrbo in socialnimi stanovanji ( 6 ).

Uredba o instrumentu za posojila v javnem sektorju določa skupni najvišji proračun podpore Unije v višini 1,525 milijarde EUR za komponento nepovratnih sredstev Instrumenta (vključno s tehnično pomočjo in svetovalno podporo).

V okviru Instrumenta se posojila (ki jih zagotavlja Evropska investicijska banka kot finančni partner) kombinirajo z nepovratnimi sredstvi (ki jih zagotavlja Unija) za podporo projektom, ki jih po razpisu za zbiranje predlogov predložijo subjekti javnega sektorja, s sredstvi za izpolnjevanje razvojnih potreb pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo. Evropska investicijska banka (EIB) bo zagotovila 10 milijard EUR za posojilno komponento Instrumenta. EIB v okviru Instrumenta ponuja tri vrste posojil: naložbena posojila za zrele projekte, okvirna posojila (znana tudi kot sheme posojil) in posredniška posojila.

Komponenta nepovratnih sredstev je v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, njen znesek pa se določi kot odstotek posojila. Ta odstotek znaša 15 % ali 25 %, če se projekt nahaja v manj razviti regiji ( 7 ). Posledično je dodeljevanje nepovratnih sredstev odvisno od financiranja, ki ga odobrijo EIB ali njeni finančni posredniki ( 8 ).

Komisija pri izvajanju Instrumenta tesno sodeluje z EIB ter Evropsko izvajalsko agencijo za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA).

Kot je navedeno v prejšnjem letnem poročilu o izvajanju instrumenta za posojila v javnem sektorju ( 9 ), je upravni sporazum med Komisijo in EIB začel veljati 1. septembra 2022 ( 10 ). EIB izvaja lastno oceno predlogov projektov v skladu z lastnimi predpisi, politikami in postopki ter pripravlja ustrezne sporazume o financiranju, se pogaja o njih, jih podpisuje in spremlja.

Razdelitev nalog med Komisijo in CINEA je bila določena v memorandumu o soglasju, podpisanem 5. septembra 2022. CINEA je odgovorna za proračunske, pravne, finančne in operativne vidike izvajanja nepovratnih sredstev pod nadzorom Komisije (odgovornost za izvajanje instrumenta za posojila v javnem sektorju), medtem ko Komisija ostaja v celoti odgovorna za vse vidike, povezane s politiko.

Odlično sodelovanje med Komisijo, CINEA in EIB je omogočilo nemoteno upravljanje prejetih vlog, bilo pa je tudi ključno za ozaveščanje o Instrumentu, njegovih ciljih in njegovem delovanju.

1.2Obseg poročila o izvajanju za leto 2023

V skladu s členom 16(3) uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju „Komisija do 31. oktobra vsako koledarsko leto, od leta 2022, izda poročilo o izvajanju Instrumenta. To poročilo zagotavlja informacije o ravni izvajanja Instrumenta v zvezi z njegovimi cilji, pogoji in kazalniki uspešnosti.“

Prvo poročilo o izvajanju je bilo Evropskemu parlamentu in Svetu predloženo 7. februarja 2023, v njem pa so bili predvsem podrobno predstavljeni pripravljalni ukrepi, sprejeti pred objavo prvega razpisa za zbiranje predlogov v okviru instrumenta za posojila v javnem sektorju.

To poročilo je drugo poročilo o izvajanju. Zagotavlja informacije o (i) rezultatih razpisa za zbiranje predlogov v okviru instrumenta za posojila v javnem sektorju za prve tri roke za predložitev, (ii) komuniciranju, ozaveščanju in seznamu predlogov potencialnih projektov, (iii) izzivih, ki so se pojavili, in (iv) naslednjih korakih za Instrument.

2.Izvajanje Instrumenta

2.1Rezultati razpisa v okviru instrumenta za posojila v javnem sektorju za prve tri roke za predložitev

Večletni razpis za zbiranje predlogov je bil objavljen 19. julija 2022. Razpis za zbiranje predlogov vključuje redne roke za predložitev (tri na leto), pri čemer je zadnji rok za predložitev v zadnjem semestru leta 2025.

Do 31. avgusta 2023 je bilo predloženih osem predlogov, ocenjevalni odbor pa je za financiranje priporočil tri (glej preglednico 1), kar predstavlja najvišji znesek 39 394 217 EUR v nepovratnih sredstvih Komisije in ocenjeni znesek 185 886 184 EUR posojil EIB. Štirje predlogi, ki niso prestali preverjanja upravičenosti/dopustnosti, niso bili skladni z vsebino razpisa, en predlog, ki je bil upravičen/dopusten, pa ni prestal meril za ocenjevanje.

Slika 1: Nacionalni deleži (rezervirani do 31. decembra 2025) in njihova poraba glede na nepovratna sredstva, ki so bila dodeljena ali so predmet ocene ( 11 )

Preglednica 1. Povzetek ocene predlogov, prejetih pri razpisu za zbiranje predlogov v okviru instrumenta za posojila v javnem sektorju

Preglednica 2. Predlogi projektov, priporočeni za financiranje

Glede na razpoložljivi seznam predlogov projektov nosilcev iz javnega sektorja so v pripravi vloge za projekte v petih različnih državah članicah, ki bodo predložene za podporo iz instrumenta za posojila v javnem sektorju ob naslednjih rokih za predložitev, in sicer v sektorjih energije iz obnovljivih virov, zelene in trajnostne mobilnosti, učinkovitih omrežij za daljinsko ogrevanje, okoljske infrastrukture za pametno ravnanje z odpadki, energijske učinkovitosti in drugih sektorjih, ki so skladni z odobrenimi območnimi načrti za pravični prehod. Če bi bili vsi ti predlogi projektov prijavljeni na razpisu za zbiranje predlogov v okviru instrumenta za posojila v javnem sektorju in izbrani za financiranje, bi po oceni Komisije skupno predstavljali približno 140 milijonov EUR nepovratnih sredstev.

2.2Tehnična pomoč

Kot je bilo že navedeno v prvem poročilu, so v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU na voljo storitve svetovalne podpore za pripravo, razvoj in izvajanje upravičenih projektov ( 12 ). Do avgusta 2023 je EIB zagotovila svetovalno pomoč več morebitnim upravičencem Instrumenta. Ta vrsta pomoči je segala od začetnega preverjanja projektnih zamisli, svetovanja o morebitni upravičenosti projektov do posojilne komponente in komponente nepovratnih sredstev do oblikovanja celovitih nalog svetovanja v podporo posredniškim in posojilnim operacijam. Med primeri tekočih in predvidenih nalog svetovanja so študije povpraševanja po posojilih za občine ter podpora končnim posojilojemalcem za pripravo projektov za financiranje in oblikovanje vlog za nepovratna sredstva. 

Poleg storitev, ki se ponujajo prek svetovalnega vozlišča InvestEU, so se svetovalne storitve izvajale s tehnično pomočjo, ki jo je Komisija zagotovila na zahtevo nekaterih držav članic (Grčije, Slovaške, Češke), da bi ozaveščala o Instrumentu in oblikovala seznam predlogov potencialnih projektov. Komisija je sklenila pogodbe s ponudniki tehnične pomoči na Češkem in Slovaškem, ki zagotavljajo najrazličnejše storitve, med drugim ozaveščanje in aktiviranje morebitnih upravičencev v regijah območnih načrtov za pravični prehod ter objavljanje priročnikov v nacionalnih jezikih. S ponudnikom v Grčiji je Komisija sklenila pogodbo za izvajanje vseh treh stebrov Mehanizma za pravični prehod. S to pomočjo se zagotavlja podpora za spodbujanje ukrepov v okviru Instrumenta in za oblikovanje orodja za spremljanje ukrepov v njegovem okviru. Komisija sodeluje z EIB pri spremljanju nekaterih od teh svetovalnih nalog, da se zagotovi dopolnjevanje z njenimi svetovalnimi dejavnostmi v državah članicah upravičenkah.

3.Dejavnosti komuniciranja 

Instrument za posojila v javnem sektorju je nov instrument, zato je bilo ozaveščanje osrednjega pomena. Komisija se ob podpori CINEA in EIB osredotoča na tri cilje:

Øzagotoviti, da morebitni upravičenci instrumenta za posojila v javnem sektorju: (i) vedo za Instrument, (ii) razumejo, kaj ponuja, vključno s storitvami svetovalne podpore, in (iii) vedo, kako se prijaviti za financiranje in svetovalno podporo v okviru Instrumenta;

Øzagotoviti, da notranji deležniki v evropskih institucijah, ki lahko navežejo stik z morebitnimi upravičenci do instrumenta za posojila v javnem sektorju: (i) vedo za Instrument, (ii) razumejo, kaj ponuja, vključno s storitvami svetovalne podpore, in (iii) vedo, kako podpreti upravičence pri prijavah za financiranje in svetovalno podporo v okviru Instrumenta;

Øprispevati k prepoznavnosti rezultatov izvajanja Instrumenta.

Slika 2: Izvedene promocijske dejavnosti

S skupnimi ukrepi Komisije, EIB in CINEA je bilo doseženo naslednje:

̶organizacija 47 sestankov s predstavniki 21 držav članic na nacionalni, regionalni in/ali lokalni ravni. Sestanki s preostalimi državami članicami so v pripravi. Komisija bo ob usklajevanju s CINEA in EIB nadaljevala svoja prizadevanja za razširjanje informacij o instrumentu za posojila v javnem sektorju v vseh državah članicah, zlasti v tistih, kjer se zdi, da je uporaba Instrumenta počasna;

̶organizacija 29 sestankov interno v institucijah EU (Komisija, Odbor regij) in z zunanjimi deležniki (možganskimi trusti, organizacijami civilne družbe, združenji, nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami);

̶predstavitev instrumenta za posojila v javnem sektorju na 21 tematsko povezanih dogodkih (predstavitve, izmenjave vprašanj in odgovorov, namenske stojnice). Med drugim so to bili: Cities Forum (16.–17. marca 2023), spletni seminar mreže CEE Bankwatch o pravičnem prehodu (27. marca 2023) 13 , Konvencija županov – Forum Evropa (30. marca 2023), dialogi z regionalnimi uradi (30. marca 2023), Konferenca platforme za pravični prehod (25. aprila 2023), Forum C4E (26. maja 2023), medijski izlet o pravičnem prehodu na Poljsko (4.–6. junija 2023), usposabljanje Sveta evropskih občin in regij (CEMR) o kohezijski politiki (30. junija 2023), Zeleni teden EU (11. junija 2023) in evropski teden trajnostne energije (20. junija 2023);

̶pet objav. Med njimi sta objava z naslovom Interplay between the grant and loan components of the public sector loan facility under the Just Transition Mechanism ( 14 ) (Medsebojni vpliv komponente nepovratnih sredstev in posojilne komponente instrumenta za posojila v javnem sektorju v okviru Mehanizma za pravični prehod) in objava smernic CINEA o pripravi predloga projekta ( 15 );

̶79 objav v različnih tematsko povezanih glasilih in na spletnih mestih ter v družbenih medijih;

̶objava 60 pogosto zastavljenih vprašanj na portalu za financiranje in razpise ( 16 );

̶objava dveh video sporočil za promocijo Instrumenta, ki ju je posnela komisarka, pristojna za regionalno in mestno politiko ( 17 )( 18 );

̶dva informativna dneva, ki ju je organizirala CINEA ob usklajevanju s Komisijo in EIB ( 19 ).

Komisija bo skupaj z EIB in CINEA nadaljevala ozaveščanje o Instrumentu za zagotovitev, da morebitni vložniki poznajo Instrument, vedo, kako se prijaviti za sredstva, ter kako prejeti svetovalno podporo, ki je na voljo v okviru Instrumenta.

Slika 5: Dogodki po državah članicah

4.Izzivi in nadaljnji koraki

4.1Izzivi, s katerimi se srečuje Instrument

Do priprave tega poročila so postale očitne nekatere omejitve za učinkovito izvajanje Instrumenta, vključno s svetovalno podporo.

Kot je navedeno že v prvem poročilu ( 20 ), je bila objava prvega razpisa za zbiranje predlogov pogojena s sprejetjem zadostnega števila območnih načrtov za pravični prehod. Večina teh načrtov je bila odobrena šele v drugi polovici leta 2022 v okviru povezanih programov kohezijske politike. Predloge je bilo zato mogoče predložiti šele proti koncu leta 2022.

Hkrati je ob upoštevanju časovnice izvajanja Sklada za pravični prehod ( 21 ), prvega stebra Mehanizma za pravični prehod, večina organov svoja prizadevanja usmerila v dokončanje območnih načrtov za pravični prehod in začetek izvajanja Sklada za pravični prehod. Poleg tega so drugi instrumenti (tj. Sklad za pravični prehod, Evropski sklad za regionalni razvoj ( 22 ), Kohezijski sklad ( 23 ) ali mehanizem za okrevanje in odpornost ( 24 )), ki v primerjavi z instrumentom za posojila v javnem sektorju ponujajo višje stopnje nepovratnih sredstev, po mnenju morebitnih vložnikov privlačnejši. Financiranja v okviru instrumenta za posojila v javnem sektorju tudi ni mogoče kombinirati z drugimi finančnimi sredstvi EU. Instrument za posojila v javnem sektorju zato trenutno morda ni prva izbira, ko gre za zrele projekte v državah članicah, ki lahko sredstva prejmejo iz drugih virov financiranja.

Instrument za posojila v javnem sektorju obenem temelji na povpraševanju. Njegova dejanska privlačnost in ustreznost se med državami članicami razlikujeta, nanju pa vplivajo številni dejavniki. Morebitni upravičenci so poročali o naslednjih bolj specifičnih izzivih:

·omejen čas za črpanje sredstev iz instrumenta NextGenerationEU ( 25 ) in ugodnejši pogoji za financiranje, npr. večji obseg nepovratnih sredstev, kot je pojasnjeno zgoraj; zato države članice prednostno najprej uporabljajo te vire financiranja (Poljska, Romunija);

·razpoložljivost privlačnejšega in dostopnejšega financiranja iz nacionalnih virov v državah članicah (Nemčija, Danska, Luksemburg), vključno z nepovratnimi sredstvi ali dolžniškimi instrumenti;

·nacionalni deleži ne ustrezajo nujno povpraševanju držav članic ( 26 );

·kljub razpoložljivosti usklajenih okvirnih in posredniških posojil, ki so posebej namenjena manjšim projektom, se navezovanje stikov z manjšimi nosilci projektov še vedno zdi zapleteno. Najmanjši znesek posredniških posojil končnim upravičencem (3 milijoni EUR ( 27 )) se je še vedno zdel previsok za majhne občine, ki morajo same spodbujati projekte z omejenim geografskim vplivom. Zaradi zgoraj navedenega je kategorija morebitnih upravičencev, tj. tistih zunaj večjih mestnih območij ali v manj razvitih regijah, prikrajšana;

·v primerjavi z drugimi oblikami financiranja so mešano financiranje in dolžniški finančni instrumenti za manjše upravičence razmeroma zapleteni;

·prepoved kombiniranja podpore iz instrumenta za posojila v javnem sektorju z drugimi viri financiranja Unije.

Ugotovljeni so bili tudi zunanji dejavniki, ki ovirajo izvajanje Instrumenta. Kot kaže raziskava o komuniciranju in ozaveščanju o pravičnem prehodu, ki jo je opravila platforma za pravični prehod ( 28 ), samo polovica anketirancev v svoji regiji pozna Mehanizem za pravični prehod. Obenem se zdi, da je večina anketirancev (64 %) pomanjkljivo seznanjena o obstoju tehnične pomoči in podpore pri zmogljivosti za razvoj projektov. Opozoriti je treba, da je bila ta raziskava opravljena, preden je komunikacijska kampanja o instrumentu za posojila v javnem sektorju postala prepoznavna.

Analiza predloženih in ocenjenih predlogov je nazadnje razkrila, da kakovost nekaterih predlogov ni zadostna, kar kaže na morebitno nerazumevanje zahtev Instrumenta in ustreznega razpisa za zbiranje predlogov.

4.2Naslednji koraki

Da bi Komisija rešila nekatere od teh izzivov, je začela komunikacijsko kampanjo ozaveščanja in uvedla namensko svetovalno podporo, ki je na voljo v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU (glej točki 2.2 in 3). Več bo storjenega v obliki ukrepov v podporo izvajanju Instrumenta. Ker je instrument za posojila v javnem sektorju nov instrument, je še vedno potrebno ozaveščanje o njegovem obstoju in možnostih.

Za lažje izvajanje Instrumenta je prvi načrtovani ukrep nadaljnje olajšanje uporabe posredniških posojil v nekaterih državah članicah. Posredniška posojila so proizvod, ki ga EIB ponuja prek svojih partnerskih finančnih institucij v državah članicah. V okviru Instrumenta je ta že zdaj na voljo v nekaterih državah članicah, možno pa ga je znatno razširiti. Posredniška posojila se pogosto izvajajo prek nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij, mogoče pa je uporabiti tudi poslovne banke. Ti finančni posredniki so vzpostavili mrežo strank in lahko lažje navežejo stik z manjšimi občinami ter drugimi akterji na lokalni ravni. Hkrati bo najmanjši znesek posredniškega posojila znižan na 1 milijon EUR, kar je bistveno manj v primerjavi z najmanjšim zneskom neposrednih posojil za posamezne projekte (12,5 milijona EUR) ( 29 ).

Komisija bo obenem ob usklajevanju s CINEA in EIB še naprej ozaveščala o Instrumentu za zagotovitev, da morebitni vložniki razumejo, kaj ta ponuja, in se lahko prijavijo za podporo. To bo poleg drugih ukrepov potekalo s sestanki in delavnicami z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi v regijah z območnimi načrti za pravični prehod, pripravo namenskih predstavitev za ustrezne odbore za spremljanje, ki jih države članice ustanovijo za spremljanje izvajanja programov kohezijske politike ( 30 ), ter udeležbo na zadevnih dogodkih. Na splošno bo Komisija izkoristila priložnosti za promocijo Instrumenta.

Hkrati si bo Komisija prizadevala ugotoviti, v katerih državah članicah in pri katerih vrstah upravičencev so prisotne vrzeli v smislu ozaveščenosti v zvezi z Instrumentom. Komisija bo proučila vsa razpoložljiva orodja za odpravo teh vrzeli. Obenem bo Komisija posebej pozorna na to, kako so različni izzivi, podrobno predstavljeni v točki 4.1, skupaj vplivali na različne države članice in kako je te izzive mogoče obravnavati. To je posebej pomembno za države članice, ki imajo največje nacionalne deleže instrumenta za posojila v javnem sektorju. Poleg tega bo objavljena serija informativnih videov, v katerih bo na jasen in dostopen način razložen postopek prijave.

Komisija je začela tudi priprave na vmesno ocenjevanje instrumenta za posojila v javnem sektorju, ki se zahteva v členu 17 uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju in ki ga je treba opraviti do 30. junija 2025. Navedeno vmesno ocenjevanje bo zajemalo izvajanje Instrumenta in njegovo zmogljivost za pravočasno doseganje ciljev. To ocenjevanje bo dodaten korak, ki bo omogočil opredelitev izzivov pri izvajanju Instrumenta in morebitnih rešitev. Poročilo o tem vmesnem ocenjevanju bo predloženo Evropskemu parlamentu in Svetu.

EIB bo na podlagi svoje naloge v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU nadaljevala izvajanje instrumenta za posojila v javnem sektorju z opredelitvijo in preverjanjem potencialnih projektov, zagotavljanjem svetovalne podpore nosilcem projektov in ustreznim organom ter prek namenskih sestankov in dogodkov na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni.

5.Sklepne ugotovitve

Instrument za posojila v javnem sektorju je instrument, ki si prizadeva zagotoviti, da prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo poteka na pravičen in socialno trajnosten način, saj ima javni sektor ključno vlogo pri odpravljanju nepravilnega delovanja trga.

Ker je med drugim prišlo do zamude pri odobritvi območnih načrtov za pravični prehod ter prekrivanja z drugimi viri financiranja na ravni EU in nacionalni ravni, je mogoče opaziti, da je uporaba Instrumenta, vključno s svetovalno podporo, počasna. V sedanjih razmerah je bilo to pričakovano. Vendar obstaja povpraševanje po podpori, ki jo ponuja Instrument, kot so potrdili morebitni upravičenci med dejavnostmi komuniciranja in kot to dokazuje vedno večje število vlog.

Do 31. avgusta 2023 je bilo predloženih osem predlogov, ocenjevalni odbor instrumenta za posojila v javnem sektorju pa je za financiranje priporočil tri, kar predstavlja najvišji znesek 39 394 217 EUR v nepovratnih sredstvih Komisije in ocenjeni znesek 185 886 184 EUR posojil EIB. Obenem se pripravlja seznam potencialnih projektov, ki bodo predloženi za finančno podporo v okviru Instrumenta, kot je pojasnjeno v točki 2.1, do naslednjih rokov za predložitev pa bo po pričakovanjih prejetih še več vlog. Trenutno opredeljeni potencialni projekti skupaj predstavljajo približno 140 milijonov EUR nepovratnih sredstev.

Komunikacijska prizadevanja za ozaveščanje o Instrumentu in tehnična pomoč, ki je na voljo v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU, so se izkazali za uspešne, saj Komisija opaža povečan interes v zvezi z Instrumentom.

Pripravljajo se tudi prizadevanja za reševanje izzivov, kot so nadaljnja prizadevanja za ozaveščanje o instrumentu za posojila v javnem sektorju, širitev možnosti posredniških posojil za manjše upravičence in nadaljnje prepoznavanje obstoječih vrzeli za izboljšanje učinkovitega izvajanja Instrumenta, Komisija pa si bo v sodelovanju s CINEA in EIB še naprej prizadevala za doseganje celotnega potenciala Instrumenta.

(1) ()    Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor – COM(2019) 640 final z dne 11. decembra 2019 .

(2) ()    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Naložbeni načrt za trajnostno Evropo Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor – COM(2020) 21 final z dne 14. januarja 2020 .

(3) ()    Uredba (EU) 2021/1229 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2021 o instrumentu za posojila v javnem sektorju v okviru Mehanizma za pravični prehod (UL L 274, 30.7.2021).

(4) ()    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021).

(5) ()    Kot je opredeljeno v členu 11 Uredbe (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (UL L 231, 30.6.2021).

(6) ()    Glej uvodno izjavo 6 uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju.

(7) ()    Glej člen 11 uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju.

(8) ()    Člen 18 vzorčnega sporazuma o nepovratnih sredstvih Mehanizma za pravični prehod, na voljo na portalu za financiranje in razpise (europa.eu) .

(9) ()    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju instrumenta za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod v letu 2022 iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/1229 – COM(2023) 60 final z dne 7. februarja 2023.

(10) ()     Evropska komisija in skupina EIB sta podpisali sporazuma v okviru programa InvestEU, s katerima se bodo sprostile milijarde za naložbe po vsej Evropski uniji .

(11) ()    Glej tudi: Proračun (europa.eu) .

(12) ()    Za več podrobnosti glej oddelek 2.1.4 prvega poročila o izvajanju instrumenta za posojila v javnem sektorju.

(13) ()     Pravičnemu prehodu naproti: napredek pri drugem in tretjem stebru – YouTube .

(14) ()     Interplay between the grant and loan components of the public sector loan facility under the Just Transition Mechanism (Medsebojni vpliv komponente nepovratnih sredstev in posojilne komponente instrumenta za posojila v javnem sektorju v okviru Mehanizma za pravični prehod) (europa.eu) .

(15) ()     20230823 Nasveti za vloge za instrument za posojila v javnem sektorju (europa.eu) .

(16) ()     Financiranje in razpisi (europa.eu) .

(17) ()     https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/SPEECH_22_4621 /

(18) ()     https://audiovisual.ec.europa.eu/sl/preview/https:%2F%2Feuc-vod.fl.freecaster.net%2F15%2F241315%2FLR_I241315EN1W.mp4

(19) ()     Informativna dneva o instrumentu za posojila v javnem sektorju v okviru Mehanizma za pravični prehod (europa.eu) .

(20) ()    Glej točko 1.2 prvega poročila o izvajanju instrumenta za posojila v javnem sektorju.

(21) ()    Proračun Sklada za pravični prehod vključuje sredstva, ki izhajajo iz večletnega finančnega okvira (VFO) in iz evropskega instrumenta za okrevanje ali NextGenerationEU. V okviru sprejetih programov Sklada za pravični prehod so sredstva instrumenta NextGenerationEU skoncentrirana v proračunskih obveznostih za leti 2022 in 2023, medtem ko so sredstva VFO razporejena med letoma 2021 in 2027. 70 % proračuna Sklada za pravični prehod je zato skoncentriranih v prvih dveh letnih obrokih. Komisija bo sprostila zneske, ki niso bili uporabljeni za predhodno financiranje ali za katere zahtevek za izplačilo ni bil predložen do 31. decembra tretjega koledarskega leta, ki sledi letu proračunskih obveznosti (t. i. pravilo „N+3“); več informacij o Skladu za pravični prehod: Inforegio – Sklad za pravični prehod (europa.eu) .

(22) ()     Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) (europa.eu) .

(23) ()     Kohezijski sklad (europa.eu) .

(24) ()     Mehanizem za okrevanje in odpornost (europa.eu) .

(25) ()     NextGenerationEU (europa.eu) .

(26) ()    Po 31. decembru 2025 bo odprt nov razpis za zbiranje predlogov brez predhodno dodeljenih nacionalnih deležev.

(27) ()    Glej razpis za zbiranje predlogov za instrument za posojila v javnem sektorju JTM-2022-20250PSLF, str. 14, call-fiche_jtm-2022-2025-pslf_en.pdf (europa.eu) .

(28) ()     REGIO – Share your views on just transition communication and awareness-raising (Delite svoja stališča o komuniciranju in ozaveščanju o pravičnem prehodu) (europa.eu) .

(29) ()    Glej razpis za zbiranje predlogov za instrument za posojila v javnem sektorju JTM-2022-20250PSLF, str. 14, call-fiche_jtm-2022-2025-pslf_en.pdf (europa.eu) .

(30) ()    V skladu s členom 38 Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021).