EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 20.6.2023
COM(2023) 401 final
PRILOGE
k
POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN RAČUNSKEMU SODIŠČU
Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU – proračunsko leto 2022
Annual Management and Performance Report for the EU Budget
Volume II
Annexes
#EUBUDGET
Integrated Financial and Accountability Reporting 2022
Rokopis dokončan junija 2023.
Prva izdaja
Luksemburg: Urad za publikacije Evropske unije, 2023
© Evropska unija, 2023
Politika o ponovni uporabi dokumentov Evropske komisije se izvaja s Sklepom Komisije 2011/833/EU z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije (UL L 330, 14.12.2011, str. 39). Če ni navedeno drugače, je ponovna uporaba tega dokumenta dovoljena v skladu z licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0) (
https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/
). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če je ustrezno naveden vir in so označene morebitne spremembe.
Natisni ISBN <xxx-xx-xx-xxxxx-x>
ISSN <xxxx-xxxx>
doi:10.<xxxx/xx...x>
<xx-xx-xx-xxx-xx-x>
PDF
ISBN <xxx-xx-xx-xxxxx-x>
ISSN <xxxx-xxxx>
doi:10.<xxxx/xx...x>
<xx-xx-xx-xxx-xx-x>
EPUB
ISBN <xxx-xx-xx-xxxxx-x>
ISSN <xxxx-xxxx>
doi:10.<xxxx/xx...x>
<xx-xx-xx-xxx-xx-x>
HTML
ISBN <xxx-xx-xx-xxxxx-x>
ISSN <xxxx-xxxx>
doi:10.<xxxx/xx...x>
<xx-xx-xx-xxx-xx-x>
Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU
Proračunsko leto 2022
Zvezek II
Priloge
Vsebina
priloga 1 – Dosežena smotrnost v letu 2022
1.Evropski zeleni dogovor
2.Evropa, pripravljena na digitalno dobo
3.Gospodarstvo za ljudi
4.Močnejša Evropa v svetu
5.Spodbujanje evropskega načina življenja
6.Nova spodbuda za evropsko demokracijo
Priloga 2 – Notranja kontrola in finančno poslovodenje
1.Učinkovita orodja za upravljanje proračuna EU v zapletenem okolju
2.Stroškovno učinkovite kontrole za zaščito proračuna EU
3.Zagotovilo poslovodstva
priloga 3 – Mehanizem za okrevanje in odpornost
1.Mehanizem za okrevanje in odpornost – inovativno in uspešno orodje za odzivanje na krizo
2.Namensko kontrolno okolje za zagotovitev zaščite sredstev EU
3.Rezultati kontrol v zvezi s plačili, izvedenimi leta 2022, potrjujejo zadovoljivo izpolnjevanje vseh mejnikov in ciljev
Priloga 1 – Dosežena smotrnost v letu 2022
Proračun EU je ključno orodje za uresničevanje prednostnih nalog EU. Proračunski programi podpirajo notranje in zunanje politike EU. Z doseganjem rezultatov, ki jih ne bi bilo mogoče doseči z neusklajeno nacionalno porabo, ustvarja dodano vrednost EU. Programi EU so prilagojeni za ustvarjanje sinergij, spodbujanje zasebnega in javnega financiranja ter usklajeno spodbujanje političnih prednostnih nalog Komisije Ursule von der Leyen().
Leta 2022 se je proračun pospešeno izvajal, pri čemer je bilo v obliki odobritev za prevzem obveznosti dodeljenih 178 milijard EUR, kar je postavilo temelje za trajnostnost in blaginjo EU, zlasti z naložbami v zeleno in digitalno okrevanje. To bo socialnemu gospodarstvu EU omogočilo, da bo postalo odpornejše, in okrepilo ustvarjanje delovnih mest.
Večletni finančni okvir: Odobritve za prevzem obveznosti v proračunu EU za leto 2022 po proračunskih postavkah (v milijonih EUR).
Vir:Evropska komisija.
|
Proračun 2022 je bil tudi v središču podpore EU Ukrajini v času ruske vojne agresije, saj je omogočil hitro in prožno odzivanje na nujne potrebe.
|
Proračun EU je bil okrepljen z instrumentom NextGenerationEU za obravnavanje gospodarskih in socialnih posledic pandemije COVID-19. NextGenerationEU je začasen instrument za okrevanje s poudarkom na ključnih prvih letih okrevanja. Od leta 2021 do leta 2026 bo v okviru instrumenta NextGenerationEU za več programov in prednostnih nalog, ki so opisani v tej prilogi, zagotovljenih 807 milijard EUR() sredstev.
Skupni proračun instrumenta NextGenerationEU po postavkah (v milijonih EUR) leta 2022.
Vir: Evropska komisija.
V analizi smotrnosti v tej prilogi je opisano, kako so programi EU prispevali k političnim prednostnim nalogam predsednice Ursule von der Leyen. Ta povzetek dopolnjuje poročanje po posameznih programih iz Priloge 4, ki je predstavljeno kot
spletna stran
, da bi se povečala prijaznost do bralca.
1.Evropski zeleni dogovor
„Naslednji generaciji želimo zapustiti zdrav planet ter kakovostna delovna mesta in rast, ki ne škodujejo naši naravi.“
Ursula von der Leyen
Predsednica Evropske komisije
Zeleni prehod je v središču politike EU in njene strategije za okrevanje. Zagotovitev zaščite podnebja in biotske raznovrstnosti je ključna za našo prihodnost. Da bi se dosegla cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in 55-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, je treba izkoristiti inovativne in nizkoogljične tehnologije, hkrati pa izvajati prilagoditvene ukrepe. Zaščita in obnova našega ekosistema z rešitvami, ki temeljijo na naravi, bosta podprla okolje in tudi okrepila boj proti podnebnim spremembam. Proračun EU ima ključno vlogo na teh področjih.
Leta 2022 je bilo 119 milijard EUR (36 % proračuna EU) namenjenih ciljem vključevanja podnebnih vprašanj in pričakovati je, da bo ta prispevek dosegel 33 % proračuna EU za obdobje 2021–2027.
Prispevek k ciljem vključevanja podnebnih vprašanj za proračun EU (vključno z instrumentom NextGenerationEU) ter mehanizem za okrevanje in odpornost.
Vir: Evropska komisija.
EU se je zavezala, da bo znaten del svojega proračuna namenila financiranju ukrepov, povezanih s podnebjem. Komisija se je zavezala, da bo v obdobju 2021–2027 prispevala 30 % svojega proračuna (vključno z instrumentom NextGenerationEU) za vključevanje podnebnih vprašanj. Ta cilj podpira večina programov EU, k njemu pa pomembno prispevajo kohezijska politika, skupna kmetijska politika ter mehanizem za okrevanje in odpornost. Tudi raziskave in inovacije imajo ključno vlogo pri razvoju tehnologij, potrebnih za doseganje naših ciljev. Program Obzorje Evropa bo na primer prek instrumenta nove misije EU podprl 100 evropskih mest na njihovi poti k podnebni nevtralnosti. Uvedena je bila metodologija za izračun proračunskega prispevka teh prizadevanj in spremljanje doseganja tega cilja.
Metodologija tudi opisuje, kako se načelo, da se ne škoduje bistveno, uporablja v različnih programih porabe sredstev().
Podnebni prispevek v letu 2022 (v milijonih EUR).
Opomba: Skladi kohezijske politike vključujejo Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in Evropski socialni sklad plus.
Vir: Evropska komisija.
Zeleni prehod je eden od šestih glavnih stebrov mehanizma za okrevanje in odpornost. Ta mehanizem prispeva k podnebnim ukrepom in okoljski trajnostnosti. Države članice so predložile reforme in zagotovile naložbe v zelene tehnologije in zmogljivosti, ki vključujejo trajnostno mobilnost, energijsko učinkovitost, vire obnovljive energije, prilagajanje podnebnim spremembam, krožno gospodarstvo in biotsko raznovrstnost. Vsaka država članica mora vsaj 37 % vseh dodeljenih sredstev v okviru načrta za okrevanje in odpornost nameniti ukrepom, ki prispevajo k podnebnim ciljem. Naložbe iz mehanizma morajo spoštovati načelo, da se ne škoduje bistveno, kar zagotavlja združljivost mehanizma z okoljskimi cilji EU.
Države članice so s sprejetjem vseh 27 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost presegle načrtovani cilj odhodkov za podnebje. Približno 40 % (203 milijard EUR)() vseh ukrepov za dodelitev sredstev v okviru načrtov podpira podnebne cilje. Napredek v okviru stebra mehanizma, povezanega z zelenim prehodom, se meri na podlagi štirih skupnih kazalnikov, določenih v pravni podlagi():
•prihranki pri letni porabi primarne energije,
•dodatna nameščena operativna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov,
•infrastruktura za alternativno gorivo (oskrbovalna/polnilna mesta),
•prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti poplavam, požarom v naravi in drugim naravnim nesrečam, ki so povezane s podnebjem.
Države članice so o skupnih kazalnikih prvič poročale februarja 2022 in bodo v prihodnje poročale dvakrat na leto. Najnovejše informacije o nacionalnih načrtih, vključno z njihovim prispevkom k šestim stebrom in doseganju podnebnih ciljev (ter odhodki na digitalnem in socialnem področju), so na voljo v
preglednici kazalnikov okrevanja in odpornosti
.
Leta 2022 je bilo 19 milijard EUR (6 % proračuna EU) namenjenih ohranjanju biotske raznovrstnosti
Ohranjanje biotske raznovrstnosti zagotavlja dolgoročno stabilnost ekosistemov. Omogoča tudi trajnostno ohranjanje naravnih virov za prihodnje generacije. Spopadanje z izgubo biotske raznovrstnosti in obnova ekosistemov sta ključna za zagotovitev odpornejše družbe ter boj proti pojavu bolezni, povezanih z degradacijo ekosistemov, in trgovini z divjimi živalmi. Za to spopadanje in obnovo so potrebne tudi znatne naložbe. Komisija je leta 2020 sprejela strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, katere cilj je vsako leto sprostiti 20 milijard EUR za financiranje biotske raznovrstnosti v okviru javnega in zasebnega sektorja. Poleg tega je leta 2022 sprejela pravila o obnovi narave(). To je tudi utrlo pot prispevku EU k mednarodnim pogajanjem o okviru za biotsko raznovrstnost na Konferenci pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti. Rezultat teh pogajanj je bil okvir Kunming–Montreal, v skladu s katerim so se vse pogodbenice zavezale povečanju financiranja biotske raznovrstnosti.
Prispevek k biotski raznovrstnosti v letu 2022 (v milijonih EUR). Vir: Evropska komisija.
·Program EU Copernicus, vključno s sateliti Sentinel za opazovanje Zemlje, je jasen primer sinergij med podnebnimi cilji, cilji glede biotske raznovrstnosti in digitalnimi cilji. Copernicus prek storitev za spremljanje kopnega opazuje degradacijo tal in spremlja spremembe v ekosistemih ali gozdovih. Prispeva k spremljanju biotske raznovrstnosti in opraševanja, izboljšanju kakovosti zraka, tal ali vode, zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in podpori prilagajanju podnebnim spremembam.
·Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo podpira ukrepe za varstvo in obnovo morske in obalne biotske raznovrstnosti ter ekosistemov, vključno s celinskimi vodami. To vključuje prostorske varovalne ukrepe na podlagi okvirne direktive EU o morski strategiji, pa tudi upravljanje, obnavljanje in spremljanje območij Natura 2000 ter varstvo živalskih in rastlinskih vrst v okviru direktiv o habitatih in pticah. V okviru programa je bila na Švedskem vzpostavljena platforma deležnikov, ki spodbuja dialog za doseganje trajnostnega ribolova na biološko pomembnih območjih.
Prehod na odpornejši energetski sistem
Ruska vojna agresija proti Ukrajini močno obremenjuje oskrbo z energijo v Evropi in širše gospodarstvo. V načrtu REPowerEU so predlagani ukrepi za varčevanje z energijo, proizvodnjo čiste energije in diverzifikacijo naše oskrbe z energijo, cilj pa je doseči odpornejši energetski sistem in resnično energetsko unijo. Načrt REPowerEU državam članicam omogoča, da v svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost dodajo poglavje o načrtu REPowerEU, da bi se financirale naložbe in reforme z namenom diverzifikacije oskrbe z energijo in zmanjšanja odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Poleg boja proti podnebnim spremembam bo prispeval tudi k zmanjšanju računov za energijo in odvisnosti od uvoza fosilnih goriv, s čimer se bo izboljšala zanesljivost oskrbe z energijo in viri v EU.
|
V prvih osmih mesecih vojne je EU uspelo nadomestiti več kot 80 % ruskega plina iz plinovodov. Svoje objekte za skladiščenje plina je napolnila do rekordnih ravni (na več kot 95 % novembra). EU je med avgustom 2022 in marcem 2023 zmanjšala porabo plina za 18 % (v primerjavi s prejšnjimi petimi leti) in povečala uporabo obnovljivih virov energije za več kot 40 %. To je EU omogočilo naložitev strožjih sankcij v odziv na rusko vojno agresijo. Cilj teh sankcij je omejiti zmožnost Rusije za financiranje vojne.
|
Pravičen prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo
Proračun EU obravnava tudi družbene in gospodarske učinke prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu z evropskim zelenim dogovorom in akcijskim načrtom za evropski steber socialnih pravic.
Mehanizem za pravični prehod
pomaga zagotoviti, da bo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo potekal na pravičen način, tako da nihče ne bo prezrt. Napredoval je pri doseganju cilja, da v obdobju 2021–2027 mobilizira do 55 milijard EUR naložb v najbolj prizadete regije za ublažitev socialno-ekonomskega učinka prehoda. Te regije so države članice opredelile v območnih načrtih za pravični prehod, v katerih so določeni izzivi v zvezi s prehodom na posameznem območju ter razvojne potrebe, mehanizmi upravljanja in podnebni cilji, ki jih je treba doseči do leta 2030. Z odobritvijo teh načrtov se omogoči dostop do namenskega financiranja v okviru mehanizma za pravični prehod.
Nova tovarna redkozemeljskih magnetov v kraju Ida-Virumaa (Estonija) je bila prvi projekt, ki je bil deležen financiranja iz Sklada za pravični prehod. Tudi druge regije z intenzivno porabo premoga in ogljičnih goriv izvajajo prve naložbe v okviru sklada.
2.Evropa, pripravljena na digitalno dobo
„To preobrazbeno moč dvojnega digitalnega in podnebnega prehoda bi morali izkoristiti za okrepitev naše industrijske baze in inovacijskega potenciala.“
Ursula von der Leyen
Predsednica Evropske komisije
Uvajanje digitalnih tehnologij ponuja EU pomembne priložnosti za rast. Komisija želi državljane, podjetja in uprave opremiti z novo generacijo digitalnih tehnologij ter jih opolnomočiti z ustreznim izpopolnjevanjem in preusposabljanjem. Pravična digitalna preobrazba lahko poveča inovacije in produktivnost gospodarstva EU ter ljudem in podjetjem ponudi nove priložnosti. Digitalni prehod bo prispeval tudi k ciljem zelenega dogovora s sinergijami na primer v krožnem gospodarstvu.
Digitalni kompas, ki ga je predlagala Komisija, določa digitalne cilje EU za leto 2030. EU bo za uresničitev teh ambicij povečala naložbe v ključne digitalne tehnologije, vključno s kibernetsko varnostjo, umetno inteligenco, podatkovnimi prostori in polprevodniki, ter v ustrezne spretnosti in znanja.
V letih 2021 in 2022 je bilo 132 milijard EUR (17 % proračuna EU za navedeni leti) namenjenih digitalnemu prehodu
Komisija je letos opravila prvi pregled stanja() v zvezi s prispevkom iz programov EU k digitalnemu prehodu, v katerem je zajela leti 2021 in 2022. Čeprav so bili posamezni prispevki izračunani na podlagi metodologij, ki so specifične za posamezen program in morda niso vedno popolnoma primerljive, predhodne ugotovitve kažejo, da se iz proračuna EU, vključno z instrumentom NextGenerationEU, zagotavljajo znatni prispevki k vsem ključnim razsežnostim digitalnega prehoda.
Ta pregled stanja je odskočna deska za namensko, enotno metodologijo sledenja izdatkom za digitalno področje, ki se bo uporabljala v vseh programih. Cilj take metodologije bo zagotoviti zanesljivo merjenje skupnega() proračunskega prispevka, vključno z napovedjo za celoten večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027.
Program za digitalno Evropo se je začel izvajati leta 2021. Usmerjen je v uvajanje digitalne tehnologije za podjetja, državljane in javne uprave. Podpira projekte na petih ključnih področjih zmogljivosti: superračunalništvo, umetna inteligenca, kibernetska varnost, napredne digitalne spretnosti ter široka uporaba digitalnih tehnologij v gospodarstvu in družbi, tudi prek vozlišč digitalnih inovacij.
V letih 2021 in 2022 je bilo na platformi Joinup, ki zabeleži 500 000 obiskov na leto, vladam na voljo že 2 800 digitalnih rešitev. Poleg tega je bilo leta 2022 na podlagi orodja eLab, ki je prav tako financiran iz programa za digitalno Evropo, odkritih več kot 2 000 zavajajočih objav cen.
Prispevek k digitalnim ukrepom v letih 2021 in 2022 (v milijonih EUR).
(1) Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in Evropski socialni sklad plus (vključno s skladom za najbolj ogrožene ter skladom za zaposlovanje in socialne inovacije).
(2) Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, instrument za predpristopno pomoč ter čezmorske države in ozemlja (vključno z Grenlandijo).
Opomba: Kar zadeva programe v okviru deljenega upravljanja ter mehanizem za okrevanje in odpornost, je mogoče prispevek k digitalnim ukrepom izračunati za celotno obdobje izvajanja programa, tj. ne za posamezno leto. Znesek, zagotovljen za posamezno leto, se izračuna s primerjavo skupnega prispevka k digitalnim ukrepom v celotnem obdobju izvajanja in deležem sredstev programa, dodeljenih za zadevno leto.
Vir: Evropska komisija.
Digitalna preobrazba je eden od šestih glavnih stebrov mehanizma za okrevanje in odpornost. Podpira reforme in naložbe v digitalne tehnologije, infrastrukture in postopke, ki so ključni za povečanje odpornosti in inovacijskega potenciala EU. Vsaka država članica mora vsaj 20 % skupnih dodeljenih sredstev v okviru načrta nameniti ukrepom, ki prispevajo k digitalnemu prehodu ali obravnavanju z njim povezanih izzivov. Države članice so s sprejetjem vseh 27 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v praksi presegle načrtovani cilj odhodkov za digitalne ukrepe. Skoraj 26 % (130 milijard EUR)() skupnih dodeljenih sredstev v okviru načrtov je dodeljenih financiranju ukrepov v podporo digitalnim ciljem.
Prispevek mehanizma za okrevanje in odpornost k digitalnemu prehodu. Izračuni temeljijo na metodologijah iz prilog VI in VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
Vir: Evropska komisija.
Prispevek mehanizma za okrevanje in odpornost k digitalnemu prehodu podpira različne razsežnosti, kot so:
•povezljivost s podporo uvajanju zelo visokozmogljivih omrežij (13 % digitalne podpore);
•digitalizacija javnih storitev in vladnih postopkov, vključno z zdravstvenim in pravosodnim sistemom (37 %);
•digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij (19 %);
•razvoj osnovnih in naprednih digitalnih znanj in spretnosti (18 %);
•raziskave na digitalnem področju (3 %) ter razvoj in uvajanje naprednih tehnologij (11 %).
V okviru mehanizma za okrevanje in odpornost() so plačila, izplačana leta 2022, prispevala k izvedbi 93 mejnikov, leta 2022 pa so bili tudi doseženi cilji na področju digitalnega prehoda. Pomembni primeri vključujejo sprejetje novega načrta za digitalizacijo malih in srednjih podjetij v obdobju 2021–2025, španski načrt za digitalne kompetence, razvoj širokopasovne infrastrukture v Latviji ter nakup 600 000 prenosnih računalnikov za učitelje in učence na Portugalskem.
Nekatere pomembne reforme so v prvih dveh letih izvajanja mehanizma že napredovale, na primer reforme za digitalizacijo javne uprave (Slovaška) in zagotavljanje kibernetske varnosti (Romunija).
Zaradi mehanizma za okrevanje in odpornost je do konca leta 2022 več kot 9,2 milijona gospodinjstev pridobilo dostop do zelo visokozmogljivih internetnih omrežij, tudi do omrežij 5G in gigabitne hitrosti. Na splošno je zaradi tega mehanizma do konca leta 2022 123 milijonov uporabnikov uporabljalo izboljšane javne digitalne storitve().
Pregled stanja je omogočil izračun prvih ocenjenih prispevkov iz proračuna EU, vključno z instrumentom NextGenerationEU, k digitalnemu prehodu po ključnih digitalnih razsežnostih, kot je povzeto v grafu spodaj:
Ocenjen prispevek k digitalnim ukrepom v letih 2021 in 2022 (v milijardah EUR) po ključnih digitalnih razsežnostih, razen programov zunanjega delovanja in skupne kmetijske politike.
Vir: Evropska komisija na podlagi prvega pregleda stanja leta 2023.
Zagotavljanje podpore razvoju in uvajanju digitalnih tehnologij ter vlaganje v digitalne spretnosti in znanja
Program za digitalno Evropo je leta 2022 podprl razvoj in uvajanje ključnih digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, blokovna veriga in kibernetska varnost, da bi se pospešila digitalna preobrazba podjetij in industrij. Program je zlasti podprl uvajanje skupnih podatkovnih prostorov, ki temeljijo na inovativnih, varnih in energijsko učinkovitih zmogljivostih z oblaka na rob. Spodbujal je preizkušanje in sprejemanje zaupanja vrednih tehnologij umetne inteligence z vrhunskimi obrati za preizkušanje in eksperimentiranje. Poleg tega je program vlagal v področje kibernetske varnosti, tudi v uvajanje varne kvantne komunikacijske infrastrukture.
Program za digitalno Evropo prispeva tudi k pobudi Destinacija Zemlja, katere cilj je razviti zelo natančen digitalni model našega planeta. Ta model bo spremljal, simuliral in napovedoval vzajemno delovanje med naravnimi pojavi in človekovimi dejavnostmi. Leta 2022 je bila uvedena odprta jedrna platforma (ki je omogočila dostop do orodij za sprejemanje odločitev) in razvite so bile prve digitalne replike Zemljinih sistemov.
Prve ocene iz let 2021 in 2022 kažejo, da je EU prispevala 13,3 milijarde EUR k naložbam v digitalne zmogljivosti in uvajanje naprednih tehnologij ter 12,8 milijarde EUR k raziskavam, vključno z 9 milijardami EUR iz programa Obzorje Evropa. Glavni programi, ki so prispevali, so mehanizem za okrevanje in odpornost, Obzorje Evropa, vesoljski program, Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad ter mehanizem za pravični prehod.
Vse leto 2022 je Erasmus+ nadalje izvajal samoocenjevanje učinkovitega učenja s spodbujanjem uporabe inovativnih izobraževalnih tehnologij (imenovano SELFIE), tj. brezplačno orodje, namenjeno pomoči šolam pri vključevanju digitalnih tehnologij v poučevanje, učenje in ocenjevanje. Orodje je do zdaj uporabilo 4,6 milijona uporabnikov v 33 829 šolah v 84 državah. Evropsko vozlišče za digitalno izobraževanje se je začelo izvajati 23. junija 2022.
Prispevek iz proračuna EU k vesoljski politiki v letu 2022 dokazuje zavezanost EU k ohranjanju njenega položaja kot vodilne svetovne sile na področju vesoljske tehnologije in raziskovanja vesolja. Vesoljski program EU je razvil tehnološke aplikacije, ki so koristne v našem vsakdanjem življenju. Globalni satelitski navigacijski sistem EU Galileo in sistem EU za opazovanje Zemlje Copernicus dosledno zagotavljata zanesljive in visokokakovostne storitve.
|
Zaradi vesoljskega programa EU je bilo leta 2022:
•v uporabi 3,8 milijarde naprav, ki jih podpira sistem Galileo (npr. pametni telefoni), pri čemer se to število stalno povečuje;
•sistem Galileo je bil pri določanju položaja trikrat natančnejši kot pri drugih globalnih satelitskih navigacijskih sistemih, poleg tega pa je bil zelo razpoložljiv;
•v orbiti je bilo 28 satelitov Galileo in 7 satelitov Copernicus;
•objavljenih je bilo 7,9 petabita podatkov o opazovanju, pridobljenih s satelitom Copernicus;
•160 000 registriranih uporabnikov Copernicusove storitve za spremljanje podnebnih sprememb je imelo vsak dan dostop do približno 76 terabitov podatkov, katerih kakovost je bila preverjena. Sistem za dostop do podatkov satelita Sentinel je podpiral več kot 490 000 registriranih uporabnikov.
|
|
Agencija Evropske unije za vesoljski program je vzpostavila platformo, ki bi Ukrajincem omogočila uporabo vesolja sebi v prid. Cilj te platforme je inovatorje, zagonska podjetja in podjetja povezati z neprofitnimi organizacijami in drugimi pomočniki na terenu. Na njej so zbrane aplikacije, ki spodbujajo prosto dostopne podatke v okviru sistemov Galileo in Copernicus, da bi se povečala humanitarna podpora Ukrajincem. Galileo zagotavlja storitve določanja lokacije in navigacije, Copernicus pa podatke in informacije, pridobljene z opazovanjem Zemlje. Aplikacije, objavljene na tej platformi, zajemajo širok nabor uporab, od pomoči neprofitnim organizacijam pri dostavi medicinskih izdelkov z droni do podpore vključevanju ljudi, ki bežijo pred vojno, v EU.
|
Znatno prispevanje k digitalizaciji podjetij in javnih storitev
Rezultati prvega pregleda stanja leta 2023 so pokazali, da se iz proračuna EU (vključno z instrumentom NextGenerationEU) zagotavlja znaten prispevek k digitalizaciji zasebnega in javnega sektorja. Glede na prve ocene za leti 2021 in 2022 podpora iz proračuna EU za e-upravo (vključno z digitalizacijo zdravstvenega in pravosodnega sistema ali prometnega in energetskega omrežja) znaša 42,3 milijarde EUR, podpora za digitalizacijo podjetij pa 22,8 milijarde EUR. Mehanizem za okrevanje in odpornost ter Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad pomembno prispevajo k tem naložbam. Na podlagi programov držav članic se bo več kot 12 % načrtovanih zneskov EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada uporabilo za financiranje posredovanj, s katerimi se bo pospešil digitalni prehod, pri čemer se bodo podprla zlasti mala in srednja podjetja.
Podpora iz proračuna EU, vključno z instrumentom NextGenerationEU, za digitalizacijo javnih storitev, v milijardah EUR. Ti zneski so bili določeni na podlagi prvega pregleda stanja, opravljenega za leti 2021 in 2022, ter zaradi metodoloških omejitev izključujejo programe zunanjega delovanja in skupno kmetijsko politiko.
Vir: Evropska komisija.
Proračun EU znatno prispeva tudi k digitalizaciji prometnih sistemov, pri čemer je bil prispevek k temu v letih 2021 in 2022 ocenjen na 7 milijard EUR, od katerih je bilo skoraj 6 milijard EUR zagotovljenih iz Instrumenta za okrevanje in odpornost, 0,7 milijarde EUR pa iz Instrumenta za povezovanje Evrope.
Instrument za povezovanje Evrope() je prispeval k digitalizaciji prometnih in energetskih sistemov.
|
Do konca leta 2022 je bilo vzdolž vseevropskega prometnega omrežja dokončno nameščenih 1 334 električnih polnilnih mest za cestni promet, ki jim je bila zagotovljena podpora iz proračuna za programe v obdobju 2014–2020, kar je prispevalo k okolju prijaznejšemu cestnemu prometu v skladu s pobudo „Pripravljeni na 55“.
|
Do konca leta 2022 je bilo s podporo iz Instrumenta za povezovanje Evrope za obdobje 2014–2020 zgrajenih 326 kilometrov infrastrukture ob progi evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa in več kot 6 000 kilometrov bo zgrajenih v prihodnjih letih (na podlagi podpisanih projektov).
|
Dodanih je bilo 15 000 megavatov zmogljivosti za prenos električne energije, da bi se povezala električna omrežja in lažje vključevala energija iz obnovljivih virov.
|
Povezovanje Evropejcev: izboljšanje digitalne povezljivosti
S sredstvi iz proračuna EU, vključno z instrumentom NextGenerationEU, se krepi digitalna povezljivost, kar bo vsem državljanom in podjetjem omogočilo nove priložnosti, da v celoti izkoristijo digitalni enotni trg in pospešijo gospodarsko rast. Ocenjuje se, da so zneski, dodeljeni za povezljivost, vključno z naložbami v pokritost z zelo visokozmogljivimi širokopasovnimi omrežji in omrežjem 5G, v letih 2021 in 2022 dosegli 13,8 milijarde EUR().
Glavni programi, ki so prispevali sredstva, so mehanizem za okrevanje in odpornost (13 milijard EUR), Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad (2,3 milijarde EUR) ter Instrument za povezovanje Evrope. Skupna kmetijska politika ima ključno vlogo tudi pri izboljševanju širokopasovnega dostopa na podeželju, saj podpira širokopasovne infrastrukture in izboljšan dostop do e-uprave. Glede na najnovejše programe za razvoj podeželja bo skupna kmetijska politika v sedanjem programskem obdobju skoraj 13 milijonom ljudem, ki živijo na podeželju, omogočila izboljšan dostop do informacij, komunikacij ter tehnoloških storitev in infrastrukture.
Na podlagi podpore iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada je bil med letoma 2014 in 2021 6,3 milijona gospodinjstvom zagotovljen širokopasovni dostop z zmogljivostjo vsaj 30 megabitov na sekundo. V istem obdobju je bilo dodatnih 550 000 uporabnikov energije priklopljenih na pametna omrežja električne energije.
3.Gospodarstvo za ljudi
„Naš cilj ni samo popraviti in obnoviti za tukaj in zdaj, ampak tudi zagotoviti boljši način življenja za jutrišnji svet.“
Ursula von der Leyen
Predsednica Evropske komisije
Proračun EU za leto 2022 z naložbami v raziskave in inovacije, izobraževanje in infrastrukturo podpira trajnostno rast. Sredstva iz proračuna EU se uporabljajo tudi za spodbujanje enakosti za vse v vseh pomenih. K tej prednostni nalogi prispeva veliko programov. Med najpomembnejšimi so mehanizem za okrevanje in odpornost (74,4 milijarde EUR plačil v letu 2022), Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad (4,1 milijarde EUR v obdobju 2021–2027 plus 38,7 milijarde EUR v obdobju 2014–2020), Evropski socialni sklad plus (1,5 milijarde EUR plačil v letu 2022), Obzorje Evropa (7,9 milijarde EUR plačil v letu 2022) in Erasmus+ (3,0 milijarde EUR plačil v letu 2022)().
97 % programov kohezijske politike za obdobje 2021–2027 je bilo sprejetih pred koncem leta 2022, kar je državam in skupnostim omogočilo, da izkoristijo priložnosti, ki jih je ustvaril prehod EU na bolj digitalno in trajnostno gospodarstvo, ter pri tem nikogar ne zapostavijo. Kot posledica krize zaradi COVID-19 in potrebe po tem, da se da prednost izvajanju kriznih ukrepov in ukrepov za okrevanje, vojne v Ukrajini ter poznega sprejetja večletnega finančnega okvira in programske zakonodaje je bil postopek sprejemanja teh programov počasnejši od pričakovanega.
Za močnejše in pravičnejše gospodarstvo
Sprejetim programom s prispevkom iz Evropskega socialnega sklada plus je bilo za obdobje 2021–2027 namenjenih skupaj 91,5 milijarde EUR(). Sklad spodbuja socialno vključevanje in izboljševanje zaposlitvenih priložnosti, tako da podpira projekte, ki so med drugim osredotočeni na pomoč pri iskanju zaposlitve, usposabljanje, izobraževanje, socialno vključevanje, zmanjšanje brezposelnosti mladih, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja za ženske ter ponovno vključitev na trg dela prikrajšanih oseb ali oseb, ki so bile z njega izključene.
Kljub počasnemu začetku izvajanja programov Evropskega socialnega sklada plus za obdobje 2021–2027 leta 2022 zaradi poznega sprejetja uredbe o evropskem socialnem skladu plus je bil zagotovljen nemoten prehod s programov za obdobje 2014–2020 na nove programe. Hkrati so se kar najbolj izkoristile prožnosti za prilagoditev nacionalnim posebnostim. To je vključevalo prerazporeditev proračunskih sredstev Evropskega socialnega sklada plus na primer na druge sklade kohezijske politike(), Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko() in Sklad za pravični prehod().
|
55,2 milijona
ljudem je bila do konca leta 2021 zagotovljena podpora iz Evropskega socialnega sklada in z ukrepi pobude za zaposlovanje mladih.
|
6,4 milijona
ljudi je do konca leta 2021 ob podpori iz Evropskega socialnega sklada in z ukrepi pobude za zaposlovanje mladih našlo zaposlitev (tudi kot samozaposlene osebe).
|
8,8 milijona
ljudi je do konca leta 2021 ob podpori iz Evropskega socialnega sklada in z ukrepi pobude za zaposlovanje mladih pridobilo kvalifikacijo.
|
3,7 milijona
ljudi se je do konca leta 2021 ob podpori iz Evropskega socialnega sklada in z ukrepi pobude za zaposlovanje mladih udeležilo izobraževanja ali usposabljanja.
|
|
15 milijonov
ljudi je leta 2021 prejelo podporo pri preskrbi s hrano v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.
|
2,1 milijona
ljudi je leta 2021 prejelo materialno pomoč v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.
|
14 559 posredovanj zaposlitve
je bilo v okviru programa za zaposlovanje in socialne inovacije zagotovljenih od začetka ciljno usmerjenih programov mobilnosti v letu 2015 (vključno s programom Tvoja prva zaposlitev EURES) do konca prvega polletja leta 2022.
|
3,1 milijarde EUR
posojil je bilo dodeljenih 182 425 mikropodjetjem od njihovega zagona do 30. septembra 2022, kar je bilo mogoče zaradi 417 milijonov EUR v obliki jamstev za 114 mikrofinančnih posrednikov v okviru programa za zaposlovanje in socialne inovacije.
|
|
EU je 4. marca 2022, samo en teden po obsežni ruski invaziji na Ukrajino, aktivirala direktivo o začasni zaščiti, da bi podprla države članice, ki so ljudem, ki so zbežali iz Ukrajine, zagotovile dostop do izobraževanja in usposabljanja, trga dela, zdravstvenega varstva, stanovanj in socialnega varstva. Do zdaj so se za začasno zaščito registrirali skoraj 4 milijoni Ukrajincev.
|
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce je leta 2022 prejel tri vloge treh držav članic, ki so zaprosile za skupaj 21 milijonov EUR, s katerimi bi podprle delavce, ki so postali presežni, tako da bi jim pomagale pri iskanju nove zaposlitve ali ohranitvi ali ustanovitvi lastnega podjetja(). Sklad zagotavlja podporo delavcem v vseh sektorjih, na katere je vplival prehod na bolj zeleno gospodarstvo, pa tudi delavcem, prizadetim zaradi zadnjih kriz, na primer pandemije COVID-19 skupaj z energetsko krizo. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce je leta 2022 zagotovil podporo 559 belgijskim delavcem iz logističnega sektorja, 1 580 francoskim delavcem iz letalskega sektorja in 303 španskim delavcem iz sektorja proizvodnje v Španiji. Prestrukturiranje gospodarstva lahko še bolj prizadene nizko usposobljene delavce in delavce, starejše od 50 let, ki so na trgu dela že prikrajšani. Iz tega sklada jim bo zagotovljena dodatna pomoč, na primer usposabljanje, podpora za ustanovitev podjetja, spodbude in nadomestila ali pomoč pri iskanju nadomestne zaposlitve, da bodo lahko premagali te izzive na regionalnih trgih dela.
Odpravljanje gospodarskih in socialnih neenakosti ob odzivanju na pandemijo
Pandemija COVID-19 je močno vplivala na gospodarstvo EU. Skladi kohezijske politike so ključni za preprečevanje asimetričnega okrevanja z vse večjimi razlikami, pri katerem bi si nekatere regije opomogle, druge pa stagnirale ali nazadovale. Komisija je zato aprila 2020 uvedla dva svežnja ukrepov: naložbeno pobudo v odziv na koronavirus in naložbeno pobudo v odziv na koronavirus plus, ki sta bili maja 2020 dopolnjeni s svežnjem v okviru pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU), da bi se podprle zmogljivosti za okrevanje po krizi, vključno z ukrepi zaposlovanja, zagotovila podpora zdravstvenim sistemom ter malim in srednjim podjetjem ter pripravilo zeleno, digitalno in odporno okrevanje gospodarstva. Ta hitri odziv je prispeval k splošnemu gospodarskemu okrevanju držav članic ter bolj vključujoči in odporni Evropski uniji.
25 držav članic in Združeno kraljestvo so zahtevali 239 sprememb svojih obstoječih programov kohezijske politike, pri čemer so uporabili prožnosti, omogočene v okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus in naložbene pobude v odziv na koronavirus plus. Komisija je spremenila svoje notranje postopke, da bi omogočila hitro obravnavo vseh zahtevkov po lažjih in hitrejših postopkih Upravno breme se je zmanjšalo s podaljšanjem rokov, razširitvijo področja uporabe projekta in drugimi poenostavitvami.
Po tematskem reprogramiranju so naložbe osredotočene predvsem na: zdravstveni sektor – za zagotovitev osebne zaščitne opreme, financiranje testiranja in podporo bolnišnicam z nakupom dodatne medicinske opreme; poslovni sektor – z zagotavljanjem obratnih sredstev za mala in srednja podjetja, olajševanjem digitalizacije ter vzpostavljanjem ali preoblikovanjem finančnih instrumentov; in podporo ljudem – z izvajanjem shem za ohranitev delovnih mest in zagotavljanjem pomoči ranljivim skupinam.
Glavne vrednosti() o obsegu sredstev, mobiliziranih v okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus in naložbene pobude v odziv na koronavirus plus, so:
•8,3 milijarde EUR prerazporeditev EU za zdravstvene ukrepe, kar pomeni neto povečanje v višini 8 milijard EUR na ravni EU;
•12,5 milijarde EUR prerazporeditev EU za podporo podjetjem, kar pomeni neto povečanje v višini 4,2 milijarde EUR na ravni EU;
•5,1 milijarde EUR neposredne podpore ljudem, tudi delavcem in ranljivim skupinam (dodeljeni zneski neposredne podpore ljudem se delno prekrivajo z reprogramiranjem za zdravje in podjetja v okviru Evropskega socialnega sklada).
|
Konec decembra 2022 je ocenjen skupni znesek, ki je bil v praksi namenjen investicijski porabi, znašal 405 milijard EUR, kar pomeni 76 % načrtovanega skupnega zneska 532 milijard EUR odhodkov EU in nacionalnih odhodkov v okviru kohezijske politike za obdobje 2014–2020(), v primerjavi z investicijsko porabo v višini 331 milijard EUR do konca leta 2021. Preostale načrtovane naložbe je treba v okviru nacionalnih in regionalnih programov zagotoviti do konca leta 2023.
|
6,3 milijona
gospodinjstev je imelo med letoma 2014 in 2021 širokopasovni dostop z zmogljivostjo vsaj 30 megabitov na sekundo().
|
310 000
delovnih mest je bilo med letoma 2014 in 2021 neposredno ustvarjenih v podprtih podjetjih.
|
60 milijonov
ljudi je imelo med letoma 2014 in 2021 dostop do novih ali posodobljenih zdravstvenih storitev.
|
|
550 000
dodatnih uporabnikov energije se je med letoma 2014 in 2021 priklopilo na pametna omrežja električne energije.
|
22 milijonom
državljanom je bila med letoma 2014 in 2021 zagotovljena protipoplavna zaščita.
|
30 milijonov ljudi
je med letoma 2014 in 2021 živelo na območjih, na katerih se izvajajo strategije celostnega urbanega razvoja.
|
Pobuda kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi in pobuda za prožno pomoč za ozemlja, ki ju je Komisija sprejela marca oziroma junija 2022, sta državam članicam in regijam pomagali zagotoviti nujno pomoč ljudem, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini. S pobudo kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi je bila uvedena dodatna prožnost pravil kohezijske politike za obdobje 2014–2020, da bi se omogočila hitra prerazporeditev razpoložljivih sredstev tistim, ki sprejemajo in vključujejo razseljene osebe. Ti pobudi sta zlasti zagotovili možnost 100-odstotnega sofinanciranja prednostnih nalog, ki spodbujajo socialno-ekonomsko vključevanje nedržavljanov EU, in uvedli 3,5 milijarde EUR dodatnega predhodnega financiranja, ki je na voljo državam članicam v letih 2022 in 2023.
|
Kohezijski programi so bili med prvimi, ki so zagotovili prožnost za odzivanje na različne krize. Pobuda kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi in pobuda za prožno pomoč za ozemlja omogočata, da se s financiranjem iz svežnja pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope zagotovi ključna pomoč ljudem iz Ukrajine. Njun cilj je državam članicam in regijam omogočiti mobilizacijo skladov kohezijske politike za pomoč ljudem, ki bežijo pred vojno. Nujna pomoč, ki pokriva osnovne potrebe ljudi, ki bežijo pred rusko invazijo na Ukrajino, vključuje na primer dostop do storitev, kot so začasna nastanitev, zaloge hrane in vode ali zdravstvena oskrba. Z nekaterimi sredstvi se je okrepila upravna zmogljivost držav članic za izpolnjevanje potreb beguncev, tako da se je na primer zagotovila dodatna podpora za dodatno infrastrukturno opremo ali osebje, ki so nujni za izpolnjevanje potreb beguncev ali razvoj prilagojenih rešitev za dolgoročno vključevanje ljudi z migrantskim ozadjem, in sicer z naložbami v stanovanja, izobraževanje, zaposlovanje, zdravstvo, socialno vključevanje in varstvo ali druge socialne storitve.
Na podlagi pobude kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi so bili 4 milijoni EUR iz svežnja pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope dodeljeni nemškemu pilotnemu projektu za zaposlovanje beguncev v zvezni deželi Porenje - Pfalška za pomoč Ukrajincem pri vključevanju v nemško družbo(). Pilotni projekt je del programa, ki se je začel izvajati 1. julija 2022 in v okviru katerega v zvezni deželi poteka šest projektov. Glavni cilj pilotnega projekta je vzpostaviti regionalne strukture za podporo usposabljanju in vključevanju na trg dela. Pilotni projekti za zaposlovanje zagotavljajo prilagojeno podporo in svetovanje o tem, kako najbolje uporabiti socialne storitve. Razseljene osebe iz Ukrajine prejemajo tudi pomoč pri tem, kako vložiti neposredne vloge pri občinskih službah po vsej državi, in pri številnih upravnih vprašanjih – kot je priprava življenjepisa ali izpolnitev prošnje za prebivanje, zdravstveno varstvo ali stanovanje. Potem ko se službe prepričajo, da so družine varne in stabilne, pomagajo odraslim pri iskanju ustrezne zaposlitve z vzporejanjem znanj in spretnosti ter povezovanjem z lokalnimi službami za zaposlovanje ali agencijami za zaposlovanje, da bi se zagotovila dodatna pomoč pri prijavi na delovno mesto.
|
Ta pomoč v okviru kohezijske politike dopolnjuje podporo iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter drugih virov financiranja. Komisija je tudi prilagodila svoj program čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva, tako da bolje odraža nove razmere v sosedstvu. Predlagala je podporo cenovno dostopni energiji, da bi odpravila posledice visokih cen energije. Vse to je bilo sprejeto brez sprememb in v rekordnem času.
Obravnavanje globalnih izzivov z zagotavljanjem podpore raziskavam in inovacijam
EU na podlagi svojih politik krepi vpliv raziskav in inovacij ter olajšuje sodelovanje. Aktivno podpira ustvarjanje in razširjanje odličnega znanja in tehnologij.
|
12
Nobelovih nagrajencev je med letoma 2007 in 2022 prejelo sredstva EU.
|
9
skupnosti znanja in inovacij
je bilo vzpostavljenih med letoma 2010 in 2022.
|
37
partnerstev v okviru programa Obzorje Evropa EU je bilo sklenjenih med letoma 2021 in 2022.
|
5
misij EU je bilo vzpostavljenih za obravnavanje največjih ugotovljenih izzivov, s katerimi se spopada svet.
|
Do konca leta 2022 je bilo objavljenih in ocenjenih 24 razpisov za misije programa Obzorje Evropa. V okviru teh razpisov je bilo predloženih 8 167 upravičenih predlogov, od katerih jih je bilo 137 izbranih za financiranje, pri čemer je skupni zaprošeni prispevek EU znašal 1 milijardo EUR. Konec leta 2022 je bilo podpisanih 71 sporazumov o nepovratnih sredstvih, ki so vključevali 1 525 udeležencev, skupni znesek teh nepovratnih sredstev pa je bil 0,6 milijarde EUR.
Mehanizem za okrevanje in odpornost bo v času svojega delovanja k raziskavam, razvoju in inovacijam prispeval približno 47,4 milijarde EUR(). Do konca leta 2022 so države članice izvedle ključne reforme in naložbe za podporo industrijskim raziskavam, inovacijam v zdravstvenem sektorju in razvoju nacionalnih strategij o umetni inteligenci.
EU je sprejela akt o čipih, da bi utrdila svoj vodilni položaj na področju raziskav in tehnologije. Cilj akta je obravnavati pomanjkanje znanja in spretnosti na področju napredne proizvodnje ter preprečiti motnje, kot je nedavno globalno pomanjkanje čipov, da bi EU ostala privlačna za najbolj nadarjene z vsega sveta na tem pomembnem področju. Z aktom o čipih je bilo mobiliziranih 43 milijard EUR javnih in zasebnih naložb, osredotočenih na tri stebre. Od tega zneska bo 3,3 milijarde EUR namenjenih pobudi Čipi za Evropo (steber 1), skoraj 2 milijardi EUR iz programa Obzorje Evropa bosta dodeljeni raziskavam in inovacijam, s sredstvi iz programa za digitalno Evropo pa se bodo financirale dejavnosti za krepitev zmogljivosti.
Evropski svet za inovacije je med letoma 2021 in 2022 izbral 65 inovativnih zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij, ki bodo za prodorne inovacije prejela 363 milijonov EUR. Leta 2022 je bilo v okviru glavnega delovnega programa Obzorje Evropa za obdobje 2021–2022 objavljenih 43 novih razpisov za zbiranje predlogov: skupaj je bilo sprejetih 855 tem v okviru 160 razpisov za zbiranje predlogov in 195 drugih ukrepov, katerih skupni proračun je znašal 16 milijard EUR. V okviru programa Obzorje Evropa je bilo leta 2022 vzpostavljenih pet misij EU za obravnavanje najnujnejših družbenih izzivov: (i) prilagajanje podnebnim spremembam; (ii) rak; (iii) 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030; (iv) obnova naših oceanov in voda do leta 2030 ter (v) evropski dogovor o tleh.
Druga prednostna naloga v letu 2022 je bila vzpostavitev evropskih partnerstev. Ta obravnavajo globalne izzive in posodabljajo industrijo na podlagi usklajenih raziskovalnih in inovacijskih pobud ter združujejo države članice in pridružene države, zasebni sektor, fundacije in druge deležnike. Komisija je objavila prvo poročilo o uspešnosti, v katerem je navedla, da je ključna prednost partnerstev zmožnost vključevanja pomembnih strateških industrijskih partnerstev v prednostna področja EU, ne glede na meje in poslovne sektorje. Cilj na primer partnerstva za fotoniko je s pomočjo 3 349 partnerjev iz EU in zunaj nje pospešiti inovacije na področju fotonike za digitalno, zeleno in zdravo prihodnost Evrope, saj prispeva k šestim ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov.
|
V EU se z ukrepi Marie Skłodowske-Curie financira pobuda MSCA4Ukraine, ki zagotavlja podporo razseljenim raziskovalcem iz Ukrajine. Od leta 2013 bo lahko skupaj 13 doktorskih kandidatov ter 111 podoktorskih raziskovalcev iz Ukrajine nadaljevalo svoje delo v državah članicah in državah, pridruženih programu Obzorje Evropa. Izbrane raziskovalce bodo gostile akademske in neakademske organizacije v 21 državah.
Komisija je sklenila, da bo leta 2023 v Kijevu odprla nov urad programa Obzorje Evropa. Urad bo zagotavljal podporo nacionalnim kontaktnim točkam po vsej Ukrajini ter krepil mreže za raziskave in inovacije med ukrajinskimi in evropskimi ustanovami. Cilj tega urada, ki ga gosti nacionalna raziskovalna fundacija, je dvigniti udeležbo Ukrajine v programu Obzorje Evropa na novo raven.
|
Podpiranje izobraževanja in usposabljanja
Izobraževanje in usposabljanje sta ključni komponenti strategije EU za trajnostno rast, konkurenčnost in socialno kohezijo. EU si prizadeva zagotoviti dostop do visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja za vse državljane. Programe izobraževanja in usposabljanja financira prek več kanalov. Glavni viri financiranja vključujejo Evropski socialni sklad plus in Evropski sklad za regionalni razvoj. Financiranje EU je prispevalo k izboljšanju dostopa do izobraževanja in usposabljanja za vse državljane, ne glede na njihovo ozadje ali socialno-ekonomski položaj. Prispevalo je tudi k izboljšanju sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izpopolnjevanju spretnosti in znanja delovne sile. Financirane pobude izražajo zavezo EU izboljšanju kakovosti izobraževanja in usposabljanja, povečanju zaposljivosti in znižanju stopenj brezposelnosti ter hkrati spodbujanju medkulturne izmenjave in prispevanju k razvoju bolj povezane in celovite Evrope.
V okviru programa Erasmus+ za obdobje 2021–2027 bo pobuda Evropske univerze zagotovila boljše in bolj vključujoče izobraževanje in raziskave. EU medtem spodbuja več pobud v korist inovacij, zlasti za zeleni prehod, kot je evropska pobuda za mesta za podporo inovacijam v mestih ter zmožnostim in znanju mest, da bi se ustvarila trajnostna prihodnost.
Mehanizem za okrevanje in odpornost je še en pomemben vir financiranja in bo v času svojega delovanja k izobraževanju ter spretnostim in znanju prispeval približno 73 milijard EUR(). Do konca leta 2022 so države članice izvedle širok nabor reform in naložb, ki zajemajo izobraževanje – od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih – ter tudi zelene in digitalne spretnosti.
Cilj priložnosti za učno mobilnost je spodbuditi mobilnost študentov, osebja, pripravnikov, vajencev, mladih delavcev in mladih. Do konca leta 2022 je bila v okviru programa Erasmus+ podpora zagotovljena 1,5 milijona udeležencem na dejavnostih učne mobilnosti.
Izboljšanje vključevanja razsežnosti enakosti spolov v proračun EU
EU ima vodilno vlogo v svetu pri spodbujanju enakosti spolov. Komisija uporablja načelo enakosti spolov v vseh politikah in ukrepih. Strategija EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025() uresničuje zavezanost Komisije Ursule von der Leyen doseganju Unije enakosti. Strategija določa cilje politike in ukrepe za doseganje znatnega napredka v smeri enakosti spolov do leta 2025.
EU je v skladu s strategijo za enakost spolov novembra 2020 sprejela tretji akcijski načrt za enakost spolov za obdobje 2021–2025. V njem je določen okvir ukrepanja za vse dejavnosti v zvezi z enakostjo spolov in krepitvijo vloge žensk v zunanjih odnosih EU ter za države članice. Komisija je razvila pilotno metodologijo za sledenje prispevkom vseh programov porabe sredstev EU k enakosti spolov v večletnem okviru za obdobje 2021–2027 in jo prvič uporabila že v kontekstu osnutka proračuna za leto 2023.
V skladu z metodologijo se lahko programu na podlagi zastavljenih ciljev ustreznih posredovanj dodelijo ena ali več ocen. Skupni proračun EU je bil na podlagi združenih posredovanj v letu 2022, ki izpolnjujejo pogoje za posamezno oceno, dodeljen, kot sledi:
•ocena 2: posredovanja, katerih glavni cilj je izboljšati enakost spolov, so vključena v 12 programov in zajemajo 2 % skupnega proračuna Komisije;
•ocena 1: posredovanja, pri katerih je enakost spolov pomemben in namensko zastavljen cilj (vendar ni glavni razlog posredovanja), sledijo z 9 % skupnega proračuna in so vključena v 15 programov;
•ocena 0*: posredovanja, ki bi lahko prispevala k enakosti spolov, zajemajo 73 % skupnega proračuna in so vključena v 31 programov;
•ocena 0: posredovanja, ki ne vplivajo pomembno na enakost spolov, zajemajo 16 % proračuna EU in so vključena v 26 programov;
Nadaljnje informacije o pilotni metodologiji, ki se izvaja od objave osnutka proračuna za leto 2023, so na voljo v Prilogi 4 k temu poročilu.
EU ima tudi vodilno vlogo na področju enakosti spolov ter pravic in krepitve vloge žensk in deklet na večstranski ravni, kar prispeva k spodbujanju te agende na mednarodnih forumih. Hkrati pa Komisija s specializiranimi usposabljanji in dejavnim sodelovanjem na ustreznih forumih spodbuja ozaveščanje in krepitev zmogljivosti v svojih službah in državah članicah za vključevanje razsežnosti enakosti spolov v programe porabe sredstev EU.
4.Močnejša Evropa v svetu
„Lahko smo snovalci boljšega svetovnega reda.“
Ursula von der Leyen
Predsednica Evropske komisije
Evropska unija je bila v letu vse večje negotovosti vodilna pri odzivanju na svetovne izzive in še naprej gonilna sila multilateralizma, pri čemer je uresničevala ambiciozno sosedsko politiko, izkazovala solidarnost in razvijala celovita partnerstva za varovanje in spodbujanje svetovnega miru, stabilnosti, demokracije in človekovih pravic.
EU in njene države članice so združene in odločne v svojem odzivu na rusko vojno agresijo proti Ukrajini ter posledično energetsko in prehransko krizo zagotovile humanitarno pomoč, finančno pomoč in vojaško podporo. Proračun EU ima ključno vlogo v tem odzivu, saj zagotavlja prilagodljiva plačila v več programih, makrofinančno pomoč in proračunsko podporo, nujno pomoč, krizno odzivanje in humanitarno pomoč, tudi s prerazporeditvami v okviru programov porabe sredstev EU. Skupna pomoč Ukrajini in njenim prebivalcem iz proračuna EU je leta 2022 znašala 11,6 milijarde EUR(). EU se je hitro odzvala na vse bolj neustrezno prehransko varnost, ki jo je poslabšala ruska vojna agresija, tako da je uvedla odziv Ekipe Evropa na neustrezno prehransko varnost na svetovni ravni in povečala financiranje. Za svetovno prehransko varnost je bilo leta 2022 izplačanih 2,6 milijarde EUR.
Dokaz neomajne podpore EU Ukrajini
Od začetka ruske vojne agresije so se humanitarne potrebe v Ukrajini povečale na doslej najvišjo raven. Do konca leta 2022 je humanitarno pomoč prejelo 14 milijonov ljudi v državi. Komisija je za zagotavljanje humanitarne in nujne pomoči za zagotovitev dostopa do izobraževanja, zdravstvenega varstva in hrane sprejela tudi sveženj nujnih ukrepov. Od skupnega zneska finančne pomoči za Ukrajino je humanitarna pomoč vključevala 485 milijonov EUR, dodeljenih za programe humanitarne pomoči v podporo civilistom, ki so žrtve vojne v Ukrajini, in 38 milijonov EUR za Moldavijo, ki jo je vojna prav tako močno prizadela. Ta ključna podpora vključuje dostop do osnovnih dobrin in storitev, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo in hrana.
Komisija je v sodelovanju z ukrajinskimi organi civilne zaščite začela doslej največjo in najzapletenejšo operacijo v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite, da bi Ukrajini in sosednjim državam zagotovila najnujnejšo nedenarno pomoč, kot so medicinski pripomočki in oprema, ter varno evakuacijo tistih, ki bežijo pred oboroženim konfliktom. Do konca leta je vrednost skoraj 78 000 ton pomoči, ki so jo zagotovile države članice in države nečlanice, ki prispevajo k mehanizmu, skupaj s pomočjo iz rezerv rescEU, znašala približno pol milijarde evrov.
|
Vseh 27 držav članic (pa tudi Islandija, Severna Makedonija, Norveška, Srbija in Turčija) je ponudilo
pomoč, od medicinskih pripomočkov in predmetov za zatočišča do vozil in opreme za energijo. EU je na Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem vzpostavila logistična vozlišča za učinkovitejše pošiljanje blaga v Ukrajino. Mehanizem EU na področju civilne zaščite je zagotovil hrano, vodo, zatočišče, energijo in zdravstveno varstvo. Prek organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere in zalog za izredne razmere v okviru rescEU je EU mobilizirala medicinsko in specializirano opremo za tveganja za javno zdravje, kot so kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje.
|
Nujna makrofinančna pomoč pomaga Ukrajini pri zadovoljevanju njenih finančnih potreb in krepitvi gospodarske stabilnosti. Poleg 7,2 milijarde EUR podpore, zagotovljene leta 2022, bo EU Ukrajini v letu 2023 prek instrumenta makrofinančne pomoči + namenila do 18 milijard EUR v obliki zelo ugodnih posojil. Ta stalna in predvidljiva finančna pomoč bo pomagala pokriti znaten del potreb Ukrajine po financiranju v letu 2023, da bo lahko zagotovila plače in pokojnine ter še naprej zagotavljala ključne javne storitve, kot so bolnišnice, šole in bivališča za premeščene osebe. Pomagala bo tudi zagotoviti makroekonomsko stabilnost Ukrajine in obnoviti ključno infrastrukturo, kot so energetska infrastruktura, vodni sistemi, prometna omrežja, ceste in mostovi, ki jo je Rusija uničila v vojni agresiji.
|
Komisija je leta 2022 mobilizirala ali zagotovila 11,6 milijarde EUR v podporo gospodarski, socialni in finančni odpornosti Ukrajine. Zavezala se je tudi, da bo leta 2023 zagotovila zelo ugodna posojila v vrednosti do 18 milijard EUR.
|
Komisija je imela vodilno vlogo na svetovnih donatorskih dogodkih za podporo notranje razseljenim osebam in beguncem.
|
EU je na primer v okviru zaveze, da bo podprla prihodnjo obnovo države, že prispevala 100 milijonov EUR za sanacijo poškodovanih ukrajinskih šol. Poleg tega je Komisija približno 14 milijonov EUR namenila nakupu šolskih avtobusov za varen prevoz ukrajinskih otrok do šol in začela solidarnostno kampanjo na ravni EU za donacijo šolskih avtobusov Ukrajini prek mehanizma EU na področju civilne zaščite.
|
Vztrajni in namerni ruski napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo so hudo prizadeli njen energetski sistem. EU je skupaj s svojimi državami članicami in zasebnimi podjetji Ukrajini dobavila opremo za energijo v vrednosti več milijonov evrov.
EU je iz rezerv rescEU zagotovila tudi protiukrepe in opremo za odpravo kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih groženj v vrednosti več kot 40 milijonov EUR ter dodelila 13 milijonov EUR za obnovo laboratorijev, ki so jih poškodovali ruski okupatorji v Černobilu.
Pobuda solidarnostnih pasov med EU in Ukrajino je zagotovila nove logistične poti, ki so Ukrajino prek železnic, cest in celinskih plovnih poti povezale s svetovnimi trgovinskimi partnerji. Ob sprejetju sklepa je bilo ocenjeno, da bo na ta način zagotovljenih več kot 15 milijard EUR zelo potrebnih prihodkov za ukrajinske kmete in podjetja ter da bo to Ukrajini pomagalo pri izvozu blaga – zlasti žit – za zagotovitev prehranske varnosti v državah v razvoju. Poleg tega je Ukrajini omogočilo uvoz nujno potrebnega – od humanitarne pomoči do živalske krme in gnojil.
Zunaj proračuna EU evropski mirovni instrument olajšuje zagotavljanje vojaške opreme in varnostne infrastrukture ukrajinskim oboroženim silam in varuje civilno prebivalstvo, kar je jasen izraz podpore obrambi Ukrajine. EU je tokrat prvič podprla svoje države članice pri dobavi tovrstne opreme državi za obrambo pred agresijo.
Mobilizacija humanitarne pomoči tistim, ki jo potrebujejo, ter podpora sodelovanju na področju civilne zaščite za izboljšanje preprečevanja nesreč ter pripravljenosti in odzivanja nanje
Leta 2022 je EU mobilizirala 2,6 milijarde EUR humanitarne pomoči za podporo pri obravnavanju najnujnejših potreb prizadetega prebivalstva po vsem svetu. S tem je dokazala svojo zavezo spodbujanju človekovih pravic, dostojanstva in varnosti po vsem svetu. Leta 2022 se je proračun EU odzval na humanitarne krize, ki zbujajo veliko pozornosti, na primer Afganistan ali Ukrajina, pa tudi na pozabljene krize, pri katerih prizadeto prebivalstvo ne prejema dovolj mednarodne pomoči. V zvezi s krizo ljudstva Rohingja v Mjanmaru je Komisija na primer zagotovila osnovno reševalno humanitarno pomoč, s katero je obravnavala potrebe najranljivejših oseb, ki so jih prizadeli nasilje in spori. S humanitarnimi sredstvi EU je bila zagotovljena pomoč milijonom prizadetih oseb v nekaterih najzahtevnejših okoliščinah na svetu.
Mehanizem EU na področju civilne zaščite se je odzval na veliko kriz
Pakistan se od junija 2022 spoprijema z obilnim monsunskim deževjem in poplavami. Na podlagi prošnje pakistanskih organov za pomoč je bil 29. avgusta 2022 aktiviran mehanizem EU na področju civilne zaščite. Do konca oktobra 2022 so v državo prispeli francoski in belgijski moduli za čiščenje vode, s katerimi je bilo proizvedenih 729 000 litrov čiste vode. Do 5. novembra so ekipe dokončale misijo. Vsa oprema je bila podarjena in predvidena je bila nadaljnja uporaba za vsaj šest mesecev.
Evropa je leta 2022 doživela intenzivno sezono požarov v naravi. EU je mobilizirala pomoč za Albanijo, Češko, Francijo, Portugalsko in Slovenijo. EU in države članice so zagotovile gasilske enote in floto v okviru projekta rescEU, vključno z letali za gašenje požarov, intervencijskimi vozili in helikopterji.
Humanitarna pomoč EU v letu 2022
|
891 milijonov EUR
|
587 milijonov EUR
|
469 milijonov EUR
|
530 milijonov EUR
|
149 milijonov EUR
|
|
|
|
|
|
|
|
Afrika
|
Bližnji vzhod in Turčija
|
Azija, Latinska Amerika, pacifiške in karibske regije
|
Ukrajina,
Zahodni Balkan in Kavkaz
|
Negeografske dodelitve
|
Geografski prikaz humanitarne pomoči EU v letu 2022 po vsem svetu.
Vir: Evropska komisija.
Iz proračuna EU se je v letu 2022 prav tako še naprej zagotavljalo humanitarno financiranje v podporo štirim milijonom beguncev v Turčiji, ki jih večina beži pred vojno v Siriji. Za program mreže socialne varnosti v sili v Turčiji je bilo poleg 325 milijonov EUR humanitarne pomoči, ki je bila napovedana že konec leta 2021, zagotovljenih še 50 milijonov EUR, s čimer so se skupna humanitarna sredstva za Turčijo od leta 2012 približala 3,4 milijarde EUR.
EU je v Turčiji financirala več pobud v korist begunskih otrok (npr. pogojna nakazila sredstev za izobraževalne programe). Na podlagi financiranja se je v obdobju 2014–2022 skoraj za štirikrat povečala stopnja vpisa šoloobveznih begunskih otrok. Projekt se je razširil, tako da je vključeval begunce iz Afganistana in Iraka ter gostiteljske skupnosti.
Leta 2022 je bilo vzpostavljeno novo orodje, tj. zmogljivost za evropski humanitarni odziv, za zapolnitev – zlasti logistične – vrzeli v humanitarnem odzivu na nenadne naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.
Komisija je leta 2022 uvedla devet operacij zmogljivosti za evropski humanitarni odziv (EHRC) na Madagaskarju (dvakrat), v Ukrajini, Moldaviji, Somaliji, Afganistanu, Mozambiku, Ugandi in Burkini Faso, nadaljevala operacije letov znotraj humanitarnega zračnega mostu v Keniji, Demokratični republiki Kongo in Maliju ter organizirala 60 letov EU znotraj humanitarnega zračnega mostu, s katerimi je podprla 24 partnerjev v štirih državah (Afganistanu, Somaliji, Madagaskarju in Moldaviji) in dobavila 842 ton humanitarnega materiala. Nazadnje, v Ukrajini in Moldaviji so bile vsem humanitarnim partnerjem brezplačno ponujene skupne logistične storitve: v Ukrajini je bilo organiziranih 660 operacij cestnega prevoza, predvsem dostave na zadnjem delu poti blizu frontne črte; odprla so se tri skladišča z nadzorom temperature za medicinske izdelke in storitve pakiranja v komplete, ki so podpirala 49 humanitarnih partnerjev (mednarodne in lokalne nevladne organizacije).
Sodelovanje s partnerskimi državami, ki premagujejo razvojne izzive ter si prizadevajo za vrednote in interese EU
Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje je prispeval k doseganju mednarodnih zavez EU in ciljev, ki si jih je zastavila, zlasti agende Združenih narodov do leta 2030, njenih ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma.
Leto 2022 je bilo prvo leto izvajanja strategije Global Gateway(), ki partnerjem zagotavlja načrt za obsežne naložbe v razvoj fizične infrastrukture v skladu z vrednotami in standardi EU. Strategija Global Gateway se izvaja v skladu s pristopom Ekipe Evropa: EU in države članice sodelujejo pri spodbujanju naložb v fizično infrastrukturo, človekov razvoj in ugodno okolje za zagotovitev socialno-ekonomskih učinkov projektov na lokalne skupnosti po vsej Afriki, Aziji, Latinski Ameriki ter v karibskih in pacifiških regijah. V letu 2022 je bilo več kot 9 milijard EUR (v nepovratnih sredstvih) iz proračuna EU namenjenih za podporo izvajanju petih ključnih področij strategije Global Gateway: digitalizacija, podnebne spremembe in energija, promet, izobraževanje in raziskave. Ključni dogodki za izvajanje strategije Global Gateway so vključevali vrh AU-EU februarja 2022, uvedbo naložbenega svežnja Afrika-Evropa ter vrh EU-ASEAN decembra 2022 in konferenco o povezljivosti EU-Srednja Azija novembra 2022.
V okviru strategije Global Gateway ter prek Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje NDICI – Globalna Evropa se je nadalje uvajal Evropski sklad za trajnostni razvoj plus, kar je bilo podprto z jamstvom za zunanje delovanje v znesku do 53,45 milijarde EUR. Evropska investicijska banka je do konca leta 2022 podpisala 49 operacij po vsem svetu v skupnem znesku skoraj 3 milijarde EUR na podlagi jamstva Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus, pri čemer je mobilizirala skupne naložbe med 6 in 9 milijard EUR. Na podlagi tega instrumenta lahko EU znatno poveča prepoznavnost, obseg in vpliv svojega zunanjega delovanja.
Komisija je v sodelovanju s partnerskimi državami še naprej podpirala svoje prednostne naloge. To je vključevalo 1,7 milijarde EUR izplačane podpore trajnostnemu kmetijstvu in prehranskim sistemom po vsem svetu, ponovno potrjeno zavezo EU, da bo v okviru svojega zunanjega sodelovanja v obdobju 2021–2027 zagotovila 7 milijard EUR za podporo biotski raznovrstnosti, sprejetje globalne zdravstvene strategije() ter sodelovanje pri vzpostavitvi novega pandemičnega sklada, sprejetju prvega akcijskega načrta za mlade v okviru zunanjih odnosov EU() in globalni pobudi Ekipe Evropa „vozlišče Digitalna tehnologija za razvoj“, ki že vključuje 13 držav članic() in krepi usklajevanje med državami članicami za spodbujanje pristopa EU k digitalni preobrazbi, osredotočenega na človeka.
Nedavna strateška ocena podpore EU pravni državi in protikorupcijskim ukrepom v partnerskih državah je pokazala, da lahko EU načrtuje ustrezna posredovanja v zvezi s pravno državo in dodaja vrednost v pravosodnem sektorju ter tudi v zvezi z drugimi vrednotami EU (npr. človekove pravice, enakost spolov, nediskriminacija). EU se je uskladila z nacionalnimi prednostnimi nalogami, kadar so te bile določene, ali pa je lahko opredelila izvedljive vstopne točke, kadar take prednostne naloge niso bile določene. Podpora EU pravni državi je dosegala visoke rezultate pri uporabi vključujočih pristopov, izbiri ustrezne kombinacije vrst pomoči, zagotavljanju kritične podpore organizacijam civilne družbe, zagotavljanju prožnosti med izvajanjem in prilagajanju spreminjajočim se razmeram.
Krepitev trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest v naši soseščini
Proračun EU podpira sosednje države s posebnimi programi in ukrepi, ki so usklajeni s političnimi smernicami predsednice Ursule von der Leyen, Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah in agendo Združenih narodov do leta 2030.
Komisija je na primer zagotovila znatno podporo Moldaviji za reševanje energetske krize in partnerskim državam južnega sosedstva za ublažitev socialnoekonomskih posledic ruske vojne agresije, zlasti s prispevkom iz mehanizma za hrano in odpornost v znesku 225 milijonov EUR. Povečala je tudi zagotavljanje mandata za zunanja posojila in preteklih posojil v okviru makrofinančne pomoči. Kljub temu ni bilo pomembnega učinka na izvajanje večletnih okvirnih programov za obdobje 2021–2024 ter vodilnih projektov v okviru gospodarskih in naložbenih načrtov. V južnem sosedstvu so posredovanja iz načrta v vse zahtevnejšem okolju še vedno zelo uporabna. Od leta 2021 je bilo v obliki nepovratnih sredstev dodeljenih 3,3 milijarde EUR (1,6 milijarde EUR za leto 2022), kar je skoraj polovica pričakovanih 7 milijard EUR, obljubljenih v skupnem sporočilu z naslovom Obnovljeno partnerstvo z južnim sosedstvom Nova agenda za Sredozemlje.
5.Spodbujanje evropskega načina življenja
„S sodelovanjem bomo okrepili naše partnerje, saj močni partnerji krepijo tudi Evropo.“
Ursula von der Leyen
Predsednica Evropske komisije
Kot Evropa, ki varuje, EU in države članice gradijo močno evropsko zdravstveno unijo, s katero bodo bolje varovale zdravje državljanov EU, preprečevale prihodnje pandemije in se pripravljale nanje ter na splošno izboljšale zdravstvene sisteme v Evropi.
Evropa, ki varuje, se mora zavzemati tudi za pravičnost in temeljne vrednote EU Neizzvana ruska vojna agresija proti Ukrajini je povzročila največje prisilno razseljevanje ljudi v Evropi po drugi svetovni vojni. Do tega je prišlo v času že tako povečanih nezakonitih migracij po poteh čez Sredozemlje in Zahodni Balkan ter uporabe migrantov v politične namene s strani beloruskega režima. EU je še naprej izboljševala dolgoročno upravljanje migracij na podlagi trdnih meja, posodobitve azilnega sistema EU in sodelovanja s partnerskimi državami.
Programi financiranja EU, kot je Ustvarjalna Evropa, neposredno podpirajo evropske in ukrajinske kulturne in ustvarjalne organizacije. Letni delovni program Ustvarjalna Evropa za leto 2022 je približno 400 milijonov EUR namenil spodbujanju raznolikosti in konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev po vsej Evropi, s čimer je prispeval k njihovemu okrevanju in odpornosti v kontekstu ruske invazije na Ukrajino in njenih posledic za evropsko gospodarstvo. Leta 2022 je bil objavljen poseben razpis v vrednosti 5 milijonov EUR za podporo razseljenim osebam iz Ukrajine ter ukrajinskim kulturnim in ustvarjalnim sektorjem.
EU je v letu 2022 nadaljevala razvoj orodij, s katerimi bi storilcem škodljivega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, vključno s tistimi, katerih tarča so volitve in odprto medijsko okolje, prizadejali politične in ekonomske stroške in škodo njihovemu ugledu.
Preprečevanje izrednih zdravstvenih razmer, njihovo odkrivanje in hitro odzivanje nanje
Pandemija COVID-19 in njene posledice so bile leta 2022 še vedno prisotne. EU skupaj z državami članicami gradi močno evropsko zdravstveno unijo, s katero bo bolje varovala zdravje državljanov EU, preprečevala prihodnje pandemije in se pripravljala nanje ter na splošno izboljšala zdravstvene sisteme v Evropi.
Delovni program EU4Health za leto 2022 je predvidel 381 milijonov EUR za boj proti pandemiji COVID-19. S tem so se na primer zagotovila sredstva za financiranje zmogljivosti za stalno proizvodnjo cepiv in podprla funkcija EU za zbiranje obveščevalnih podatkov.
EU je še naprej zagotavljala podporo akcijam cepljenja v EU in zunaj nje za ublažitev negativnih učinkov virusa. Strategija EU za cepiva se je izkazala za uspešno. Od začetka pandemije so državljani EU skupaj prejeli skoraj eno milijardo odmerkov. Vendar razvoj novih različic COVID-19 zahteva prilagojena cepiva. EU je leta 2022 odobrila uporabo prilagojenih cepiv v novem programu poživitvenih odmerkov, da bi se preprečilo povečanje števila okužb.
Leta 2022 je nov organ Komisije za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere postal ključni organ EU za preprečevanje čezmejnih izrednih zdravstvenih razmer, pripravljanje nanje in hitro odzivanje nanje. Ta organ je še en pomemben sestavni del trdne zdravstvene unije, ki jo EU še naprej gradi, da bi bolje varovala zdravje državljanov EU, preprečila prihodnje pandemije in se pripravila nanje ter na splošno izboljšala zdravstvene sisteme v Evropi. Organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere je pomagal državam članicam zagotavljati() cepiva in obnovitvene odmerke proti razvijajočim se novim različicam COVID-19 do konca leta 2022. Da bi se okrepilo uvajanje cepiv proti COVID-19 v državah nečlanicah EU ter zagotovilo nadaljevanje boja proti virusu humane imunske pomanjkljivosti, tuberkulozi in malariji, je EU prispevala prek instrumenta za nujno pomoč. Da bi EU izboljšala dostop do cepiv v državah z nižjimi prihodki, je skupaj z državami članicami in svojimi finančnimi institucijami prek
pobude za globalni dostop do cepiv proti COVID-19
prispevala več kot 5 milijard EUR.
EU obravnava tudi dolgoročne učinke okužbe s COVID-19, kot je dolgi COVID. V ta namen se iz proračuna EU financirajo obsežne kohortne študije, ki v daljšem časovnem obdobju spremljajo populacije z vsega sveta. Poleg tega se v okviru raziskovalnih projektov, ki so financirani iz programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa, preučujejo tudi primeri dolgotrajne bolezni, ki lahko nastopijo po okužbi s COVID-19.
Digitalno COVID potrdilo EU – pomembno orodje med vrhuncem pandemije – je bilo podaljšano še za eno leto in bo veljalo do 30. junija 2023. To podaljšanje bo ljudem omogočilo, da svoja potrdila uporabijo za potovanje po EU, če se epidemiološke razmere poslabšajo in se ponovno uvedejo omejitve potovanj.
Kriza in poznejše okrevanje so razkrili ranljivosti v zdravstvenem sistemu. Zato je EU prek mehanizma za okrevanje in odpornost še naprej podpirala zdravstvene sisteme držav članic ter jim tako omogočila, da bodo po pandemiji COVID-19 postali močnejši. Z načrti za okrevanje in odpornost se bo med trajanjem mehanizma zdravstveno varstvo podprlo z več kot 43 milijardami EUR. Konec leta 2022 so države članice dosegle 33 od 539 mejnikov in ciljev, povezanih z ukrepi, ki prispevajo k zdravstvenemu varstvu.
Evropski načrt za boj proti raku je izraz obnovljene zavezanosti EU k preprečevanju raka ter zagotavljanju enakega dostopa do diagnosticiranja in zdravljenja raka. To je še en pomemben gradnik evropske zdravstvene unije. Cilj načrta ni le zagotoviti konkretne izboljšave za paciente, temveč tudi dodatno podporo osebam, ki so prebolele raka, ter zdravstvenemu osebju v Evropi. Ukrepi iz tega načrta so podprti v okviru programov, kot sta EU4Health in misija proti raku programa Obzorje Evropa – namenjena raziskavam in pobudam, ki obravnavajo raka. Primeri vključujejo razvoj programa medspecialističnega usposabljanja na področju raka in mreže za mlade, ki so preboleli raka.
Obravnavanje migracij in azila
|
Sklad za azil, migracije in vključevanje
|
Sklad za integrirano upravljanje meja
|
Nujna pomoč iz skladov, ki jih upravlja GD za migracije in notranje zadeve
|
|
Iz proračuna EU je bilo leta 2022 dodeljenih 1,4 milijarde EUR iz tega sklada, ki spodbuja učinkovito upravljanje migracijskih tokov ter izvajanje, krepitev in razvoj enotnega pristopa k azilu in priseljevanju v EU.
|
Iz proračuna EU je bila leta 2022 dodeljena 1 milijarda EUR iz tega sklada, s katerim se obravnavajo izzivi na področjih upravljanja zunanjih meja in skupne vizumske politike.
|
EU je namenila 400 milijonov EUR zagotavljanju nujne pomoči državam članicam, na katere je najbolj vplival začetni sprejem ukrajinskih beguncev, in pomoči za zgodnje vključevanje.
|
Komisija se je na svetovni donatorski prireditvi „Podprimo Ukrajino“ dne 9. aprila 2022 zavezala, da bo za nujno pomoč mobilizirala 400 milijonov EUR. Namen prispevka EU je podpreti države članice pri krepitvi njihovih sistemov za prvi sprejem, zmogljivosti za upravljanje zunanjih meja ter zmogljivosti za premostitev prvega sprejema in zgodnjega vključevanja. Splošni cilj je podpreti prizadevanja držav članic, na katere so najbolj vplivali tokovi razseljenih oseb iz Ukrajine, kakršnih še ni bilo. Na podlagi tega sta se program in osnovna nujna pomoč leta 2022 okrepila z 181,7 milijona EUR v obliki odobritev za prevzem obveznosti in 150 milijoni EUR v obliki odobritev plačil.
Poleg tega je bilo v okviru teh sredstev v višini 400 milijonov EUR 261 milijonov EUR namenjenih podpori izjemnim prizadevanjem držav članic pri obravnavanju potreb upravičencev v okviru direktive o začasni zaščiti. V praksi to pomeni financiranje okrepitve zmogljivosti za prvi sprejem, da bi se obravnavale takojšnje in nujne potrebe razseljenih oseb iz Ukrajine ter odpravila vrzel med prvim sprejemom in zgodnjim vključevanjem.
|
V Moldaviji je bilo ustanovljeno podporno vozlišče EU za notranjo varnost in upravljanje meja. Evropska agencija za mejno in obalno stražo je zagotovila podporo na mejah EU z Rusijo in Ukrajino, da bi lokalnim organom pomagala pri obvladovanju prihodov velikega števila beguncev. Poleg tega je Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj tesno sodelovala z vsemi državami članicami pri preprečevanju kaznivih dejanj, kot so trgovina z ljudmi, nedovoljeni promet z orožjem, pranje denarja in izkoriščanje delovne sile, ter boju proti njim.
|
6.Nova spodbuda za evropsko demokracijo
„Demokracija se lahko hitro razširi. Propade pa lahko ravno tako hitro. Demokracija je svoboda. Moramo se ji postaviti v bran.“
Ursula von der Leyen
Predsednica Evropske komisije
Demokracija na evropski celini je ogrožena. Ruska agresija proti Ukrajini je vojna proti sami demokraciji. Naše demokracije ne moremo jemati za samoumevno. S sredstvi iz proračuna EU se krepijo demokratične institucije.
Splošni režim pogojenosti še naprej ščiti proračun EU pred kršitvami načel pravne države.
Sredstva iz proračuna EU so se uporabila za krepitev demokratičnih institucij, spodbujanje državljanskega udejstvovanja in spodbujanje evropskih vrednot
Proračun EU je ključno orodje za krepitev demokratičnih institucij ter za spodbujanje državljanskega udejstvovanja in evropskih vrednot. S podporo širokemu naboru pobud in programov prispeva k spodbujanju demokratičnih vrednot in praks, podpiranju organizacij civilne družbe pri spodbujanju demokratične udeležbe ter varovanju človekovih pravic in socialne pravičnosti. Proračun EU z vlaganjem v te pobude prispeva k ustvarjanju bolj vključujoče, demokratične in uspešne Evrope.
Proračun EU podpira vrsto programov, usmerjenih v krepitev demokratičnih institucij po vsej EU. Ti programi vključujejo podporo za volilno reformo in razvoj civilne družbe ter splošno pomoč pri spodbujanju preglednosti in odgovornosti.
Proračun EU podpira tudi pobude, usmerjene v spodbujanje državljanskega udejstvovanja po vsej EU. Te pobude vključujejo podporo organizacijam civilne družbe in delu, ki ga opravljajo, ter programe za spodbujanje sodelovanja državljanov pri političnih procesih. Primer sodelovanja državljanov, financiranega iz proračuna EU, je bila Konferenca o prihodnosti Evrope, katere delo je bilo dokončano maja 2022 in v okviru katere je bilo predloženih 49 konkretnih predlogov. Proračun EU na podlagi teh pobud prispeva k spodbujanju aktivnega državljanstva in demokratične udeležbe državljanov pri oblikovanju politike.
Proračun EU ima ključno vlogo pri spodbujanju evropskih vrednot, kot so človekove pravice, socialna pravičnost in pravna država. Sredstva zagotavlja številnim pobudam, ki podpirajo marginalizirane skupnosti, spodbujajo enakost spolov ter ščitijo pravice beguncev in migrantov. Proračun EU prek teh pobud prispeva k spodbujanju bolj vključujoče in strpne Evrope.
Erasmus+ je program EU, ki v Evropi podpira izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport. Podpira programe za mobilnost študentov in osebja, ki so posameznikom omogočili študij in delo v različnih državah članicah. Programi spodbujajo kulturne izmenjave ter povečujejo kakovost izobraževanja in usposabljanja. Erasmus+ namenja velik poudarek socialnemu vključevanju, zelenemu in digitalnemu prehodu ter spodbujanju udeležbe mladih v demokratičnem življenju. Rezultati programa Erasmus+ se upravljajo prek
platforme projektov
Erasmus+. To vključuje večino pobud, financiranih iz programa, ter izbor dobrih praks in zgodb o uspehu.
Spodbujanje pravne države ter preprečevanje in zmanjševanje nastajajočih izzivov
Sistematično spoštovanje pravne države v vseh državah članicah je bil cilj, zastavljen na Konferenci o prihodnosti Evrope. Letno poročilo o stanju pravne države za leto 2022, objavljeno julija 2022, je prvič vključevalo priporočila, naslovljena na vse države članice. Spoštovanje pravne države je ključno tudi za dobro finančno poslovodenje proračuna EU in uspešno uporabo finančnih sredstev EU.
Komisija je leta 2022 še naprej izvajala uredbo o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: uredba o pogojenosti). Začela je postopek za zaščito proračuna EU pred kršitvami pravne države na Madžarskem, zlasti v zvezi z javnim naročanjem, uporabo sredstev EU v skladih javnega interesa, učinkovitostjo izvajanja tožb in bojem proti korupciji. Na predlog Komisije je Svet 15. decembra 2022 sprejel ukrepe za zaščito proračuna EU pred kršitvami načel pravne države na Madžarskem. Svet je sklenil začasno ustaviti 55 % obveznosti za tri programe v okviru kohezijske politike, kar ustreza skupnemu znesku približno 6,3 milijarde EUR za obdobje 2021–2027. Svet je tudi prepovedal sklepanje novih pravnih obveznosti s skladi javnega interesa ali subjekti, ki jih ti vzdržujejo (med katerimi so številne univerze), v okviru katerega koli programa EU, ki ga neposredno ali posredno upravlja Komisija. Madžarska lahko v skladu z uredbo o pogojenosti predloži nadaljnje popravne ukrepe, s katerimi dokaže, da pogoji za uporabo proračunskih ukrepov niso več izpolnjeni. Komisija bo še naprej vodila izvajanje in izvrševanje uredbe, da bi ugotovila morebitne kršitve pravne države, ki dovolj neposredno vplivajo na proračun EU ali kadar obstaja resno tveganje, da bi lahko vplivale nanj, ter ocenjevala, ali so pogoji za začetek postopka iz uredbe izpolnjeni.
V oddelku 1.6 Priloge 2 je opisano izvajanje splošnega režima pogojenosti za zaščito proračuna EU.
Boj proti dezinformacijam
Izpostavljenost državljanov obsežnim dezinformacijam, vključno z zavajajočimi in povsem napačnimi informacijami, je velik izziv. EU je sprejela pomembne ukrepe za boj proti dezinformacijam. V letu 2022 je nadaljevala razvoj orodij, s katerimi bi izvajalcem škodljivega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, vključno s tistimi, katerih tarča so volitve in odprto medijsko okolje, prizadejali politične in ekonomske stroške in škodo njihovemu ugledu. Stalna prizadevanja EU na tem področju so ključna za zagotovitev, da so njeni državljani dobro obveščeni o škodljivih učinkih dezinformacij in zaščiteni pred njimi.
|
Leta 2022 je kontaktni center Europe Direct prevzel vlogo telefonske številke za pomoč Solidarnost EU z Ukrajino,
pri čemer je poleg 24 uradnih jezikov EU uvedel storitev v ukrajinskem in ruskem jeziku, nekateri centri Europe Direct pa so prav tako začeli odgovarjati na vprašanja v ukrajinskem in ruskem jeziku. GD za komuniciranje je leta 2022 pripravil in izvedel kampanjo „You are EU“ (Vi ste EU), ki je predstavila, kako EU spodbuja in pospešuje potreben prehod na obnovljive vire energije in energetsko neodvisnost od Rusije.
|
·Projektna skupina East StratCom je uspešno razkrila številne dezinformacijske kampanje, usmerjene proti EU, in se borila proti njim, njeno delo pa priznavajo tudi druge države in mednarodne organizacije.
·Poleg tega so velika tehnološka podjetja v skladu s smernicami Komisije podpisala okrepljen kodeks ravnanja glede dezinformacij. V skladu s kodeksom ravnanja morajo ta podjetja sprejeti ukrepe za preprečevanje širjenja dezinformacij na njihovih platformah, na primer izboljšanje preglednosti pri političnem oglaševanju in spodbujanje verodostojne vsebine.
·EU je tudi vzpostavila sistem hitrega obveščanja, ki državam članicam omogoča hitro izmenjavo informacij in uskladitev odzivov na dezinformacijsko kampanjo. Ta sistem se je uporabil pri odzivu na številne dezinformacijske kampanje, tudi v zvezi s pandemijo COVID-19.
·EU je neposredno podprla tudi prizadevanja Ukrajine za strateško komuniciranje ter tesno sodelovala z mednarodnimi in podobno mislečimi partnerji, zlasti s skupino sedmih najrazvitejših držav in Organizacijo Severnoatlantske pogodbe, da bi se uprli vojni propagandi. Mreža Komisije za boj proti dezinformacijam je v tedenskih poročilih, ki jih pripravlja Komisija, spremljala in analizirala lažne diskurze ter priporočala ukrepe in protidiskurz.
Priloga 2 – Notranja kontrola in finančno poslovodenje
1.Učinkovita orodja za upravljanje proračuna EU v zapletenem okolju
Dolžnost Evropske komisije je, da denar davkoplačevalcev kar najbolje uporabi za podporo doseganju ciljev politike EU. Zato je ključno poskrbeti, da financiranje doseže predvidene upravičence na uspešen, učinkovit in gospodaren način ob upoštevanju veljavnih pravil. Komisija si v finančnem poslovodenju prizadeva doseči najvišje standarde ter hkrati vzpostaviti ustrezno ravnovesje med nizko stopnjo napake, hitrimi plačili in razumnimi stroški kontrol.
1.1.Proračun EU: najrazličnejša področja, prejemniki in poraba v zapletenem okolju
Leta 2022 so odhodki, ki jih upravlja Komisija, znašali 169 milijard EUR() (glej sliko spodaj). To zajema delež proračuna EU, ki ga upravlja Komisija, skupaj z Evropskim razvojnim skladom() in skrbniškimi skladi EU. Ti odhodki ustrezajo več kot 260 000 plačilom v višini od nekaj sto evrov (za nepovratna sredstva za mobilnost v okviru programa Erasmus+) do več sto milijonov evrov (za velike projekte, kot sta mednarodni termonuklearni poskusni reaktor ali Galileo in Copernicus, skupaj s proračunsko podporo državam v razvoju)(). Prejemnikov sredstev EU je zelo veliko in se med seboj zelo razlikujejo.
|
Enotni trg, inovacije in digitalno
|
Kohezija, odpornost in vrednote
|
Naravni viri in okolje
|
Migracije in upravljanje meja
|
Varnost in obramba
|
Sosedstvo in svet
|
Evropska javna uprava
7,7 milijarde EUR (4,5 %)
|
|
20,4
milijarde EUR (12 %)
|
67,5 milijarde
EUR (40 %)
|
57,7 milijarde EUR (34 %)
|
2,5 milijarde EUR (1 %)
|
0,03 milijarde EUR (0 %)
|
13,6 milijarde
EUR (7 %)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Do 31. decembra 2022 je bilo v okviru raziskovalnega programa Obzorje Evropa podpisanih več kot 5 500 sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev.
|
Od leta 2014 je bila podpora zagotovljena približno 3,7 milijona podjetjem, izboljšane zdravstvene storitve, socialno varstvo, izobraževanje, spretnosti in stanovanja pa so bili zagotovljeni skoraj 60 milijonom ljudem.
|
6,3 milijona upravičencev je prejelo podporo iz kmetijskih skladov v okviru različnih shem.
|
Več kot 1,9 milijona zakonitih priseljencev je izkoristilo ukrepe vključevanja na nacionalni, lokalni in regionalni ravni.
|
Evropski obrambni sklad je do decembra 2022 v okviru 60 projektov sodelovanja na področju obrambne industrije dodelil podporo EU v skupnem znesku 1,17 milijarde EUR.
|
Pomoč je bila zagotovljena 130 tretjim državam na petih celinah.
|
|
Zadevni odhodki iz proračuna EU, ki jih je Komisija izvršila v letu 2022, po področjih politike, v % in milijardah EUR.
Vir: letna poročila Evropske komisije o dejavnostih.
Podobno kot v prejšnjih letih se približno tri četrtine proračuna() (npr. odhodki za kohezijsko politiko in naravne vire) izvršujejo z deljenim upravljanjem. To pomeni, da potem, ko Komisija konča pogajanja o programih in sprejme odločitev v zvezi z njimi, države članice ali organi, ki jih določijo, izbirajo projekte, razdeljujejo sredstva in upravljajo odhodke v skladu s pravom EU in nacionalnim pravom, to odgovornost pa si delijo s Komisijo. Preostanek proračuna Komisija porabi neposredno ali posredno v sodelovanju s pooblaščenimi subjekti. V spodnji preglednici so opisani trije načini upravljanja.
|
|
|
Primeri programov/porabe
|
Drugi vključeni akterji, ki sodelujejo s Komisijo
|
|
|
Neposredno upravljanje
Sredstva izvršuje Komisija
|
Obzorje 2020; Instrument za povezovanje Evrope; upravni odhodki
|
n. r. (upravičenci neposredno prejmejo sredstva)
|
|
|
Posredno upravljanje
Sredstva se izvršujejo v sodelovanju z zunanjimi subjekti
|
Erasmus+, del razvojne in humanitarne pomoči;
predpristopna pomoč
|
agencije, skupna podjetja, Združeni narodi, Svetovna banka, Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, države nečlanice EU
|
|
|
Deljeno upravljanje
Sredstva se izvršujejo v sodelovanju z nacionalnimi in/ali regionalnimi organi držav članic, ki imajo najvišjo raven odgovornosti za izvrševanje proračuna
|
kmetijski skladi; Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo; Evropski sklad za regionalni razvoj; Kohezijski sklad Evropski socialni sklad in pobuda za zaposlovanje mladih; skladi na področju migracij, upravljanja meja in varnosti.
|
plačilne agencije za skupno kmetijsko politiko: 76; operativni programi za sklade kohezijske politike: 492 v vseh državah članicah
|
Odhodki v letu 2022 po načinu upravljanja – razen mehanizma za okrevanje in odpornost.
Vir: Osnutek zaključnega računa Evropske komisije za leto 2022 – Izkaz finančne uspešnosti.
Leto 2022 je bilo drugo leto novega sedemletnega finančnega okvira. Zaradi poznega sprejetja pravnih podlag (vsi programi financiranja) in posledičnega poznega sprejetja programov v okviru kohezijske politike (do konca leta 2022) je v praksi leta 2022 še vedno zelo malo plačil, povezanih s tem novim programskim obdobjem. Plačila, povezana s programskim obdobjem 2021–2027, bodo visoke ravni predvidoma dosegla v prihodnjih letih. Pandemija leta 2022 ni več vplivala na način dela Komisije in njenih izvedbenih partnerjev. Vendar nove krize, ki so se pojavile leta 2022, in posledična visoka inflacija še bolj obremenjujejo že tako redke vire, zato je potreben učinkovit notranji nadzor za zagotovitev stroge uporabe načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti pri porabi sredstev iz proračuna EU.
1.2.Zanesljiv sistem upravljanja, na katerem temelji odgovornost kolegija komisarjev
Kot odredbodajalec Evropske komisije je kolegij komisarjev politično odgovoren za upravljanje proračuna EU, kar zajema odgovornost za delo služb Komisije. Glavni elementi upravljanja proračuna EU, podprti z jasno razdelitvijo odgovornosti med politično in upravljavsko ravnjo, močno zavezanostjo upravljanju uspešnosti in skladnosti s pravnim okvirom, preglednostjo in visokimi standardi etičnega ravnanja, in dobro opredeljeno poročanje vodijo v trdno verigo oblikovanja zagotovil in odgovornosti.
Sistem upravljanja in veriga odgovornosti, ki ju uporablja Evropska komisija, sta prilagojena njenemu edinstvenemu modelu decentraliziranega odločanja pri izvrševanju proračuna. Kolegij komisarjev prenaša vsakodnevno operativno upravljanje na 51 odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil(), ki upravljajo in usmerjajo svoje službe pri doseganju svojih ciljev v skladu z njihovimi strateškimi načrti in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev. Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil so odgovorni za delež proračuna EU, ki se izvršuje v okviru njihovih služb.
Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil v svojih letnih poročilih o dejavnostih pregledno poročajo o smotrnosti in doseženih rezultatih, delovanju svojih sistemov notranjih kontrol in finančnem poslovodenju svojega deleža proračuna EU, pri čemer upoštevajo zagotovila, ki jih dajo države članice v okviru deljenega upravljanja. Vsako letno poročilo o dejavnostih vsebuje izjavo generalnega direktorja o zanesljivosti. Ta lahko vsebuje pridržek, če odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil ugotovijo kakršne koli pomanjkljivosti s pomembnim vplivom. Hkrati pripravijo akcijske načrte, da bi ublažili prihodnja tveganja in okrepili sisteme kontrol.
Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja vsebuje povzetek letnih rezultatov za proračun EU na ravni Komisije, ki temelji na zagotovilih in pridržkih iz vseh letnih poročil o dejavnostih. To poročilo je del celovitega svežnja finančnih poročil in poročil o odgovornosti(), ki ga sprejme kolegij komisarjev.
S sledečim letnim postopkom proračunske razrešnice Evropski parlament in Svet Evropske unije lahko zagotovita, da Komisija prevzame politično odgovornost za izvrševanje proračuna EU. Parlament v svojem sklepu upošteva celovito finančno poročanje Komisije in njeno poročanje o odgovornosti, letno poročilo in posebna poročila Računskega sodišča, skupaj z njegovo izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, zaslišanja komisarjev in generalnih direktorjev ter priporočilo Sveta.
Te zanesljive ureditve upravljanja kolegiju komisarjev pomagajo pri doseganju ciljev Komisije, učinkoviti in uspešni uporabi virov ter zagotavljanju, da se proračun EU izvršuje v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja. Pregled je prikazan v diagramu na naslednji strani.
Oblikovanje zagotovil s strani Komisije in njena odgovornost za proračun EU: jasne vloge in odgovornosti
1.3.Trden okvir notranje kontrole prispeva k doseganju ciljev Komisije
1.3.1.Okvir notranje kontrole se je še naprej razvijal skupaj z okoljem
Komisija se lahko opre na trden interni okvir notranje kontrole, ki temelji na najvišjih mednarodnih standardih().
Kar zadeva izvajanje načrta okrevanja NextGenerationEU, so bili mehanizmi za obvladovanje tveganj in kontrolo dodatno poenostavljeni in okrepljeni. Od potrditve načrta leta 2020 je poseben poudarek na prilagoditvi sistemov notranjih kontrol potrebam povezanih operacij. Konec leta 2021 je Komisija v skladu s svojim splošnim okvirom notranjih kontrol objavila politiko na visoki ravni glede tveganja in skladnosti za instrument NextGenerationEU. Ta zagotavlja ustrezen okvir za obvladovanje tveganj in skladnost, da se zaščitijo finančni interesi EU ter zagotovijo poštenost, celovitost in preglednost operacij v okviru instrumenta NextGenerationEU, kot so operacije izposojanja, upravljanja dolga in dajanja posojil. Komisija je leta 2022 nadalje razvijala okvire za upravljanje in kontrole, tako da je vzpostavila postopke in kontrolne točke za vse temeljne dejavnosti najemanja in dajanja posojil, vključno z načrtovanjem financiranja, izvrševanjem posojilnih transakcij, upravljanjem likvidnosti ter izračunom in razdelitvijo stroškov. Ti postopki so zagotovili, da so odgovorne ekipe vse vidike operacij najemanja in dajanja posojil izvedle v skladu z zanesljivim sklopom kontrol tveganj, jih popolnoma dokumentirale in izvajale dosledno pod strogim nadzorom druge ravni zaščite (neodvisen direktor upravljanja tveganj).
Komisija je decembra 2022 vzpostavila tudi okvir za operacije EU za najemanje posojil in upravljanje dolga v letu 2023 na podlagi enotnega pristopa k financiranju, tj. diverzificirana strategija financiranja(), skupaj z ureditvami za izvajanje diverzificirane strategije financiranja za operacije za najemanje posojil in upravljanje dolga na področju uporabe člena 220a finančne uredbe ter za povezane operacije dajanja posojil(). Z upravljanjem sredstev se zagotavljajo jasen prenos odločanja in vrst odgovornosti, ustrezno ločevanje nalog med enoto za trgovanje, oddelkom za obvladovanje tveganj in zaledno službo, jasno opredeljene vloge, dobro zasnovani in dokumentirani postopki in procesi ter sistem zavor in ravnovesij na vseh ravneh. Postopki preverjanja skladnosti zagotavljajo okvir za ustrezna pravila glede kodeksov ravnanja za obvladovanje morebitnih osebnih nasprotij interesov ter pravila glede obvladovanja tveganja trgovanja na podlagi notranjih informacij.
V zvezi z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost, kar zadeva odhodke, je Komisija leta 2022 dodatno izpopolnila in dokončala posebne strategije revizije in kontrol, uvedene leta 2021. Te temeljijo na izkušnjah, pridobljenih leta 2022, v katerem je bilo prejetih več zahtevkov za plačilo, posledično pa se je povečala intenzivnost revizij in kontrol Komisije (več podrobnosti v Prilogi 3).
Komisija je že leta 2021 sprejela smernice o izogibanju in obvladovanju nasprotja interesov v skladu s finančno uredbo(). V teh smernicah so zajeti vsi načini izvrševanja proračuna EU (neposredno, posredno in deljeno upravljanje). So del prizadevanj Komisije za nadaljnjo krepitev ukrepov za zaščito finančnih interesov EU. Namenjene so ozaveščanju in spodbujanju enotne razlage in uporabe pravil o preprečevanju nasprotij interesov med osebjem institucij EU in organi držav članic ter vsemi osebami, ki sodelujejo pri izvrševanju sredstev EU. Komisija še naprej izvaja ciljno usmerjene ukrepe ozaveščanja o nasprotju interesov in predstavitve teh smernic za organe držav članic in povezane strokovne mreže ter svoje notranje specializirane mreže. Taki ciljno usmerjeni ukrepi in predstavitve bodo potekali tudi v letu 2023 in v naslednjih letih. Namenjeni so ozaveščanju in spodbujanju enotne razlage in uporabe pravil o preprečevanju nasprotij interesov med osebjem institucij EU in organi držav članic ter vsemi osebami, ki sodelujejo pri izvrševanju sredstev EU.
Komisija je leta 2022 še naprej zagotavljala nove ali posodobljene smernice. Te so bile med drugim osredotočene na načine obravnavanja učinka povečane inflacije in način izvajanja omejevalnih ukrepov EU. Kar zadeva posredno upravljanje, je GD za proračun službam Komisije še naprej zagotavljal horizontalne smernice in podporo, tako da je objavljal navodila o ključnih vidikih procesa (npr. o nadzornih ukrepih).
1.3.2.Zrel okvir notranjih kontrol, prilagojen delovanju služb Komisije
V letu 2022 so načela notranje kontrole na splošno prisotna in delujejo, kot je bilo predvideno. Službe vsako leto v skladu s skupno metodologijo ocenijo delovanje svojih notranjih kontrol in povzamejo sklepe v letnih poročilih o dejavnostih. Ta ocena potrjuje, da si službe Komisije še naprej prizadevajo obravnavati pomanjkljivosti svojih sistemov notranje kontrole, ugotovljene leta 2021, in sicer v zvezi s kontrolnim okoljem in komponentami ocene tveganja.
Komisija priznava, da je še vedno treba izboljšati nekatera načela notranje kontrole, predvsem v zvezi z manjšimi pomanjkljivostmi, ki so bile ugotovljene in sporočene v letnih poročilih služb o dejavnostih. To zadeva predvsem dejavnosti kontrole, pri katerih ocena temelji predvsem na rezultatih kontrol (tj. stopnje preostalih napak so nad 2-odstotnim pragom) in napredku, doseženem pri vzpostavljanju sistema notranje kontrole v primeru novega subjekta, pri čeme se upoštevajo tudi ugotovitve revizije. Ustrezne službe sprejmejo v zvezi s tem ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Pri tem jih podpirajo poslovne službe, ki redno spremljajo dosežen napredek. Splošno stanje je prikazano v spodnjem diagramu.
Ocena delovanja 17 načel notranje kontrole: število služb Komisije, ki so poročale, da so bila načela notranje kontrole v letih 2021 in 2022 spoštovana in so pravilno delovala.
Vir: letna poročila Evropske komisije o dejavnostih.
1.4.Večletne strategije kontrol za zagotovitev zakonitosti in pravilnosti odhodkov
1.4.1.Strategije kontrol so večletne in temeljijo na razlikovanju tveganj
Odredbodajalci v okviru svojih sistemov notranjih kontrol kot upravljavci proračuna EU vzpostavijo večletne strategije kontrol, namenjene preprečevanju napak, če pa napak ni mogoče preprečiti, njihovemu odkrivanju in popravljanju. V skladu s svojo odgovornostjo izvajanja posameznih plačil morajo svoje zagotovilo oblikovati od spodaj navzgor in podrobno, tj. za vsak posamezni program ali drugi ustrezni segment odhodkov. To Komisiji omogoča, da podrobno in diferencirano odkrije pomanjkljivosti in napake za vsak program ali segment odhodkov, ugotovi temeljne vzroke sistemskih napak (npr. zapletenost pravil na nekaterih področjih politike, kot so raziskave in kohezija), sprejme ciljno usmerjene in sorazmerne popravne ukrepe in zagotovi, da se vse pridobljene izkušnje uporabijo za izboljšanje sistemov upravljanja in kontrol ter da se upoštevajo pri oblikovanju prihodnjih finančnih programov.
Programi EU za porabo sredstev so po zasnovi večletni, prav tako pa tudi z njimi povezane strategije kontrol. To pomeni, da se lahko napake odkrijejo in popravijo kadar koli do zaključka ob koncu trajanja programa. Poleg tega strategije kontrol temeljijo na razlikovanju tveganj, tj. prilagojene so različnim načinom upravljanja, vključenim akterjem, področjem politike in/ali ureditvam financiranja in povezanim tveganjem.
Večletni kontrolni cikel Evropske komisije.
Za rezultate v letu 2022, ki so navedeni v krogih, glej oddelek 2.1.
Vir: Evropska komisija.
1.4.2.Preprečevanje je prva obrambna linija proti napakam
Ključni preventivni mehanizmi Komisije zajemajo predhodne kontrole in revizije (glej Prilogo 5), vključno s preverjanji upravljanja, ki jih organi držav članic izvajajo pred prijavo odhodkov Komisiji v okviru deljenega upravljanja, ter revizije za odkrivanje pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in kontrol izvedbenih partnerjev. Na podlagi teh preventivnih kontrol se neupravičeni zneski zavrnejo, preden Komisija izvede (končna) plačila, plačila pa se prekinejo in/ali začasno ustavijo, dokler se ne odpravijo pomanjkljivosti v sistemih. Poleg tega pri preprečevanju napak pomagajo smernice, zagotovljene upravičencem in izvedbenim partnerjem.
·V okviru deljenega upravljanja so popravki, ki jih države članice izvedejo pred prijavo odhodkov Komisiji, rezultat preverjanj upravljanja, kontrol in revizij, vključno z revizijami sistemov in operacij, ki jih države članice izvajajo predhodno in naknadno na svoji ravni (pred izvedbo plačil na svoji ravni in po njej). Takšni popravki se večinoma izvajajo z odbitki neupravičenih odhodkov od zahtevkov za plačilo Komisiji ali potrjenih računovodskih izkazov.
·Zneski, popravljeni na ravni držav članic, se lahko v določenih okoliščinah ponovno uporabijo. To je spodbuda za države članice, da izvedejo potrebna preverjanja in revizije ter popravijo nepravilne odhodke, preden Komisiji predložijo zahtevke za povračilo stroškov.
1.4.3.Odkrivanje in popravljanje napak dopolnjujeta preprečevanje
Če preventivni mehanizmi niso bili uspešni, je treba napake, ki vplivajo na odhodke EU, odkriti naknadno, in sicer z naknadnimi revizijami in kontrolami, ki jih Komisija izvede v zvezi z zneski, ki jih je sprejela in izplačala (glej Prilogo 5 v zvezku III). Komisija nato te napake popravi v istem ali naslednjih letih, in sicer z izterjavo ali pobotom od končnih prejemnikov pri neposrednem in posrednem upravljanju ali od držav članic pri deljenem upravljanju. V okviru deljenega upravljanja države članice izvedejo tudi kontrole po prejemu plačil Komisije. Na podlagi teh kontrol so popravki izvedeni tudi naknadno.
·V zvezi s kmetijstvom večina popravkov ustreza primerom, v katerih so bile ugotovljene sistemske napake in uporabljeni popravki za zadevne odhodke za določeno plačilno agencijo ali program (finančni popravki). Preostali popravki ustrezajo zneskom, ki so jih države članice ugotovile in naložile končnim upravičencem po plačilih Komisije; ti zneski so delno povrnjeni v proračun EU, delno pa jih države članice ponovno uporabijo za redne odhodke.
·V zvezi s kohezijo so do zdaj za programsko obdobje 2014–2020 vse popravke, ne glede na to, ali so bili povezani z naknadnimi revizijami in kontrolami držav članic ali naknadnimi revizijami in kontrolami Komisije (vključno z nadaljnjim ukrepanjem Komisije po revizijah Računskega sodišča in preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam), izvedle države članice. To državam članicam omogoča ponovno uporabo ustreznih zneskov za upravičene odhodke, saj se strogi pogoji za neto popravke iz regulativnega okvira niso šteli za izpolnjene. Če sistemi kontrol delujejo pravilno na ravni držav članic, je potreba po neto finančnih popravkih, ki se izvajajo na ravni Komisije, veliko manjša.
Poleg tega se odpravijo tudi pomanjkljivosti sistemov kontrol, odkrite z revizijami na podlagi tveganja in/ali revizijami sistemov, sistemi pa se popravijo. V okviru deljenega in posrednega upravljanja to najprej opravijo države članice izvajalke in izvedbeni partnerji. Za več informacij o zaščiti proračuna EU glej Prilogo 5 v zvezku III.
1.5.Boj proti goljufijam: strategija Komisije za boj proti goljufijam in nadaljnji predlogi
1.5.1.Napredek, dosežen pri strategiji Komisije za boj proti goljufijam
Komisija ima ničelno toleranco do goljufij. Komisija in države članice v skladu s členom 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije ščitijo proračun EU pred goljufijami in drugimi nezakonitimi dejavnostmi.
Na interni ravni je bilo izvajanje akcijskega načrta v zvezi s sedanjo interno strategijo za boj proti goljufijam, sprejeto aprila 2019, do konca leta 2022 skoraj dokončano, saj je bilo sprejetih 60 od 63 ukrepov. Strategija in njen akcijski načrt imata bistveno vlogo pri preprečevanju možnih zlorab denarja EU. Evropski urad za boj proti goljufijam usklajuje in spremlja njeno izvajanje. Za zagotovitev nadaljnjih prizadevanj za boj proti goljufijam v Komisiji ter obravnavo novih izzivov se je Komisija leta 2022 začela pripravljati na revizijo načrta.
Na ravni služb je bilo do konca leta 2022 od sprejetja strategije Komisije za boj proti goljufijam v letu 2019 posodobljenih 94 % vseh lokalnih strategij za boj proti goljufijam. Komisija je v skladu s svojo strategijo za boj proti goljufijam okrepila usklajevanje in sodelovanje, zlasti prek mreže za preprečevanje in odkrivanje goljufij, ki združuje korespondente služb Komisije in izvajalskih agencij za boj proti goljufijam in ki jo koordinira Evropski urad za boj proti goljufijam. V tem okviru je več služb Komisije v sodelovanju z Evropskim uradom za boj proti goljufijam leta 2022 posodobilo svoje lokalne strategije za boj proti goljufijam.
Evropski urad za boj proti goljufijam je leta 2022 nadaljeval svoje analitično delo, pri čemer je na primer dokončal celovit okvir tveganj za mehanizem za okrevanje in odpornost ter analiziral razloge za zmanjšanje obsega poročanja o nepravilnostih, ki ne pomenijo goljufije, med programskima obdobjema 2007–2013 in 2014–2020 na področju kohezijske politike. Z okvirom tveganj mehanizma za okrevanje in odpornost se uvaja tridimenzionalni model, ki upošteva tveganja v zvezi z: (i) naravo in kompleksnostjo naložb; (ii) doseganjem ciljev in (iii) zmogljivostjo goljufov. Predviden je kot orodje za nacionalne organe, ki bi morali na podlagi tega okvira razviti svoje ocene tveganja glede na vrsto naložbe, za katero so odgovorni. Analiza razlogov za zmanjšanje obsega poročanja o nepravilnostih, ki ne pomenijo goljufije, izpostavlja številne možne vzroke (npr. zamude pri izvajanju programov; večja uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov; spremembe praks poročanja; uvedba letnih zaključnih računov in izključitev tekočih ocen ter večja upravna zmogljivost), s katerimi bi se lahko pojasnilo to zmanjšanje, vendar poudarja, da ocenjene vrzeli ne pojasnjujejo v celoti. Komisija je letno poročilo o zaščiti finančnih interesov EU za leto 2021 sprejela septembra 2022().
Evropski urad za boj proti goljufijam je v letu 2022 še naprej izvajal preiskovalne dejavnosti in o njih poročal v svojih letnih poročilih.
|
Avtocesta do goljufije
Evropski urad za boj proti goljufijam je skupaj z Evropsko investicijsko banko začel preiskavo domnevne goljufije v znesku 100 milijonov EUR, povezane z nepravilnostmi med fazo javnega razpisa za gradnjo avtoceste v Bosni in Hercegovini.
Preiskava se je osredotočila na morebitne koruptivne prakse, ki so vključevale gospodarski subjekt v javni lasti, v zvezi s postopkom oddaje naročila (ki se je v celoti financiral s posojilom Evropske investicijske banke) za upravljanje, gradnjo in vzdrževanje avtoceste. Postopek za oddajo javnega naročila je bil del večjega gradbenega projekta s skupno vrednostjo več kot 200 milijonov EUR.
Evropski urad za boj proti goljufijam je med preiskavo tesno sodeloval s preiskovalci Evropske investicijske banke. Dokazal je, da so člani vodstva gospodarskega subjekta nedopustno vplivali na člane komisije za ocenjevanje ponudb, da bi iz postopka izključili enega od ponudnikov in izbrali prednostnega ponudnika. Poleg tega je dokazal, da so bili kršeni pravila iz pogodbe o financiranju, ki sta jo sklenili Evropska investicijska banka in država kandidatka, in smernice o postopkih za oddajo javnega naročila.
Na podlagi preiskave, ki je bila opravljena v manj kot enem letu, so bile prakse odkrite in ustavljene, preden bi napredovale, s čimer se je preprečila neupravičena poraba 97,8 milijona EUR.
|
1.5.2.Druga orodja za učinkovitejši boj proti goljufijam
Komisija je 22. marca 2022 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za visoko skupno raven kibernetske varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah EU(). Ta predlog vzpostavlja okvir za zagotavljanje skupnih pravil in ukrepov za kibernetsko varnost v institucijah, organih in agencijah EU. Njegov cilj je dodatno izboljšati odpornost in zmogljivosti vseh subjektov za odzivanje na incidente. V skladu s prednostnimi nalogami Komisije se mora Evropa prilagoditi digitalni dobi in vzpostaviti gospodarstvo, pripravljeno na prihodnost, ki koristi ljudem. Poleg tega je zagotavljanje varne in odporne javne uprave temelj digitalne preobrazbe družbe kot celote. Ta predlog temelji na strategiji EU za varnostno unijo (COM(2020) 605 final) in strategiji EU za kibernetsko varnost v digitalnem desetletju (JOIN(2020) 18 final).
Preprečevanje in sankcioniranje goljufij sta se nadaljevala tudi prek sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev, ki omogoča zgodnje odkrivanje goljufivih ali nezanesljivih gospodarskih subjektov, njihovo uvrstitev na črni seznam (izključitev), tako da se jim onemogoči pridobitev sredstev EU, in morebitno naložitev denarnih kazni. Odločitve o izključitvi v podatkovni zbirki sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev so zdaj tudi na voljo vsem subjektom, ki izvršujejo proračun v okviru vseh načinov upravljanja. Postopki sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev temeljijo na informacijah, zbranih z revizijami in preverjanji, ki jih izvajajo odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil, pravnomočnimi sodbami ali upravnimi odločbami nacionalnih organov, odločitvami mednarodnih organizacij in v glavnem preiskavami Evropskega urada za boj proti goljufijam. Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev deluje na podlagi trdnega in plodnega sodelovanja med odgovornimi odredbodajalci ter odborom za sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev.
Komisija je leta 2022 predložila več ukrepov za: (i) spodbujanje uporabe sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev; (ii) povečanje njegove uspešnosti ter (iii) večjo učinkovitost sistema. V okviru predloga o spremembi finančne uredbe je Komisija zlasti predlagala razširitev sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev na upravičence v okviru deljenega upravljanja s sorazmernim in ciljno usmerjenim pristopom. Komisija je tudi predlagala, da se za povezane subjekte in/ali dejanske lastnike primarnega izključenega subjekta omogoči izključitev iz sodelovanja na javnih razpisih in posledično iz pridobivanja sredstev EU.
1.6.Režim pogojenosti se izvaja
Od sprejetja uredbe o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: uredba o pogojenosti) decembra 2020 ima EU prvič na voljo posebno orodje za zaščito svojega proračuna pred kršitvami načel pravne države. Uredba o pogojenosti je začela veljati 1. januarja 2021 in dopolnjuje druge postopke, določene z zakonodajo EU za zaščito proračuna EU. Njen cilj je zaščititi proračun EU pred kršitvami načel pravne države, ki dovolj neposredno vplivajo na njegovo dobro finančno poslovodenje ali zaščito finančnih interesov EU ali kadar obstaja resno tveganje, da bi lahko vplivale nanje. Veljavnost uredbe o pogojenosti je Sodišče v celoti potrdilo na podlagi dveh sodb (zadevi C-156/21() in C-157/21()). Po teh sodbah je Komisija 2. marca 2022 sprejela smernice o uporabi Uredbe (EU, EURATOM) 2020/2092 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije.
Uredba o pogojenosti je še eno orodje v širšem naboru orodij za pravno državo, ki vključuje različne instrumente, namenjene zagotavljanju spoštovanja načel pravne države v državah članicah. Uredba o pogojenosti zlasti ščiti proračun Unije pred kršitvami načel pravne države. Nekateri drugi instrumenti iz nabora orodij so prav tako ključni za zaščito pravne države EU, čeprav njihov cilj ni ščititi sam proračun EU: letno poročilo o pravni državi od leta 2022 na primer vključuje priporočila državam članicam. Nazadnje, tudi nacionalni načrti za okrevanje in odpornost, sprejeti leta 2021 in leta 2022 v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, krepijo spoštovanje pravne države in zaščito proračuna EU, če vključujejo mejnike, ki obravnavajo priporočila za posamezne države, povezana z vprašanji pravne države. V primeru Madžarske so bili na primer popravni ukrepi, ki jih je Madžarska predložila v okviru postopka v skladu z uredbo o pogojenosti, preneseni v ustrezne mejnike v madžarskih načrtih za okrevanje in odpornost.
Komisija od januarja 2021 stalno spremlja razmere v državah članicah. Če bodo izpolnjeni pogoji, bo sprožila postopek v skladu z uredbo o pogojenosti. Leta 2022 je Komisija sprejela smernice o izvajanju Uredbe o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna EU.
Na podlagi predloga Komisije je Svet 15. decembra 2022 sprejel ukrepe za zaščito proračuna EU v skladu z uredbo o pogojenosti. S tem se je končal postopek, ki ga je Komisija začela aprila 2022, potem ko je Sodišče potrdilo veljavnost uredbe o pogojenosti, ki sta jo izpodbijali Madžarska in Poljska. Svet je sklenil začasno ustaviti 55 % sredstev za tri programe v okviru kohezijske politike (razširjen operativni program za okolje in energijsko učinkovitost, razširjen operativni program za integrirani promet, razširjen operativni program za teritorialni razvoj in razvoj naselij), kar skupaj znaša približno 6,3 milijarde EUR za obdobje 2021–2027. Od 16. decembra 2022 je tudi prepovedal sklepanje novih pravnih obveznosti s skladi javnega interesa ali subjekti, ki jih ti vzdržujejo, v okviru katerega koli programa EU, ki ga neposredno ali posredno upravlja Komisija. Svet je pri odločitvi upošteval popravne ukrepe, ki jih je predlagala Madžarska, vendar še niso bili v celoti, ustrezno ali pravilno izvedeni, vključno z ustanovitvijo neodvisnega organa za integriteto s širokimi pooblastili za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev v postopku javnega naročanja ter prispevanje k preprečevanju, odkrivanju in odpravljanju goljufij, korupcije in nasprotja interesov (vključno s pomembnimi pooblastili za preverjanje prijav premoženjskega stanja). Omeniti je treba, da Madžarska izvedbenega sklepa Sveta ni izpodbijala pred Sodiščem. Prepoved v zvezi s skladi javnega interesa in subjekti, ki jih ti vzdržujejo, pa se je izpodbijala pred Splošnim sodiščem. Komisija je posredovala v podporo Svetu, da bi zagovarjala izvedbeni sklep Sveta.
Po izvedbenem sklepu Sveta iz decembra 2022 lahko Madžarska v skladu z uredbo o pogojenosti predlaga nadaljnje popravne ukrepe za obravnavo preostalih pomislekov, da bi se odpravili ukrepi, ki jih je sprejel Svet. Če Komisija meni, da so bile težave delno ali v celoti odpravljene, mora Svetu predložiti predlog izvedbenega sklepa za prilagoditev ali odpravo sprejetih ukrepov.
1.7.Predlog za prenovitev finančne uredbe: postopek še poteka
Predlog za načrtno prenovitev finančne uredbe je bil sprejet 16. maja 2022() po obsežnem postopku posvetovanja z institucijami in organi EU ter javnem posvetovanju. Predlog je osredotočen na uskladitev s svežnjem večletnega finančnega okvira 2020/2021 za obdobje 2021–2027, nekatere izboljšave kriznega upravljanja (na podlagi spoznanj, pridobljenih med krizo zaradi COVID-19), okrepljeno zaščito finančnih interesov EU (npr. obvezna uporaba podatkovnega rudarjenja za revizijo in kontrolo ter razširitev sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev na deljeno upravljanje, da se iz vsega financiranja izključijo gospodarski subjekti, ki niso vredni zaupanja) in potrebno poenostavitev. Komisija je pripravila obsežno dokazno gradivo za tekoče razprave z Evropskim parlamentom in Svetom. Računsko sodišče je oktobra 2022 objavilo splošno podporno mnenje.
Vzporedno s tem je Komisija sprejela dva druga predloga za spremembo finančne uredbe. Prvi se nanaša na proračunski učinek nedavne sodne prakse na razveljavljene ali znižane globe(). Obravnava se skupaj z načrtno prenovo, v čakanju na izid ustreznih zadev pred Sodiščem. Drugega sta Evropski parlament in Svet nujno sprejela decembra 2022 v okviru mobilizacije finančne podpore za Ukrajino in z njim uvedla diverzificirano strategijo financiranja kot splošno metodo najemanja posojil().
Komisija bo še naprej podpirala Evropski parlament in Svet v zvezi s predlogoma v obravnavi. Ustrezne mandate o prenovi je pričakovati do junija 2023. Komisija je zavezana, da bo politični sporazum omogočila do konca leta 2023. Nova pravila, s katerimi bo proračun postal prožnejši, preglednejši in bolje zaščiten, bi morala začeti veljati v začetku leta 2024.
Uporaba enotnega orodja za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja
Komisija je v predlogu iz leta 2022 za prenovo finančne uredbe predlagala okrepitev „preprečevanja, odkrivanja in odprave goljufij in nepravilnosti ter nadaljnjega ukrepanja v zvezi z njimi“ z razširitvijo standardiziranega elektronskega evidentiranja in shranjevanja podatkov o prejemnikih sredstev EU, vključno z njihovimi dejanskimi lastniki, na vse načine izvrševanja proračuna EU (deljeno, neposredno in posredno upravljanje). V skladu s predlaganimi ukrepi je obvezna uporaba enotnega celovitega sistema informacijske tehnologije za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja (ki ga zagotovi Komisija), s katerim bi se omogočili dostop do podatkov o prejemnikih sredstev EU in analiza teh podatkov ter opredelitev pogodb in prejemnikov, ki bi lahko bili izpostavljeni tveganju. Sistem informacijske tehnologije bi moral olajšati oceno tveganja za namene izbora, dodeljevanja, finančnega poslovodenja, spremljanja, preiskovanja, kontrole in revizije ter prispevati k uspešnemu preprečevanju, odkrivanju, odpravljanju in spremljanju goljufij, korupcije, nasprotij interesov, dvojnega financiranja in drugih nepravilnosti.
Predlog Komisija vsebuje določbo, v skladu s katero je uporaba orodja obvezna. Izkaže se lahko, da bodo države članice to določbo težko sprejele. V skladu z delom IV Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 je Komisija še naprej spodbujala uporabo orodja za namene kontrol in revizij ter v več osnovnih aktih predlagala njegovo obvezno uporabo, da bi zagotovila njegovo splošno uporabo v državah članicah.
Hkrati je GD za proračun leta 2022 sodeloval z drugimi generalnimi direktorati v zvezi z uvedbo orodja za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja na korporativni ravni, ki bi izpolnil navedene zahteve in potrebe uporabnikov storitev držav članic in Komisije.
2.Stroškovno učinkovite kontrole za zaščito proračuna EU
V skladu z okvirom notranje kontrole Komisije vse službe uporabljajo zgoraj opisane skupne značilnosti kontrole neodvisno od vira financiranja. Ukrepi za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnost se na ravni posebnih programov ali drugih segmentov odhodkov izvajajo na večletni podlagi. Ker se lahko posamezni programi porabe sredstev zelo razlikujejo, je treba strategije kontrol prilagoditi različnim načinom upravljanja, področjem politike, upravičencem in/ali načinom financiranja ter z njimi povezanim tveganjem.
|
Komisija si prizadeva vzpostaviti ustrezno ravnovesje med:
·nizko stopnjo napake,
·hitrimi plačili,
·razumnimi stroški kontrole za vse akterje in razumnim upravnim bremenom upravičencev.
|
To razlikovanje strategij kontrol je potrebno za zagotovitev, da kontrole ostanejo stroškovno učinkovite, tj. da dosegajo ustrezno ravnovesje med zagotavljanjem nizke stopnje napake (uspešnost), hitrih plačil (učinkovitost) in razumnih stroškov (gospodarnost). Na področjih z večjim tveganjem se bodo uporabile višje stopnje podrobnosti in/ali pogostosti kontrol, na področjih z manjšim tveganjem pa bi se morale izvajati kontrole, ki so manj intenzivne, povzročajo nižje stroške in pomenijo manjše breme. Poleg tega se bo pri oblikovanju strategije kontrol upoštevala dejanska možnost izterjave neupravičeno porabljenih sredstev EU (npr. z analizo stroškov in koristi revizij na kraju samem).
Drugi načini za zagotovitev stroškovne učinkovitosti kontrol vključujejo zmanjševanje tveganja napak s poenostavljenimi pravili in/ali postopki (kot so poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov, tj. pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto), navzkrižno opiranje na obstoječe ocene in/ali revizije ter kontrole, ki jih izvajajo drugi subjekti, ter doseganje ekonomij obsega z združevanjem kontrolnih funkcij.
Komisija za merjenje stroškovne učinkovitosti svojih kontrol uporablja naslednje kazalnike.
•
Uspešnost. Stopnja ugotovljenih napak temelji na opravljenih kontrolah, kar omogoča razvrščanje dohodkov v različne kategorije tveganja.
•Učinkovitost. Povprečen čas, potreben za izvedbo plačila. Poleg tega Komisija nenehno preučuje in razvija nove načine za povečanje učinkovitosti, zlasti z oblikovanjem sinergij, kjer koli je to mogoče.
•Gospodarnost. Sorazmernost med stroški kontrol in upravljanimi skladi.
2.1.Rezultati kontrol Komisije potrjujejo, da je proračun EU dobro zaščiten
2.1.1.Skupni rezultati za leto 2022
Na podlagi opravljenih revizij in kontrol službe Komisije vsako leto ocenijo raven tveganja za zakonitost in pravilnost porabe EU v dveh fazah večletnega kontrolnega cikla, ob plačilu in ob zaključku programov. To Komisiji omogoča sprejetje nadaljnjih ukrepov za dodatno znižanje stopenj napake.
|
V letu 2022 je skupno tveganje Komisije ob plačilu in tveganje ob zaključku v skladu z njuno ravnjo iz leta 2021, pri čemer sta obe tveganji pod 2-odstotnim pragom pomembnosti.
Tveganje ob plačilu: 1,9 % (2021 – 1,9 %)
Tveganje ob zaključku: 0,9 % (2021 – 0,8 %)
Skupni znesek preventivnih in popravnih ukrepov, ki so jih izvedle Komisija in države članice: 4,9 milijarde EUR (2021 – 5,2 milijarde EUR)
Pridržki: 15 pridržkov s skupnim finančnim vplivom v višini 877 milijonov EUR.
(2021 – 16, s skupnim finančnim vplivom v višini 987 milijonov EUR)
|
Tveganje ob plačilu je ocena napak, ki jih kljub predhodnim kontrolam ni bilo mogoče preprečiti in vplivajo na izvedena plačila. Te napake se odkrivajo z naknadnimi kontrolami in revizijami(). Tveganje ob zaključku je ocena napak, ki bodo ostale ob koncu trajanja programov ter po izvedbi vseh naknadnih kontrol in popravkov. Enako je tveganju ob plačilu, zmanjšanemu za previdno oceno prihodnjih popravkov, ki bodo izvedeni v času od leta poročanja do konca trajanja programa.
Po mnenju Komisije je proračun uspešno zaščiten, kadar je – najpozneje do zaključka programov, tj. ko so opravljene vse kontrole, popravki, izterjave itd. – tveganje ob zaključku pod 2 %. To je prag pomembnosti, ki ga uporablja tudi Evropsko računsko sodišče. Za več podrobnosti o teh konceptih in metodologiji, ki se uporablja za določitev teh ocen, skupaj z rezultati kontrol za vsako področje politike, glej Prilogo 5.
Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU je povzetek 51 letnih poročil o dejavnostih. Poraba, zajeta v vsakem od teh poročil, je v celoti dodeljena enemu od sedmih razdelkov večletnega finančnega okvira. Podobno kot pri poročanju leta 2021 je bila poraba za varnost in obrambo v okviru GD za obrambno industrijo in vesolje glede na pomembnost teh odhodkov ločena od drugih odhodkov in vključena v ustrezen razdelek. Za primerjavo sta bili tveganje ob plačilu in tveganje ob zaključku za leto 2020 preračunani na podlagi te nove strukture.
Stanje za vsako področje politike je opisano v nadaljevanju.
2.1.2.Rezultati kontrol po segmentih odhodkov/programih z manjšim, srednjim in večjim tveganjem
Komisija opredeli, pri katerih programih/segmentih odhodkov je tveganje večje, tako da lahko svoje delovanje usmeri na najpomembnejša področja. Zaradi svojega poglobljenega empiričnega pristopa ima Komisija zanesljive podatke, iz katerih so razvidne različne razmere za upravljana sredstva (glej diagram v nadaljevanju). Na podlagi tveganja ob plačilu – pred izvedbo vseh prihodnjih popravkov – lahko Komisija letne odhodke natančno razdeli na manjše tveganje ob plačilu (kadar je tveganje nižje od 2,0 %), srednje tveganje ob plačilu (med 2,0 % in 2,5 %) in večje tveganje pri plačilu (nad 2,5 %). Za naravne vire in kohezijo se ta analiza uporablja tudi na ravni posameznih plačilnih agencij in programov v državah članicah. To Komisiji omogoča, da opredeli, kateri programi/segmenti odhodkov so bolj tvegani, in učinkovito zagotavlja podporo in odpravi specifične pomanjkljivosti tudi za politike, ki po vsem svetu predstavljajo majhno tveganje, kot je skupna kmetijska politika.
Evropska komisija je kategorizacijo odhodkov razvrstila v segmente z večjim, srednjim in manjšim tveganjem kot deleže skupnega zneska ustreznih odhodkov za leto 2022
Vir: Evropska komisija.
Odhodki Komisije so tako razdeljeni v kategorije z manjšim, srednjim in večjim tveganjem, kot sledi.
•Manjše tveganje. Ta segment je leta 2022 znašal 107 milijard EUR (63,1 % odhodkov v letu 2022 v primerjavi s 55,1 % odhodki lani). Natančneje, ta kategorija z manjšim tveganjem vključuje: odhodke, ki jih upravljajo plačilne agencije v okviru skupne kmetijske politike (51 od 66 na področju neposrednih plačil in 34 od 74 na področju razvoja podeželja), skupaj z 21 od 25 operativnih programov za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter 151 od 448 programov v okviru skladov kohezijske politike z manjšim tveganjem ob plačilu; odhodke v zvezi z Instrumentom za povezovanje Evrope – promet; prispevke agencijam (Agencija Evropske unije za vesoljski program, Evropska vesoljska agencija itd.); ukrepe Marie Skłodowske-Curie; nepovratna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta; Erasmus+; glavni del instrumenta za nujno pomoč v Uniji; Sklad za azil, migracije in vključevanje; Sklad za notranjo varnost; humanitarno pomoč in civilno zaščito; odhodke za subjekte, ki jim je bilo zaupano izvajanje skladov EU ali proračunskih jamstev, za katere je bila opravljena stebrna ocena (ali izjemoma za decentralizirane agencije EU, ki se lahko izvzamejo iz zahteve po stebrni oceni); in upravne odhodke.
•Srednje tveganje. Ta segment je leta 2022 znašal 20,2 milijarde EUR (12,0 % odhodkov v primerjavi s 22,6 % v letu 2021). To vključuje: odhodke nekaterih plačilnih agencij v okviru skupne kmetijske politike (šest na področju neposrednih plačil in osem na področju razvoja podeželja) in dva operativna programa za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter 169 od 448 programov v okviru skladov kohezijske politike s srednjim tveganjem ob plačilu; nepovratna sredstva v programih razvojne pomoči in sosedskih programih ter odhodke v zvezi z Instrumentom za povezovanje Evrope – energija.
•Večje tveganje. Ta segment je leta 2022 znašal 42,2 milijarde EUR (24,9 % odhodkov, podobno kot leta 2021 (22,3 %)). To vključuje tudi odhodke 9 od 66 plačilnih agencij na področju neposrednih plačil ali 32 od 74 plačilnih agencij na področju razvoja podeželja v okviru skupne kmetijske politike; 128 od 448 programov v okviru skladov kohezijske politike z večjim tveganjem ob plačilu ali z resnimi pomanjkljivostmi()() ter odhodke iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (dva programa). Čeprav so bila v okviru programa Obzorje 2020 uvedena prizadevanja za poenostavitev pravil, je bila stopnja tveganja tega segmenta odhodkov leta 2022 podobna stopnji tveganja v letih pred letom 2021.
Podrobna analiza Komisije potrjuje, da je stopnja napake tesno povezana z naravo financiranja. Pri večini programov ali segmentov odhodkov, ki ustrezajo več kot 50 % zadevnih odhodkov v letu, je tveganje ob plačilu razmeroma manjše, saj zajemajo več plačil na podlagi pravic. Po drugi strani pa je pri nekaterih programih ali segmentih odhodkov, v zvezi s katerimi se uporabljajo precej zapleteni sistemi, ki temeljijo na povračilih, mogoče zaznati sorazmerno večje tveganje ob plačilu (kot je običajno v okviru kohezijske politike, kjer se poleg pravil EU uporablja veliko nacionalnih ali regionalnih pravil ali pravil programa). Kljub temu vzpostavljeni sistemi kontrol omogočajo zmanjšanje tveganj, povezanih z nekaterimi kompleksnejšimi programi, in posledično znižanje stopnje tveganja ob plačilu.
Komisija pozorno spremlja tveganje ob plačilu in tveganje ob zaključku za različne programe/segmente odhodkov ter sprejema nadaljnje ukrepe za znižanje stopenj napake. Zlasti za kategorije srednjega in večjega tveganja si bo še naprej prizadevala za nadaljnje zmanjšanje stopenj napake, tako da bo upravičence in izvedbene partnerje ozaveščala o težavah, po potrebi s prilagoditvijo strategij kontrol, ter pridobljena spoznanja uporabila v prihodnjih programih in poenostavila pravila, kjer je to mogoče.
2.1.3.Rezultati kontrol po področjih politike
Razdelek 1 – Enotni trg, inovacije in digitalno
|
Skupni zadevni odhodki 20,4 milijarde EUR (2021 – 17,3 milijarde EUR)
Tveganje ob plačilu: 1,5 % (2021 – 1,3 %)
Tveganje ob zaključku: 1,1 % (2021 – 1 %)
Preventivni in popravni ukrepi skupaj 171 milijonov EUR (2021 – 162 milijonov EUR)
* Preventivni ukrepi: 144 milijonov EUR (2021 – 142 milijonov EUR)
* Popravni ukrepi: 27 milijonov EUR (2021 – 20 milijonov EUR)
Pridržki: Dva pridržka v zvezi z ugledom brez finančnega vpliva.
|
Leta 2022 sta se tveganje ob plačilu (1,5 %) in tveganje ob zaključku (1,1 %) v primerjavi z letom 2021 povečala. Razlog za to je povečanje tveganja ob plačilu za program Obzorje 2020, ki ustreza glavnim plačilom v letu 2022.
Tako kot v prejšnjih letih službe za raziskave svojih izjav o zanesljivosti v zvezi s programom Obzorje 2020 niso podale z nobenim pridržkom(). Večje tveganje programa Obzorje 2020 je povezano s to vrsto odhodkov, pri katerih plačila še vedno večinoma temeljijo na povračilu dejansko upravičenih stroškov, pravila o povračilu v skladu s povezanimi pravnimi podlagami pa so še vedno zapletena. Da bi Komisija zmanjšala tveganje programa Obzorje 2020, je opredelila ukrepe, katerih cilj je znatno poenostaviti pravila, usmerjene kampanje obveščanja in okrepljeno usposabljanje za zunanja revizijska podjetja, ki izvajajo revizije v imenu Komisije. Ti ukrepi bi morali omogočiti znatno znižanje stopnje napake programa Obzorje Evropa.
Zaradi poznega sprejetja uredbe o programu Obzorje Evropa v primerjavi s prvotnim načrtom se je izvajanje programa začelo z zamudo. Zaradi poznega izvajanja programa so zneski plačil zelo nizki, naknadne kontrole pa se še niso začele. Zato se je za tveganje ob plačilu uporabila konservativna ocena 2 %.
Kar zadeva druge programe, je pri majhnem številu segmentov stopnja preostalih napak višja od 2 %, vendar to zaradi manjšega finančnega učinka() ne vpliva na zagotovilo. Za leto 2022 sta Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja ter GD za raziskave in inovacije izdala dva pridržka v zvezi z ugledom glede neustrezno opredeljenega in izvedenega okvira upravljanja, povezanega s programom Evropskega sveta za inovacije, ter drugih pomanjkljivosti notranje kontrole. Pristojne službe so za oba pridržka sprejele akcijska načrta, ki bosta izvedena najpozneje do konca leta 2023. Ti ukrepi med drugim vključujejo: podpis memoranduma o soglasju, v katerem so odgovornosti in nadzor razdeljeni med Izvajalsko agencijo Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja ter GD za raziskave in inovacije; revizijo instrumenta za prenos, da bi se pojasnile naloge in vloge, ter oceno komponent notranjih kontrol za podporo posodobitvi strategij za boj proti goljufijam in strategij kontrol. Nazadnje, Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje ter nova Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo sta umaknili pridržke iz leta 2021 v zvezi z Instrumentom za povezovanje Evrope (ki zajema energetiko in telekomunikacije).
Razdelek 2 – Kohezija, odpornost in vrednote
|
Skupni zadevni odhodki 67,5 milijarde EUR (2021 – 175,8 milijarde EUR)
Tveganje ob plačilu: 2,6 % (2021 – 2,3 %)
Tveganje ob zaključku: 1,3 % (2021 – 1,2 %)
Preventivni in popravni ukrepi držav članic in Komisije skupaj 3,1 milijarde EUR (2021 – 3,5 milijarde EUR)
* Preventivni ukrepi: 2,3 milijarde EUR (2021 – 2,7 milijarde EUR)
* Popravni ukrepi: 789 milijonov EUR (2021 – 769 milijonov EUR)
Pridržki: 4 pridržki s finančnim učinkom. 310 milijonov EUR.
|
V tem razdelku se je 2,6-odstotno tveganje ob plačilu v primerjavi z letom 2021 (2,3 %) povečalo. V tem razdelku sta tveganje ob plačilu in tveganje ob zaključku večinoma povezana z ravnjo, ugotovljeno za sklade kohezijske politike(), glede na obseg zadevnih odhodkov: približno 94 % skupnih odhodkov v okviru deljenega upravljanja. Pri Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu sta razvidna stabilna nižja vrednost razpona, prikazanega za tveganje ob plačilu(), in zvišanje njegove višje vrednosti, in sicer z razpona 1,9 % do 2,5 % v letu 2021 na razpon 1,9 % do 2,7 % v letu 2022. Pri Evropskem socialnem skladu so se vrednosti razpona za tveganje ob plačilu v letu 2022, tj. 1,9 % do 2,8 %, v primerjavi z razponom v letu 2021 (1,7 % do 2,5 %)() nekoliko zvišale.
Pri vseh skladih kohezijske politike je tveganje ob plačilu kljub stalnim prizadevanjem in izboljšavam pri delovanju sistemov kontrol še vedno znatno. Ocenjuje se, da se giblje med 1,9 % in 2,7 %(), kar je višje kot leta 2021 (1,8 % do 2,5 %). Ocenjeni prihodnji popravki so zneski, potrebni za znižanje stopnje napake vsakega programa, višje od 2 %, na vsaj 2 %. Skupaj ustrezajo razponu 0,5 % do 1,4 %, kar pomeni tveganje ob zaključku 1,3 %.
Države članice so v zvezi s programskim obdobjem 2014-2020 izvedle preventivne ukrepe v znesku 2 297 milijonov EUR in popravne ukrepe v znesku 656 milijonov EUR. Slednji znesek je mogoče na eni strani pripisati kontrolam držav članic (518 milijonov EUR), na drugi strani pa kontrolam Komisije, nadaljnjemu ukrepanju na podlagi preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam in revizijam Računskega sodišča (138 milijonov EUR). To je na splošno v skladu z zneski, izvedenimi v prejšnjih letih. Število izvedenih popravnih ukrepov se povečuje, kar je v skladu z zrelo fazo izvajanja programskega obdobja 2014–2020. Poleg tega je Komisija za programsko obdobje 2007–2013 in prejšnja programska obdobja izvedla popravne ukrepe v znesku 130 milijonov EUR.
Leto 2022 je bilo drugo leto novega večletnega finančnega okvira. Vendar je bila uredba o skupnih določbah za sklade kohezijske politike za obdobje 2021–2027 sprejeta junija 2021 in za leto 2022 niso bila izvedena nobena plačila, razen predhodnega financiranja. Posebna značilnost obdobja 2021–2027 je potreba, da države članice izpolnjujejo sklop tematskih in horizontalnih omogočitvenih pogojev, da se omogoči uspešno izvrševanje skladov v tem obdobju. Do zdaj 22 % dodeljenih sredstev za delovna mesta in rast() še ni bilo povrnjenih zaradi neizpolnjenih tematskih omogočitvenih pogojev.
Kljub stalnim prizadevanjem in izboljšavam pri delovanju sistemov kontrol tveganje ob plačilu za kohezijo ostaja nad 2-odstotnim pragom pomembnosti. To je predvsem posledica zapletenosti projektov, ki se financirajo iz teh skladov, številnih zadevnih akterjev in težav pri obravnavanju nekaterih zapletenih pravil, zlasti v zvezi z nacionalnimi pravili, ki jih je treba upoštevati poleg pravil Evropske unije, pravil o javnih naročilih ali pravil o državni pomoči. Pomanjkljivosti ostajajo predvsem na ravni organov upravljanja ali njihovih posredniških organov, čeprav so se razmere z leti izboljšale zaradi stalnih prizadevanj organov, pristojnih za programe, ob podpori Komisije.
Glavne kategorije nepravilnosti, ki so jih opredelili revizijski organi držav članic in Komisija, so podobne kategorijam, ki jih je opredelilo Računsko sodišče: neupravičeni odhodki, napake pri javnem naročanju in manjkajoča bistvena dokazila. To kaže, da večina revizijskih organov programov ustrezno, vendar ne vedno v celoti odkriva različne vrste nepravilnosti, ki prispevajo k tveganju ob plačilu(). Projekti in pravila so zapleteni, kar pomeni, da obstajajo tveganja za napake. V nekaterih primerih so ugotovljene pomanjkljivosti sistemske, pri čemer se stanje ustreznih (delov) sistemov po sprejetju popravnih ukrepov, ki jih zahteva Komisija, običajno uredi. Razen če se ne uvedejo take izboljšave, Komisija prekine plačila ustreznim (delom) programov, da bi zaščitila proračun EU. Poleg tega ugotovitev napak ali pomanjkljivosti v enem programu ne pomeni, da so podobne napake ali pomanjkljivosti prisotne povsod v zadevni državi članici (in še manj v programih drugih držav članic). Rezultati nadzora držav članic in Komisije omogočajo raznoliko in diferencirano sliko po programih in organih. Na podlagi tega lahko Komisija ugotovi, da večina programov deluje dobro ali dovolj dobro() in da se pri omejenem številu programov več let pojavljajo sistemske in ponavljajoče se pomanjkljivosti, v katere nato Komisija usmeri svoje ukrepe. V slednji kategoriji programov so te pomanjkljivosti pregledno navedene v izdanih pridržkih v ustreznih letnih poročilih o dejavnostih.
V zvezi s predhodnimi obračunskimi leti programskega obdobja 2014–2020 in po dokončanju strogih kontradiktornih postopkov so države članice izvedle dodatne finančne popravke. Zato je bilo tveganje ob zaključku v vsakem od zadnjih obračunskih let pod 2 %, kar potrjuje popravno zmogljivost skladov kohezijske politike. Tveganje ob zaključku se bo še naprej zmanjševalo do zaključka ter končne ocene zakonitosti in pravilnosti povezanih odhodkov vseh programov, ko bodo dokončana vsa nadaljnja ukrepanja na podlagi rezultatov revizij.
Konec leta 2022 so bili izdani štirje pridržki v zvezi s skladi kohezijske politike.
•Dva pridržka za obdobje 2014–2020, ki vključujeta vse operativne programe, pri katerih so se med letom pokazale znatne pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in kontrol ali za katere je bila stopnja napake višja od praga pomembnosti oziroma, manj pogosto, v zvezi s katerimi se je revizijsko delo na ravni države članice štelo za pomanjkljivo ali nezadovoljivo.
•Število programov, za katere so bili izraženi pridržki za obdobje 2014–2020 (81), je višje od števila programov, za katere so bili izraženi pridržki za leto 2021 (68). Razlog za to so predvsem sistemske pomanjkljivosti, obravnavane pri več programih. Finančni učinek se je kljub temu zmanjšal s 423 milijonov EUR na 310 milijonov EUR, kar je v skladu z zmanjšanjem zadevnih odhodkov in dejstvom, da so ravni zadevnih odhodkov številnih operativnih programov v letu 2022 nizke. Pridržki se običajno umaknejo, ko se sprejmejo ustrezni popravni ukrepi. Razlogi za pridržke običajno niso strukturne narave, pri čemer traja od enega do dveh let, da se pridržek umakne. Za več podrobnosti o pridržkih glej zvezek III, Priloga 5.
•Dva pridržka za obdobje 2007–2013 v zvezi s sedmimi programi, ki še niso zaključeni. Pridržka nista količinsko opredeljena, saj v letu 2022 niso bila izvršena nobena plačila.
Komisija še naprej sprejema ukrepe za podporo organom, pristojnim za programe, pri izboljšanju njihovih sistemov upravljanja in kontrol ter za zmanjšanje tveganja ob zaključku za kohezijo pod 2 %. Leta 2022 je v tesnem sodelovanju z državami članicami sprejela različne vrste ukrepov za nadaljnje izboljšanje uspešnosti sistemov upravljanja in kontrol ter za spodbujanje preprečevanja, odkrivanja in popravljanja napak, vključno z ukrepi v nadaljevanju.
•Stalno spremljanje, analiza in odpravljanje temeljnih vzrokov za napake, ki na ravni držav članic niso bile odkrite.
•Ukrepi za krepitev zmogljivosti za izboljšanje upravne zmogljivosti organov upravljanja in revizijskih organov držav članic ter njihovo boljšo usposobljenost za obravnavo najbolj zapletenih delov izvajanja skladov. To na primer vključuje brezplačno zagotavljanje orodja za podatkovno rudarjenje ARACHNE za pomoč pri odkrivanju nepravilnosti, goljufij in morebitnih nasprotij interesov, skupaj s profesionalizacijo naročnikov.
•Zagotavljanje spletnih smernic, primerov dobre prakse in pojasnil ter spodbujanje izmenjave izkušenj med strokovnjaki v podporo javnim naročnikom in organom, pristojnim za programe.
•Spodbujanje poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov, pri katerih je verjetnost napak manjša, z zagotavljanjem pomoči in podpore nacionalnim organom pri pripravi in oceni shem poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov za programe za obdobje 2021–2027. Komisija si je vztrajno prizadevala za oblikovanje in izvajanje ustreznih postopkov v podporo tem novostim, vključno z ukrepi za povečanje uporabe poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov in financiranja, ki ni povezano s stroškovnimi shemami, sorazmernejšo kontrolo in revizijami, poročanjem, ki bolj temelji na skladnosti, ter večjo prožnostjo za prilagoditev programov novim družbeno-ekonomskim in ozemeljskim razmeram.
Razdelek 3 – Naravni viri in okolje
|
Skupni znesek zadevnih odhodkov: 57,7 milijarde EUR (2021 – 56,5 milijarde EUR)
Tveganje ob plačilu: 1,7 % (2021 – 1,8 %)
Tveganje ob zaključku: 0,4 % (2021 – 0,3 %)
Skupni znesek preventivnih in popravnih ukrepov, ki so jih izvedle Komisija in države članice: 1,5 milijarde EUR (2021 – 1,4 milijarde EUR)
* Preventivni ukrepi: 561 milijonov EUR (2021 – 551 milijonov EUR)
* Popravni ukrepi: 956 milijonov EUR (2021 – 877 milijonov EUR)
Pridržki: Pet pridržkov s finančnim učinkom 556 milijonov EUR.
|
V zvezi z razdelkom Naravni viri in okolje ostaja tveganje ob plačilu pod 2-odstotnim pragom pomembnosti in je zaokroženo na 1,7 %, pri čemer se je v primerjavi z letom 2021 dejansko nekoliko zmanjšalo (z 1,82 % na 1,74 %). Ocenjeni prihodnji popravki so se tudi nekoliko zmanjšali, in sicer na 1,4 % odhodkov za leto 2022 (1,5 % v letu 2021), kar pomeni, da je tveganje ob zaključku() v primerjavi z letom 2021 stabilno. To ustreza tudi rezultatom kontrol za odhodke za kmetijstvo, ki predstavljajo večino odhodkov na tem področju politike (98 %), preostali del pa je namenjen odhodkom za pomorstvo in ribištvo(), okolje in podnebje.
Finančne interese EU dobro ščitijo Komisija in države članice. V letu 2022 so popravni ukrepi znašali 956 milijonov EUR, od katerih je bilo 615 milijonov EUR neto finančnih popravkov, ki jih je izvedla Komisija, in 341 milijonov EUR je temeljilo na kontrolah držav članic, delno pa jih je izvedla Komisija (220 milijonov EUR). Preventivni ukrepi so znašali 561 milijonov EUR, pri čemer jih je bila večina, tj. 557 milijonov EUR, rezultat kontrol držav članic.
V zvezi s skupno kmetijsko politiko se je tveganje ob plačilu še naprej zmanjševalo, kot je bil trend v zadnjih nekaj letih. Tveganje ob plačilu za neposredna plačila v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, ki znašajo 67 % plačil, se je z 1,4 %, kolikor je znašalo leta 2021, dodatno zmanjšalo na 1,3 %. V zvezi z razvojem podeželja in tržnimi ukrepi ostaja tveganje ob plačilu zaradi zapletenih pravil nad pragom pomembnosti. V zvezi z razvojem podeželja je v primerjavi z letom 2021 (2,8 %) ostalo sorazmerno stabilno na 2,7 %, za tržne ukrepe pa se je z 2,1 % leta 2021 povečalo na 2,9 % leta 2022. Povečanje delno pojasnjuje dejstvo, da je bila za ukrepe, za katere ni bilo na voljo statističnih ali revizijskih informacij, izvedena ocena največjega možnega zneska odhodkov, ki bi lahko bil ogrožen. V zvezi z letom 2022 je bilo to nujno za približno 19 % odhodkov za tržne ukrepe, kar ustreza predvsem izjemni izravnalni pomoči, sprejeti z Uredbo (EU) 2022/467 po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja 2022. Poleg tega se stalno izvajajo izboljšave sistemov upravljanja in kontrol v državah članicah, Komisija pa dejavno podpira države članice pri njihovem prehodu na digitalne sisteme upravljanja, ob uporabi avtomatizacije in rešitev z umetno inteligenco. Sekundarna zakonodaja na področju integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, sprejeta leta 2022, poudarja obvezno uporabo tehnoloških orodij, ki temeljijo na opazovanju Zemlje (npr. satelitski posnetki satelita Copernicus) in geografsko označenih fotografijah. Integrirani administrativni in kontrolni sistem, vključno z njegovimi elementi (sistem za spremljanje površin, sistem uporabe geoprostorske pomoči in identifikacijski sistem za zemljišča), uspešno omejuje tveganje nepravilnih odhodkov, kadar se izvaja v skladu z veljavnimi pravili in smernicami.
Za odhodke, povezane z ribištvom ter okoljskimi in podnebnimi pobudami, je še naprej značilno majhno tveganje. Tveganje ob plačilu za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo se je nekoliko povečalo z 1,03 % leta 2021 na 1,38 % leta 2022, predvsem zaradi enega programa, za katerega so bili izraženi pridržki ter v zvezi s katerim se izvajajo ustrezni finančni popravki in zaščitni ukrepi.
Konec leta 2022 je bilo pet ponavljajočih se pridržkov za segmente odhodkov ali programe, pri katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti glede kontrole in/ali stopnje napake nad 2 %.
•Trije pridržki za kmetijstvo, in sicer za tržne ukrepe v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (ki vplivajo na tri države članice), neposredna plačila (ki vplivajo na 14 plačilnih agencij in 11 držav članic) in ukrepe v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (ki vplivajo na 29 plačilnih agencij in 15 držav članic ter Združeno kraljestvo, ki so se (začasno) spoprijemali s pomanjkljivostmi glede kontrole in/ali visokimi stopnjami napake).
•En pridržek zaradi pomanjkljivosti glede kontrole v eni državi članici v zvezi z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo.
•En količinsko neopredeljen pridržek za register sistema EU za trgovanje z emisijami.
V vseh primerih, v katerih so ugotovljene pomanjkljivosti privedle do pridržkov, poteka skrbno nadaljnje ukrepanje: postopki potrditve skladnosti za končno zaščito proračuna EU, spremljanje izvajanja popravnih ukrepov, ki so jih sprejele države članice, in po potrebi prekinitev ali zmanjšanje/začasna ustavitev plačil državam članicam. Ta sistematični in natančno ciljno usmerjen pristop omogoča zaščito proračuna EU (za več podrobnosti glej zvezek III, Priloga 5).
Razdelek 4 – Migracije in upravljanje meja
|
Skupni znesek zadevnih odhodkov: 2,5 milijarde EUR (2021 – 2,5 milijarde EUR)
Tveganje ob plačilu: 1,4 % (2021 – 1,9 %)
Tveganje ob zaključku: 1,3 % (2021 – 1,3 %)
Popravni in preventivni ukrepi skupaj: 8 milijonov EUR (2021 – 17 milijonov EUR)
* Preventivni ukrepi: 5 milijonov EUR (2021 – 8 milijonov EUR)
* Popravni ukrepi: 3 milijoni EUR (2021 – 9 milijonov EUR)
Pridržki: dva pridržka s finančnim učinkom 9 milijonov EUR.
|
Kar zadeva migracije in upravljanje meja(), se je tveganje ob plačilu (1,4 %) v primerjavi z letom 2021 (1,9 %) zmanjšalo, tveganje ob zaključku (1,3 %) pa je bilo stabilno. Obe ostajata manjši od 2 %. Leta 2022 je bil znesek preventivnih in popravnih ukrepov nižji, in sicer 8,3 milijona EUR – tj. vrednost preventivnih ukrepov je bila 5,5 milijona EUR, popravnih pa 2,8 milijona EUR. Znižanje pojasnjuje predvsem dejstvo, da so se leta 2021 še vedno izvajali popravki, povezani s sredstvi za solidarnost in upravljanje migracijskih tokov iz programskega obdobja 2007–2013.
To področje politike sestavljajo predvsem segmenti odhodkov z majhnim tveganjem. Prispevki decentraliziranim agencijam in sporazumi o prenosu pooblastil so predstavljali 50 % zadevnih odhodkov za leto 2022 s stopnjo napake 0,5 %, medtem ko deljeno upravljanje in izvajanje Sklada za notranjo varnost ter Sklada za azil, migracije in vključevanje predstavljata 38 % zadevnih odhodkov, pri čemer tveganje ob plačilu znaša 1,1 %. Za slednje se pridržki izdajo, ko je na ravni držav članic stopnja preostalih napak višja od 2 % ali če so bile ugotovljene resne pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in kontrol. Segment odhodkov z višjim tveganjem vključuje ukrepe EU in nepovratna sredstva za nujno pomoč v okviru neposrednega upravljanja za podporo državam članicam na področjih migracij in upravljanja meja, pri čemer je stopnja napake 6,8 %. Leta 2022 se je delež tega segmenta v skupnih zadevnih odhodkih s 13,8 % leta 2021 zmanjšal na 10,6 %.
Konec leta 2022 sta bila izdana dva pridržka.
•En pridržek v zvezi s Skladom za azil, migracije in vključevanje ter Skladom za notranjo varnost (programsko obdobje 2014–2020), ki je količinsko opredeljen za eno državo članico in Islandijo ter količinsko neopredeljen za pet držav članic.
•En pridržek za pobude EU in nepovratna sredstva za nujno pomoč. Komisija si še naprej prizadeva uporabljati ukrepe za zmanjšanje napak. Izvedbena pravila za nepovratna sredstva v okviru neposrednega upravljanja so bila zelo poenostavljena, hkrati pa so se sprejeli ukrepi za poenostavitev in uskladitev postopkov v zvezi s spremljanjem in končnim plačilom. GD za migracije in notranje zadeve za nepovratna sredstva v obdobju 2021–2027 v velikem obsegu uporablja sklepe o stroških na enoto v zvezi s prostovoljci, potnimi stroški, dnevnicami in stroški nastanitve. Poleg tega se je za nedavno dodeljeno nujno pomoč z uporabo financiranja, ki ni povezano s stroški, zmanjšalo upravno breme upravičencev in poenostavilo izvajanje teh projektov.
Razdelek 5 – Varnost in obramba
|
Skupni znesek zadevnih odhodkov: 30,1 milijona EUR (2021 – 13,8 milijona EUR)
Tveganje ob plačilu: 0,5 % (2021 – 0,5 %)
Tveganje ob zaključku: 0,5 % (2021 – 0,5 %)
Preventivni ukrepi skupaj: 3 milijoni EUR (2021 – 0 milijonov EUR)
Pridržki: nobenih (2021 – nobenih)
|
Za razdelek Varnost in obramba sta tveganje ob plačilu in tveganje ob zaključku, ki obe znašata 0,5 %, zelo nizki in precej pod 2 %. Razlog za to je, da so vrste plačil za to dejavnost povezane z zelo majhnim tveganjem, pri čemer so to večinoma plačila agencijam. Zadevni odhodki v znesku 30,1 milijona EUR ustrezajo prispevku Evropski obrambni agenciji v višini 18,7 milijona EUR in prispevku Organizaciji za oborožitveno sodelovanje v višini 4,3 milijona EUR, medtem ko 7,2 milijona EUR ustreza odhodkom, ki jih Komisija neposredno upravlja prek javnih naročil in nepovratnih sredstev. Tveganje ob plačilu za vse te dejavnosti je nizko in znaša 0,5 %. Komisija se pri doseganju svojih ciljev v veliki meri zanaša na pooblaščene subjekte in regulativne agencije ter na tesno sodelovanje z raznimi partnerji in mednarodnimi organizacijami.
Razdelek 6 – Sosedstvo in svet
|
Skupni znesek zadevnih odhodkov: 13,6 milijarde EUR (2021 – 12,7 milijarde EUR)
Tveganje ob plačilu: 1,1 % (2021 – 1,1 %)
Tveganje ob zaključku: 1,0 % (2021 – 0,9 %)
Popravni in preventivni ukrepi skupaj: 141 milijonov EUR (2021 – 131 milijonov EUR)
* Preventivni ukrepi: 125 milijonov EUR (2021 – 110 milijonov EUR)
* Popravni ukrepi: 16 milijonov EUR (2021 – 21 milijonov EUR)
Pridržki: 1 pridržek brez finančnega učinka (en pridržek leta 2021 z nekoliko drugačnim področjem uporabe).
|
V letu 2022 sta tveganje ob plačilu (1,1 %) in tveganje ob zaprtju (1,0 %) za razdelek Sosedstvo in svet podobna kot leta 2021 in precej pod 2 %. Leta 2021 so preventivni in popravni ukrepi Komisije znašali 141 milijonov EUR – preventivni ukrepi 125 milijonov EUR, korektivni pa 16 milijonov EUR, kar je podobno kot leta 2021.
Kljub nizki stopnji napake v večini segmentov odhodkov Komisija glede na zapleteno operativno okolje, za katero so značilni nepredvidljivost, nestanovitnost in negotovost ter v katerem imajo lahko nekateri programi tudi zapletene načine financiranja, še vedno sprejema ukrepe za nadaljnje izboljšanje svojega finančnega poslovodenja. To vključuje ukrepe za poenostavitev in pojasnitev postopkov in pogodbenih pogojev za nepovratna sredstva, izboljšanje sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, pojasnitev in spodbujanje uporabe financiranja, ki temelji na rezultatih, ter okrepitev pooblastil za preverjanje odhodkov().
V letu 2022 se je nadaljevalo zaključevanje dodatnih predhodnih preverjanj sistemov upravljanja in kontrol izvedbenih partnerjev(), imenovanih tudi stebrne ocene, in konec leta 2022 je bilo zelo malo nezaključenih. Novih sporazumov o prispevkih ni mogoče skleniti, dokler dopolnilne stebrne ocene niso dokončane in še potekajo pogajanja o nekaterih okvirnih sporazumih o finančnem partnerstvu. Po potrebi so se sprejeli blažitveni ukrepi za zmanjšanje učinka na izvajanje intervencij v okviru posrednega upravljanja.
Pozitiven vpliv prizadevanj GD za sosedstvo in širitvena pogajanja v letu 2021 in predhodnih letih za obravnavanje vzrokov napak pri nepovratnih sredstvih v okviru neposrednega upravljanja se je nadaljeval tudi v letu 2022. Ozaveščenost (novih) prejemnikov nepovratnih sredstev o najpogostejših vzrokih napak pri upravljanju nepovratnih sredstev se je povečala z informativnimi srečanji, na katerih so bile pojasnjene njihove pogodbene obveznosti in zagotovljene jasne informacije o povezanih zahtevah. Ustreznemu osebju so bila zagotovljena dodatna navodila o preverjanju pojavljanja takih napak. Podrobne analize vrst napak so bile poslane vsem odredbodajalcem na podlagi prenosa pooblastil za namene spremljanja in izboljšanja kontrol izvajanja nepovratnih sredstev.
Konec leta 2022 je bil v okviru tega razdelka en količinsko neopredeljen pridržek. Leta 2022 je bil pridržek GD za sosedstvo in širitvena pogajanja v zvezi s projekti v Libiji in Siriji razširjen na Ukrajino, ki zajema znaten delež odhodkov službe v letu 2022. Delegacije v teh državah ne morejo izvajati standardnih dejavnosti spremljanja in ocenjevanja. Zaradi varnostnih in političnih omejitev osebja ni mogoče napotiti na projektne obiske na kraju samem ali druga podobna preverjanja. Uvedenih je bilo več ukrepov, kot so spremljanje na daljavo, pogodbe z neodvisnimi strokovnjaki za spremljanje projektov na terenu, pregled portfelja pogodb na podlagi tveganja in navzkrižno preverjanje informacij iz različnih virov. To je izboljšalo razumevanje lokalne dinamike ter skrajšalo čas odzivanja v zelo nestabilnem in nestanovitnem okolju. Vendar so navedene države še vedno aktivna konfliktna območja in je pridržek utemeljen.
Razdelek 7 – Evropska javna uprava
|
Skupni znesek zadevnih odhodkov: 7,7 milijarde EUR (2021 – 7 milijard EUR)
Tveganje ob plačilu: 0,5 % (2021 – 0,5 %)
Tveganje ob zaključku: 0,5 % (2021 – 0,5 %)
Popravni in preventivni ukrepi skupaj: 3,6 milijona EUR (2021 – 4 milijoni EUR)
* Preventivni ukrepi: 3 milijoni EUR (2021 – 4 milijoni EUR)
* Popravni ukrepi: 0,6 milijona EUR (2021 – 0 milijonov EUR)
Pridržki: nobenih (1 pridržek leta 2021)
|
V tem razdelku so združene službe in oddelki, ki upravljajo upravne odhodke Komisije v okviru neposrednega upravljanja, kot je Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic, ki predstavlja približno 80 % zadevnih odhodkov v okviru tega razdelka. Tveganje ob plačilu za to vrsto odhodkov z majhnim tveganjem je preudarno določeno na 0,5 %. Ker večina ustreznih sistemov kontrol vključuje predvsem predhodne kontrole, so ocenjeni prihodnji popravki pogosto določeni na konservativno stopnjo 0,0 %. Zato je tveganje ob zaključku enako tveganju ob plačilu in ostaja zelo nizko, saj znaša 0,5 %. Leta 2022 so preventivni ukrepi Komisije znašali 3 milijone EUR, kar je nekoliko manj kot v letu 2021 (4 milijonov EUR).
Kar zadeva prihodke, je bil leta 2022 zabeležen zelo pozitiven razvoj dogodkov. Pridržek na podlagi izgube tradicionalnih lastnih sredstev zaradi prenizko ovrednotenega uvoza tekstila in obutve iz Kitajske v Združeno kraljestvo med novembrom 2011 in oktobrom 2017 je bil umaknjen. Komisija je na podlagi sodbe Sodišča iz marca 2022() količinsko opredelila končni znesek, ki ga dolguje Združeno kraljestvo. Znesek je bil poravnan (vključno z obrestmi), 26 držav članic, v katerih so bile ugotovljene podobne pomanjkljivosti, pa je izvedlo znatna začasna plačila. Komisija bo preračunala() končne zneske, ki jih dolgujejo države članice, pri čemer bodo zneski, nazadnje dolgovani v proračun EU, nižji od zneskov, ki so jih države članice plačale v okviru pridržka. Preplačani zneski bodo vrnjeni.
2.1.4.Sprejeti so bili ukrepi za učinkovitost
Komisija si nenehno prizadeva za izboljšanje učinkovitosti svojih dejavnosti, da bi uresničila svoje cilje ob strogih proračunskih omejitvah in dosegla cilje v okviru svoje digitalne agende. Postopki se racionalizirajo, da se zagotovi najučinkovitejša uporaba omejenih virov.
Ob izzivih brez primere digitalna preobrazba Komisije napreduje z nadaljevanjem razvoja učinkovitejših orodij korporativne informacijske tehnologije, da bi se povečala možna učinkovitost njenih poslovnih procesov ter zagotovile vse večje zmogljivosti upravljanja podatkov in poročanja.
|
SUMMA je korporativni finančni sistem naslednje generacije, ki ga je vzpostavila Komisija. Sistem bo posodobil, uskladil in standardiziral finančne poslovne procese EU. Sistem SUMMA, ki bo nadomestil obstoječi osrednji računovodski, proračunski in zakladniški sistem, bo prispeval k poenostavitvi in posodobitvi uprave EU in k dobremu okolju korporativne informacijske tehnologije v Komisiji v skladu z digitalno strategijo EU, pri čemer bo zagotovil znatno povečanje poslovne učinkovitosti in prožnost s celostno analitiko v realnem času ter zmanjšal stroške lastništva in prihodnje stroške vzdrževanja.
Od januarja 2022 so tri pilotne agencije uporabljale sistem SUMMA kot nov finančni sistem v skladu s časovnico programa. Konec leta 2022 je bil v okviru sistema uveden še en pilotni subjekt, ki je vključeval tudi sklop orodij eGrants in funkcije, potrebne za upravljanje nepovratnih sredstev. Razvoj sistema za Komisijo je napredoval v skladu s ciljem, da začne delovati v začetku leta 2024. Ko bo sistem v celoti deloval, bo služil več kot 13 000 uporabnikom, pri čemer ga bodo uporabljali vsi generalni direktorati Komisije in približno 50 drugih subjektov EU, upravljal bo letni proračun v znesku več kot 150 milijard EUR, podpiral približno 295 000 pogodb in obdelal več kot 2 milijona plačil na leto.
Kar zadeva e-javno naročanje, je Komisija še naprej tesno sodelovala pri tekočem razvoju za oblikovanje rešitve korporativnega e-javnega naročanja, ki se bo vključila v sistem SUMMA.
V zvezi z načinom posrednega upravljanja sta GD za proračun in GD za informatiko leta 2022 razvila tudi avtomatiziran potek dela za stebrne ocene, da bi se avtomatiziral postopek stebrne ocene za subjekte, ki v okviru posrednega upravljanja sodelujejo s Komisijo. Novo orodje korporativne informacijske tehnologije je bilo uvedeno decembra 2022 v obliki spletnega odložišča, ki zagotavlja posodobljene informacije o subjektih, za katere je bila izvedena stebrna ocena.
Kar zadeva sisteme notranjih kontrol, Komisija zdaj razvija tudi korporativni spletni centralni register za sisteme notranjih kontrol. Ta aplikacija je osredotočena na digitalizacijo in centralizacijo informacij, povezanih z notranjimi kontrolami, v skladu s sedanjimi cilji Komisije. Odgovornim odredbodajalcem bo zagotovila centralno orodje za registracijo in spremljanje tveganj, izjem, primerov neskladnosti in drugih komponent okvira notranje kontrole Komisije ter poročanje o njih. Poleg tega bo zagotovila združen pregled prednosti in pomanjkljivosti svojih sistemov notranjih kontrol. V ustreznem času bo centralni register za sisteme notranjih kontrol postal ključno orodje za izboljšanje in zagotavljanje smernic, poročanje in sprejemanje odločitev ter stalno izboljševanje notranjih kontrol. Modul registra tveganj je bil uveden leta 2022, ostali štirje moduli pa bodo predvidoma uvedeni v letu 2023.
|
Poleg tega se Komisija preusmerja v brezpapirno upravo. V zvezi s tem si zdaj prizadeva za razširitev uporabe elektronskih podpisov, vključno s kvalificiranimi elektronskimi podpisi. Čeprav ni mogoče zagotoviti popolne vključitve elektronskega podpisa (EU Sign) v vse sisteme korporativne informacijske tehnologije v Komisiji, Komisija odredbodajalcem na podlagi prenosa pooblastil že zagotavlja spletne kvalificirane elektronske podpise in bo uporabo teh podpisov razširila na vsak sistem/proces, za katerega bo ugotovljeno, da ima lahko koristi od njihove uporabe.
Navedene pobude so omogočile, da je bilo leta 2022 98 % plačil (v smislu zneskov) izvedenih v zakonitem plačilnem roku (glej graf), in to kljub dejstvu, da so različne krize še vedno močno vplivale na delovno okolje. To je izjemno pomembno, saj se številni upravičenci zanašajo na ta plačila za izvajanje svojih dejavnosti in projektov, kar posledično prispeva k ciljem Komisije.
2.1.5.Stroški kontrol so sorazmerni s povezanimi tveganji
Vse službe Komisije so leta 2022 po skupni oceni svoje uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti sprejele pozitiven sklep glede stroškovne učinkovitosti svojih kontrol. Sredstva, dodeljena kontrolam, so usklajena s tveganji, povezanimi z naravo programov in/ali okvirom, v katerem se izvajajo. Stroški kontrol so skozi čas na splošno stabilni. Nekatere službe so poročale o rahlem znižanju v relativnem smislu, kar je posledica povečanega obsega plačil v letu 2022 v primerjavi s prejšnjim obdobjem krize zaradi COVID-19. Zaradi raznolikosti programov porabe in njihovih različnih značilnosti ni mogoče smiselno primerjati njihovih stroškov kontrole. Vendar pa je mogoče opredeliti nekatere skupne stroškovne dejavnike, kot je prikazano v spodnjem okviru.
|
Primeri pogostih povzročiteljev stroškov
•Zapletenost samih programov, ki se upravljajo. Nepovratna sredstva, ki temeljijo na povračilu dejanskih stroškov, pomenijo delovno intenzivne kontrole v nasprotju s financiranjem, ki temelji na pavšalnih zneskih ali možnostih poenostavljenega obračunavanja stroškov, ali v primeru instrumentov, ki temeljijo na uspešnosti.
•Zapletenost okolja, v katerem se programi izvajajo. Stroški kontrol bodo verjetno višji v primeru organizacijske strukture z več lokacijami ali kadar imajo partnerji in/ali upravičenci sedež zunaj območja pristojnosti EU.
•Obsegi in zneski, ki jih je treba obdelati. Veliko število plačil majhne vrednosti bo povzročilo višje stroške kontrole kot ponavljajoča se množična plačila, regulativni okvir pa zahteva nekatere nespremenljive kontrole. Posledica tega je ekonomija nezadostnega obsega.
•Način izvrševanja proračuna V okviru posrednega in deljenega upravljanja so stroški kontrol porazdeljeni med Komisijo in njenimi izvedbenimi partnerji, pri neposrednem upravljanju pa breme v celoti nosi Komisija.
|
Zaradi preglednosti in popolnosti so tiste službe, ki se ukvarjajo z deljenim in/ali posrednim upravljanjem, v svojih letnih poročilih o dejavnostih poročale tudi o stroških kontrol v državah članicah in pooblaščenih subjektih, in sicer ločeno od lastnih stroškov kontrol, ki jih ima Komisija.
3.Zagotovilo poslovodstva
V okviru zgoraj pojasnjenega sistema upravljanja je skupno zagotovilo poslovodstva zagotovljeno z zagotovilom generalnih direktorjev, Službe za notranjo revizijo in Odbora za spremljanje poteka revizij. Dopolnjeno je z mnenjem Evropskega računskega sodišča in opozarja na razrešnico proračunskih organov iz leta 2021 ter na nadaljnje ukrepanje po razrešnici in priporočila zunanje revizije.
3.1.Ocene, zagotovilo in pridržki, ki jih izrazijo odredbodajalci
V izjavah o zanesljivosti za leto 2022() je vseh 51 odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil() izjavilo, da imajo razumno zagotovilo, da: (i) informacije v njihovih poročilih prikazujejo resnično in pošteno sliko (tj. so zanesljive, popolne in pravilne) o stanju v njihovih službah; (ii) so bili viri, dodeljeni njihovim dejavnostim, uporabljeni za predvideni namen in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in (iii) da vzpostavljeni kontrolni postopki dajejo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij ob upoštevanju večletne narave nekaterih programov in narave zadevnih plačil.
Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil v okviru splošnih procesov oblikovanja zagotovil in s svojega upravljavskega vidika opravijo tudi podrobnejšo analizo za vsak program ali segment svojega portfelja. Uporabijo vse razpoložljive informacije, zlasti rezultate svojih kontrol, da bi odkrili kakršne koli morebitne pomanjkljivosti, ki bi lahko bile pomembne v kvantitativnem ali kvalitativnem smislu. Ob koncu vsakega proračunskega leta ugotovijo, ali bo finančni vpliv take pomanjkljivosti verjetno nad 2-odstotnim pragom pomembnosti in/ali je vpliv na ugled pomemben. Če je tako, svoji izjavi o zanesljivosti dodajo pridržek za konkretni zadevni segment.
Za leto 2022 je 10 odredbodajalcev izdalo izjavo o zanesljivosti s pridržki s skupno 15 pridržki, navedenimi v nadaljevanju. Podobno je leta 2021 deset odredbodajalcev sporočilo 16 pridržkov.
•Iz prejšnjih let je bilo skupaj ohranjenih 12 pridržkov. Ti pridržki so se ohranili zlasti zato, ker je mogoče temeljne vzroke pomembnih stopenj napake na podlagi sedanjih pravnih okvirov programov delno ublažiti, ne pa v celoti odpraviti. Večina ponavljajočih se pridržkov se nanaša na programe v okviru deljenega upravljanja, pri čemer so na ravni držav članic, plačilnih agencij ali programov ugotovljene pomanjkljivosti, ki zaradi akcijskih načrtov za odpravo pomanjkljivosti redko vztrajajo več kot eno leto.
•Trije pridržki so novi, vendar je zaradi pomembne stopnje napake količinsko opredeljen samo eden, čeprav z omejenim finančnim učinkom v znesku 1,8 milijona EUR. Druga dva sta količinsko neopredeljena pridržka, povezana z naložbeno komponento pospeševalne sheme Evropskega sveta za inovacije, izdala pa sta ju matični GD in izvajalska agencija, pri čemer so zajeti vsi vidiki pomanjkljivosti, ugotovljenih v sistemih upravljanja in notranjih kontrol obeh subjektov. Akcijski načrt za odpravo teh pomanjkljivosti se izvaja.
•Štirje pridržki, izdani leta 2021, so bili leta 2022 umaknjeni. V treh primerih so bile s pridržki povezane težave odpravljene, v enem pa se pomanjkljivost več ne šteje za znatno (uporaba pravila de minimis).
•Šest pridržkov ni bilo izdanih zaradi uporabe pravila de minimis, po katerem se pridržki ne štejejo za smiselne, kadar se nanašajo na manjše odhodke (manj kot 5 % plačil GD ali službe) in je posledični finančni učinek majhen (manj kot 5 milijonov EUR). Skupni finančni učinek teh primerov je zelo omejen, in sicer znaša 4,8 milijona EUR().
Skupni finančni učinek vseh pridržkov je za leto 2022 znašal 877 milijonov EUR, tj. 11 % manj od 987 milijonov EUR v letu 2021. To znižanje je povezano z nižjo ravnjo odhodkov na področju politike „Kohezija, odpornost in vrednote“ ter dejstvom, da imajo programi, za katere so bili izraženi pridržki, nižje zadevne odhodke (za podrobnosti glej oddelek 2.1.3).
Priloga 5 v zvezku III vsebuje popoln seznam pridržkov za leto 2022 ter dodatna pojasnila in podrobnosti.
3.2.Delo Službe za notranjo revizijo in splošno mnenje
Generalni direktorati in službe Komisije so svoja zagotovila oblikovali tudi na podlagi dela Službe za notranjo revizijo. Služba za notranjo revizijo revidira sisteme upravljanja in kontrole v Komisiji in izvajalskih agencijah, s čimer daje neodvisno in objektivno zagotovilo o njihovi ustreznosti in uspešnosti. Služba za notranjo revizijo je v skladu s svojo listino o delu izdala letno splošno mnenje o finančnem poslovodenju Komisije, ki temelji na revizijskem delu, ki ga je v preteklih treh letih (2020–2022) opravila na področju finančnega poslovodenja Komisije. V splošnem mnenju so upoštevane tudi informacije iz drugih virov, in sicer poročil Evropskega računskega sodišča.
Na podlagi teh revizijskih podatkov je notranji revizor menil, da je Komisija leta 2022 uvedla postopke za upravljanje, obvladovanje tveganj in notranjo kontrolo, ki so kot celota ustrezni, da dajejo razumno zagotovilo o doseganju njenih finančnih ciljev. Vendar je skupno mnenje izraženo s pridržki, ki so jih izrazili odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil v izjavah o zanesljivosti, izdanih v njihovih letnih poročilih o dejavnostih. V zvezi s splošnim mnenjem je notranji revizor upošteval tudi skupni učinek vseh zneskov, pri katerih po ocenah obstaja tveganje ob plačilu, saj presegajo zneske, za katere je bil izražen pridržek. Služba za notranjo revizijo zaradi teh elementov meni, da je celotni proračun EU dolgoročno ustrezno zaščiten.
Notranji revizor je brez izražanja dodatnih pridržkov v mnenju dodal tri poudarjene zadeve, ki so opisane v Prilogi 6 k temu poročilu, in sicer v zvezi z:
•izvrševanjem proračuna EU v nepredvidljivih in ponavljajočih se krizah,
•izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost,
•strategijami nadzora za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja pri izvajanju politik in programov s strani tretjih oseb.
Iz tega izhajajoča priporočila se nanašajo na vidike, povezane z upravljanjem smotrnosti, izvajanjem politike EU, zakonitostjo in pravilnostjo v zvezi s sistemi notranjih kontrol, pripravljenostjo na proračun EU in njegovim zgodnjim izvrševanjem, sodelovanjem s tretjimi stranmi, ki izvajajo politike in programe, ter informacijsko tehnologijo. Za vsa sprejeta priporočila so revidiranci pripravili osnutke akcijskih načrtov, ki so bili predloženi Službi za notranjo revizijo, ki jih je nato ocenila kot zadovoljive ali zahtevala revidiran akcijski načrt. Služba za notranjo revizijo je nadaljevala s strogo politiko spremljanja in redno ocenjevala, kako službe Komisije dejansko izvajajo njena priporočila. Revizijsko delo je potrdilo, da so revidiranci ustrezno in uspešno izvedli 96 % njenih priporočil, ki so bila izdana v obdobju 2018–2022 in katerih izvajanje je spremljala Služba za notranjo revizijo. Ta rezultat kaže, da službe Komisije skrbno izvajajo priporočila in zmanjšujejo tveganja, ki jih odkrije Služba za notranjo revizijo.
Več informacij o zagotovilu, ki ga da Služba za notranjo revizijo, je v Prilogi 6. Poleg tega Komisija organu, odgovornemu za razrešnico, v skladu s členom 118(8) finančne uredbe posreduje poročilo o delu notranjega revizorja v okviru celovitega svežnja finančnih poročil in poročil o odgovornosti.
3.3.Zagotovilo, pridobljeno z delom Odbora za spremljanje poteka revizij
Odbor za spremljanje poteka revizij nadzoruje revizijska vprašanja v Komisiji in letno poroča kolegiju komisarjev. Zagotavlja neodvisnost Službe za notranjo revizijo, spremlja kakovost notranjih revizij ter zagotavlja, da generalni direktorati in službe Komisije ustrezno upoštevajo priporočila notranje in zunanje revizije (tj. ki jih izda Evropsko računsko sodišče) ter da se izvajanje teh priporočil ustrezno spremlja.
V tem letu poročanja, ki so ga zaznamovali učinki po pandemiji COVID-19, ruska vojna agresija proti Ukrajini ter posledična energetska kriza in kriza dobavne verige, je odbor še naprej imel pomembno vlogo pri krepitvi upravljanja, organizacijske uspešnosti in odgovornosti v celotni organizaciji. Organiziral je štiri sklope sestankov, ki so bili osredotočeni na ključne cilje iz delovnih programov za leti 2022 in 2023. Odbor je v povezavi s svojimi področji odgovornosti še naprej prejemal informacije vodstva in Službe za notranjo revizijo o blaženju in ustrezni revizijski pokritosti velikih tveganj, s posebnim poudarkom na temah medsektorskih tveganj.
Razpravljal je tudi o treh ključnih ugotovitvah revizije, ki jih je Služba za notranjo revizijo predstavila zadevnim revidirancem, in slednje pozval, naj čim prej zaključijo s pripravo svojih blažilnih ukrepov. Poleg tega je izvedel tematske razprave o stopnjah napak in popravni zmogljivosti Komisije, saj je ta zelo pomembna za zaščito proračuna EU in kot del pristopa Komisije k zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij organom, odgovornim za razrešnico.
Odbor je bil zadovoljen z neodvisnostjo in kakovostjo notranjega revizijskega dela in je pozdravil načrtovanje notranjega revizorja, ki ustrezno pokriva revizijsko področje in ključna področja tveganja. Dejanska stopnja izvajanja priporočil notranjega revizorja je ostala zelo visoka (tj. zajemala je 96 % priporočil, ki so bila izdana in so se nadalje spremljala v obdobju 2018–2022) in januarja 2023 je izvajanje pri samo treh zelo pomembnih revizijskih priporočilih zamujalo za več kot šest mesecev.
Odbor je nadaljeval izmenjave z Evropskim računskim sodiščem in izvedel razpravo z zunanjim revizorjem o svojem letnem delovnem programu za leto 2023. Odbor je še naprej spremljal tudi napredek pri izvajanju priporočil Računskega sodišča in je bil zadovoljen, ko je Računsko sodišče že petnajstič zapored podalo mnenje brez pridržka o zanesljivosti konsolidiranega zaključnega računa EU.
Več informacij o delu in sklepih odbora je na voljo v Prilogi 7 k temu letnemu poročilu o upravljanju in smotrnosti.
3.4.Mnenji Evropskega računskega sodišča o zaključnem računu za leto 2021 ter o zakonitosti in pravilnosti transakcij
V Letnem poročilu Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna EU za proračunsko leto 2021, objavljenem oktobra 2022, je bilo že petnajsto leto zapored v zvezi z zaključnimi računi EU ponovno dano mnenje brez pridržka. Prav tako so prihodki še vedno brez pomembne napake.
Kar zadeva zakonitost in pravilnost odhodkov, je Računsko sodišče prvič izdalo revizijsko mnenje o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Ugotovilo je, da so bili odhodki mehanizma za okrevanje in odpornost za leto 2021 zakoniti in pravilni v vseh pomembnih vidikih, zato je dalo mnenje brez pridržka. Kar zadeva odhodke v večletnem finančnem okviru, je Računsko sodišče ohranilo negativno mnenje. Skupna ocenjena stopnja napake za proračun EU (3,0 %) se je v primerjavi z letom 2020 (2,7 %) nekoliko zvišala.
Negativno mnenje Sodišča je v glavnem posledica deleža odhodkov z velikim tveganjem. Odhodki z velikim tveganjem, za katere pogosto veljajo zapletena pravila in ki temeljijo predvsem na povračilu stroškov, zajemajo zlasti kohezijo, odhodke za raziskave, razvoj podeželja, tržne ukrepe v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in nekatere dele zunanjih pobud. Računsko sodišče ugotavlja, da so ti odhodki predstavljali 63 % revidirane populacije za leto 2021, kar pomeni zvišanje v primerjavi z letom 2020, ki je skladno z zvišanjem kohezijskih plačil na tej stopnji cikla večletnega finančnega okvira za obdobje 2014-2020.
Na drugi strani je stopnja napake, ki jo je ocenilo Sodišče, ostala blizu ravni pomembnosti / pod njo v primeru naravnih virov(), ki so zajemali 39,7 % revidirane populacije. Upravni odhodki so bili še naprej brez pomembnih napak. Na splošno je Sodišče znova potrdilo, da je tveganje napake manjše pri odhodkih, za katere veljajo poenostavljena pravila, predvsem plačila na podlagi pravic (v nasprotju s plačili na podlagi povračil), v zvezi s katerimi morajo upravičenci izpolniti določene – pogosto enostavne – pogoje, in pri nekaterih delih upravnih odhodkov (predvsem plače in pokojnine javnih uslužbencev EU).
Komisija dodatno ukrepa na podlagi priporočil Sodišča, ki izhajajo iz letnih poročil in posebnih poročil, o sprejetih ukrepih pa poroča v letnih poročilih o dejavnostih. Poleg tega o izvajanju priporočil Sodišča redno poroča Odboru za spremljanje poteka revizij, ki v okviru svojih posodobljenih pooblastil izvaja nekatere dejavnosti spremljanja v zvezi s tem().
Evropsko računsko sodišče tudi spremlja Komisijo pri izvajanju njegovih priporočil in zagotavlja povratne informacije, ki Komisiji pomagajo izboljšati dejavnosti nadaljnjega ukrepanja. Sodišče je v Poročilu o smotrnosti izvrševanja proračuna EU – stanje ob koncu leta 2021 preučilo, kako zavzeto si je Komisija prizadevala za izvajanje 255 revizijskih priporočil, ki so bila nanjo naslovljena v 28 posebnih poročilih, objavljenih leta 2018. Ugotovilo je, da je Komisija v celoti (62 %) ali večinoma (13 %) izvedla 85 % priporočil, delno pa še 11 % priporočil. V 2 % drugih primerov je Sodišče za priporočila štelo, da več niso pomembna. Od 27 priporočil (11 %), ki po mnenju Sodišča niso bila izvedena, Komisija sprva ni sprejela 16 teh priporočil, delno pa je sprejela dve. Ti rezultati so v skladu s predhodnimi leti.
3.5.Razrešnica za proračun za leto 2021
Evropski parlament je Komisiji 10. maja 2023 podelil razrešnico za proračunsko leto 2021, potem ko je preučil poročila Evropskega računskega sodišča, celovit sveženj finančnih poročil in poročil o odgovornosti Komisije ter priporočilo Sveta o razrešnici. Poleg tega je Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor izbrane komisarje in generalne direktorje med postopkom razrešnice pozval k izmenjavi stališč. Med postopkom so se ključni deležniki, tj. Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropsko računsko sodišče, osredotočili na to, kako zagotoviti preglednost uporabe proračuna EU, kako izboljšati njegove rezultate in kako dodatno zmanjšati stopnjo napake. Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki je začel delovati leta 2021, je bil zaradi svoje finančne zmogljivosti in posebne narave načina izvajanja, ki temelj na uspešnosti in ne na nastalih stroških, eden ključnih elementov razprav o razrešnici. Več medinstitucionalnih razprav je zajemalo vprašanje sledljivosti sredstev, izplačanih v okviru instrumenta, in informacije o končnih prejemnikih teh sredstev. Med razpravami o razrešnici so se obravnavala tudi vprašanja, kot so pravna država in temeljne pravice, lažje izvajanje in črpanje sredstev EU, vključevanje horizontalnih prednostnih nalog EU v celoten proračun EU, poenostavitev pravil in postopkov za porabo sredstev EU, uporaba orodij informacijske tehnologije za upravljanje, kontrolo in revizijo sredstev ter metodologije za ocenjevanje stopnje napake in stopnje tveganja. Kot običajno, Komisija izvaja ustrezne ukrepe za upoštevanje teh priporočil, o nadaljnjemu ukrepanju pa poroča v posebnem poročilu.
Priloga 3 – Mehanizem za okrevanje in odpornost
1.Mehanizem za okrevanje in odpornost – inovativno in uspešno orodje za odzivanje na krizo
Mehanizem za okrevanje in odpornost je v središču načrta okrevanja za Evropo NextGenerationEU in je bil vzpostavljen sredi pandemije COVID-19, da bi državam članicam pomagal k hitrejšemu okrevanju in večji odpornosti. Zagotavlja zmogljivo orodje na evropski ravni za podporo pospešenemu in ambicioznemu zelenemu in digitalnemu prehodu. Leta 2022 je bil razširjen, s tem ko je bil vključen načrt REPowerEU, tj. odziv Evropske komisije na gospodarske težave, visoko inflacijo in energetsko krizo, ki jih je sprožila neizzvana ruska invazija na Ukrajino.
1.1.Izvajanje se uvaja
Vseh 27 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost je bilo odobrenih do konca leta 2022, ko je Komisija potrdila pet preostalih načrtov Bolgarije, Madžarske, Poljske, Nizozemske in Švedske. Za teh 27 načrtov je bilo skupno dodeljenih 335,1 milijarde EUR v obliki nepovratnega financiranja in 165,3 milijarde EUR v obliki posojil. V zvezi s podporo zelenemu in digitalnemu prehodu so reforme in naložbe, ki so jih predlagale države članice, presegle cilj, da se najmanj 37 % odhodkov nameni ukrepom, ki prispevajo k podnebnim ciljem, in najmanj 20 % odhodkov digitalnim ciljem. Na ravni celotnega mehanizma ocenjeni odhodki za podnebje znašajo približno 40 %, odhodki za digitalno področje pa 26 %.
Leta 2022 je Komisija po zadovoljivem izpolnjevanju 366 mejnikov in ciljev 11 državam članicam izplačala 13 plačil v skupni vrednosti 74,4 milijarde EUR, vključno s predhodnim financiranjem. Od tega zneska se 27,2 milijarde EUR nanaša na posojila. Čeprav je Komisija v veliko primerih zahtevala dodatne informacije, ki bi omogočile celovito oceno, so bili vsi zahtevki za plačila v letu 2022 ocenjeni pozitivno. Splošno stanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost na dan 31. decembra 2022 je povzeto v nadaljevanju.
Izplačila državam članicam v letu 2022 brez predhodnega financiranja (v milijardah EUR)
(1) Španija – drugi zahtevek za plačilo (prvi zahtevek za plačilo je bil predložen leta 2021)
(2) Hrvaška – prvi in drugi zahtevek za plačilo
(3) Italija – prvi in drugi zahtevek za plačilo
Vir: Evropska komisija.
1.2.Izvajanje načrta REPowerEU
Načrt REPowerEU, ki je bil predlagan maja 2022, je odziv Komisije na gospodarske težave in motnje na energetskem trgu, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino. Cilj načrta je zmanjšati odvisnost EU od ruskih fosilnih goriv, tako da se pospeši zeleni prehod in vzpostavi odpornejši energetski sistem. Uredbo(), s katero so se poglavja REPowerEU vključila v načrte za okrevanje in odpornost, sta sozakonodajalca sprejela 27. februarja 2023, po sklenitvi političnega sporazuma 14. decembra, s čimer se je povečala zmožnost mehanizma za okrevanje in odpornost za uspešno obravnavo ciljev načrta REPowerEU. Mehanizem za okrevanje in odpornost zagotavlja financiranje načrta REPowerEU z 225 milijardami EUR, ki so v okviru mehanizma že na voljo v obliki posojil, novimi nepovratnimi sredstvi v vrednosti 20 milijard EUR, financiranimi iz prodaje pravic na dražbi v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, in do 5,4 milijarde EUR iz rezerve za prilagoditev na brexit.
1.3.Doseganje prvih rezultatov smotrnosti
Izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost je bilo leta 2022 na splošno na pravi poti. Do konca leta 2022 je bilo skupaj doseženih že 934 mejnikov in ciljev(), kar je v skladu s prvotnimi pričakovanji. Prvi doseženi rezultati kažejo, da mehanizem ključno prispeva k življenju naših državljanov. Nekateri glavni dosežki so navedeni spodaj().
Zeleni prehod. S pomočjo mehanizma se je do konca leta 2022 letna poraba energije zmanjšala za 14 milijonov megavatov na leto in vzpostavljenih ali posodobljenih je bilo več kot 0,4 milijona oskrbovalnih in polnilnih postaj za čista vozila.
·Digitalni prehod. Več kot 9,2 milijona stanovanj je pridobilo dostop do zelo visokozmogljivih internetnih omrežij in 123 milijonov uporabnikov je že uporabljalo nove ali izboljšane javne digitalne storitve().
·Zdravstvo. Povečala se je zmogljivost zdravstvenih sistemov, tudi v bolnišnicah, na klinikah, v centrih za ambulantno oskrbo in centrih za specializirano oskrbo. Zaradi mehanizma je bilo konec leta 2022 največje letno število ljudi, ki jih je mogoče oskrbeti v novi ali posodobljeni zdravstveni ustanovi, približno 28 milijonov.
·Izobraževanje in usposabljanje. Zaradi ukrepov, podprtih v okviru mehanizma, se je do konca leta 2022 izobraževanja in usposabljanja udeležilo 2,6 milijona ljudi, 2,7 milijona mladih med 15. in 29. letom starosti pa je prejelo denarno pomoč ali pomoč v naravi (tj. pomoč pri izobraževanju, usposabljanju in zaposlitvi).
·Podpora podjetjem. V okviru instrumenta je do konca leta 2022 skoraj 413 000 podjetij prejelo denarno pomoč ali pomoč v naravi.
Zaradi mehanizma za okrevanje in odpornost je bil napredek pri nekaterih ključnih reformah dosežen že v prvih dveh letih izvajanja instrumenta. To zajema reforme sistemov civilnega in kazenskega pravosodja za povečanje njihove učinkovitosti s skrajšanjem trajanja postopkov in izboljšanjem organizacije sodišč, pa tudi reformo za izboljšanje razpoložljivosti cenovno dostopnih stanovanj ali reformo v podporo uvajanju energije iz obnovljivih virov in trajnostnega prometa. Poleg tega mehanizem izkorišča celoten potencial strukturnih reform, saj jih dopolnjuje s ključnimi naložbami. Nekatere od večjih naložb, pri katerih so ključni koraki že zaključeni, so razogljičenje in energijska učinkovitost industrije, naložbe v podporo ranljivim osebam ali izbor vozlišč digitalnih inovacij za podporo podjetjem pri njihovih prizadevanjih za digitalizacijo. Pregled napredka držav članic pri izvajanju njihovih načrtov za okrevanje in odpornost ter izvedenih izplačil je lahko dostopen v preglednici kazalnikov okrevanja in odpornosti(), tj. javna spletna platforma, ki jo je vzpostavila Komisija. Prikazuje tudi skupne kazalnike za poročanje o napredku in ocenjevanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter nacionalnih načrtov. Informacije o konkretnih projektih, podprtih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s podrobnostmi o njihovem izvajanju in njihovi geolokaciji na ozemlju držav članic, so na voljo na
interaktivnem zemljevidu
, ki se redno posodablja().
2.Namensko kontrolno okolje za zagotovitev zaščite sredstev EU
Uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost() določa zadevne vloge in odgovornosti držav članic in Komisije pri zaščiti proračuna EU. Mehanizem je instrument, ki v celoti temelji na smotrnosti, Komisija pa v nasprotju z drugimi programi financiranja EU državam članicam ne zagotovi povračil na podlagi dejanskih stroškov, ki so nastali zaradi reform in naložb, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost. Namesto tega Komisija izplača vnaprej določene obroke šele, ko so zadovoljivo izpolnjeni dogovorjeni mejniki in cilji. Ko so sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost izplačana, se vnesejo v nacionalni proračun brez neposredne povezave z odhodki za financiranje reform in naložb.
2.1.Na ravni držav članic
Države članice so v skladu z uredbo odgovorne za zagotavljanje, da se mehanizem izvaja v skladu s pravili EU in nacionalnimi pravili ter načeli dobrega finančnega poslovodenja. Komisija bi morala imeti možnost, da od njih prejme zadostno zagotovilo v zvezi s tem.
Države članice morajo vzpostaviti ustrezne sisteme spremljanja in kontrol za zaščito finančnih interesov EU ter zagotovitev, da je uporaba sredstev v skladu s pravom EU in nacionalnim pravom. Ti sistemi so podrobno opisani v načrtih za okrevanje in odpornost, Komisija pa jih pred sprejetjem posameznega načrta oceni. Med trajanjem mehanizma morajo države članice izvajati te sisteme kontrol. Zlasti si morajo sistematično prizadevati za zagotovitev, da sistemi preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti. Če država članica odkrije kakršne koli posebne nepravilnosti, mora sprejeti ukrepe, s katerimi jih odpravi, in o njih obvestiti Komisijo. Če država članica v primeru goljufije, korupcije ali dvojnega financiranja ne izvede potrebnih popravkov, Komisija od nje izterja sredstva. Če država članica resno krši svoje obveznosti, lahko Komisija tudi uporabi pavšalni popravek za sredstva iz mehanizma te države članice.
Komisija je sisteme kontrol držav članic na splošno ocenila kot zadovoljive, v večini primerov pa so bile potrebne dodatne izboljšave. Komisija je zato zahtevala, da se mejniki v zvezi z revizijami in kontrolami vključijo v izvedbene sklepe Sveta. Pomanjkljivosti v sistemih kontrol držav članic so na primer vključevale: sistem repozitorijev za zbiranje in shranjevanje podatkov v času ocene ni bil v celoti vzpostavljen, kot zahteva uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost; neobstoj formalnih pravnih pooblastil za razne organe, pristojne za izvajanje in nadzor porabe sredstev; nezadostna upravna zmogljivost izvajalskih in revizijskih organov, odgovornih za izvajanje načrta, in pomanjkanje jasne revizijske strategije ter ukrepov za boj proti goljufijam.
Revizijski organi držav članic morajo opraviti vse revizijsko delo, potrebno za oblikovanje zagotovila o pravilnem delovanju sistema notranjih kontrol pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, in na podlagi tega pripraviti povzetek revizije, ki se priloži vsakemu zahtevku za plačilo in upošteva pri izjavi o upravljanju. Ta dokument bi moral vsebovati povzetek revizij, opravljenih v obdobju izvajanja, zlasti revizij sistemov v zvezi z nacionalnimi sistemi kontrol. Povzetek revizij bi moral izražati oceno učinka ugotovljenih pomanjkljivosti in ustreznosti sprejetih popravnih ukrepov.
Kar zadeva doseganje mejnikov in ciljev, morajo države članice preveriti, ali so vnaprej določeni mejniki in cilji doseženi, dokazi, predloženi Komisiji, pa popolni in točni. To je podlaga za izjavo o upravljanju, ki jo morajo države članice predložiti za vsak zahtevek plačila. Države članice morajo v izjavi o upravljanju potrditi, da vzpostavljeni sistemi kontrol dajejo potrebna zagotovila, da so se sredstva upravljala v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in vsemi veljavnimi pravili, zlasti pravili o preprečevanju nasprotja interesov ter preprečevanju goljufij, korupcije in dvojnega financiranja.
V skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost morajo države članice zbirati podatke o končnih prejemnikih, ki jih Komisija in drugi pristojni organi lahko zahtevajo za posebne namene revizije in kontrol. Z začetkom veljavnosti spremenjene uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost dne 1. marca 2023 se je dodatno okrepila preglednost okvira mehanizma, in sicer z zahtevo, da nacionalni organi za vsako državo članico objavijo informacije o 100 končnih prejemnikih, ki so prejeli najvišje zneske financiranja.
2.2.Na ravni Komisije
Komisija je zasnovala strategijo kontrol, da bi v celoti izpolnila svoje odgovornosti, ki izhajajo iz uredbe.
•Komisija mora zagotoviti zakonitost in pravilnost plačil državam članicam, ki so povezana le z zadovoljivim izpolnjevanjem mejnikov in ciljev. V ta namen izvede predhodno oceno vseh zahtevkov za plačila, ki jih prejme od držav članic, ter naknadne revizije na kraju samem za izbor zahtevkov za plačila, mejnikov in ciljev.
•Komisija ima pravico zmanjšati ali izterjati vsak znesek ali zahtevati predčasno odplačilo posojila, če odkrije goljufijo, korupcijo in nasprotje interesov, ki vplivajo na finančne interese EU, in država članica tega ni odpravila in povrnila zneska ali če odkrije resno kršitev obveznosti, ki izhaja iz sporazuma o financiranju in/ali posojilu, podpisanega z državami članicami. Komisija v ta namen oceni sisteme kontrol, opisane v načrtih, ki so pred sprejetjem predloženi Komisiji. Poleg tega med celotnim trajanjem mehanizma izvaja revizije sistemov v državah članicah.
Ocena načrtov
Komisija pred sprejetjem načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih predložijo države članice, oceni njihovo ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost ter tudi trdnost sistemov kontrol držav članic.
Glede na odgovornost držav članic za skladnost izvajanja prejetih sredstev s pravili EU in nacionalnimi pravili ter za zaščito finančnih interesov EU njihov okvir kontrol, kot je opredeljen v načrtu, ključno prispeva k razumnemu zagotovilu v zvezi z zahtevki za plačila, ki se bodo uresničili v prihodnosti. Poleg tega se Komisija pri oceni prejetih zahtevkov plačil opira na nacionalne ureditve in informacijske sisteme.
Komisija zato ocenjuje, ali je pričakovati, da bodo ureditve, ki so jih države članice predlagale v svojih načrtih za okrevanje in odpornost, preprečevale in odkrivale dvojno financiranje iz drugih programov EU, odpravljale korupcijo, goljufije in nasprotja interesov ter zagotavljale ustrezno zaščito finančnih interesov EU pri uporabi sredstev v okviru mehanizma.
Če Komisija ugotovi pomanjkljivosti v teh ureditvah, bo državo članico pozvala, naj v načrt, preden ga sprejme Svet, vključi ustrezne ukrepe ter povezane mejnike in cilje, potrebne za uskladitev z zahtevami iz uredbe glede teh vidikov. Predlog Komisije o izvedbenem sklepu Sveta bo vključeval ustrezne ukrepe ter povezane mejnike in cilje, potrebne za uskladitev z zahtevami iz uredbe glede vprašanj, ki jih je treba obravnavati, preden se lahko izvede prvo izplačilo (razen pri predhodnem financiranju).
Predhodne kontrole v fazi plačila
Ocena zadovoljivega izpolnjevanja mejnikov in ciljev
Komisija po prejetju zahtevka za plačilo preveri dokumentacijo, ki je po potrebi predložena kot dokazilo, pri čemer uporabi metode vzorčenja, ter opredeli, ali so bili mejniki in/ali cilji zadovoljivo izpolnjeni. Država članica mora ustrezno utemeljiti, da so bili mejniki in/ali cilji izpolnjeni, pri čemer navede svoje utemeljitve in predloži podporna dokazila. Komisija preveri, ali utemeljitev dokazuje, da so zahteve izvedbenega sklepa Sveta izpolnjene. Te kontrole so zasnovane tako, da preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo napake in nepravilnosti v dokazih, ki se predložijo za ugotovitev, da so bili mejniki in cilji zadovoljivo doseženi. Metodologija Komisije zagotavlja jasen in dosleden pristop k določitvi ustreznih zneskov, hkrati pa ohranja polje proste presoje, kadar so v omejenem številu okoliščin in v skladu z uporabo načela de minimis dopustna minimalna odstopanja(), povezana z zneski(), formalnimi zahtevami(), časom() ali vsebino(). Komisija lahko zahteva dodatne informacije in se lahko odloči za izvedbo dodatnih kontrol, da bi pridobila potrebno dodatno zagotovilo o doseganju mejnikov in ciljev pred izvedbo plačila. Upoštevani dokazi in logika, ki jo Komisija uporablja pri oceni posameznega mejnika in cilja, se sistematično evidentirajo v posebnem podatkovnem listu ocene, da bi se zagotovila revizijska sled ključnih prispevkov in dokazov.
Za ukrepe v okviru mejnika ali cilja, za katere se uporablja načelo, da se ne škoduje bistveno, Komisija preveri skladnost v okviru ocene zadovoljivega izpolnjevanja mejnika ali cilja v povezavi z zahtevkom za plačilo. Kar zadeva kakršno koli drugo zahtevo, je to izvedeno na podlagi dokazov, ki jih predložijo države članice.
Da bi spodbudila preglednost je Komisija februarja 2023 objavila svoj okvir za ocenjevanje zadovoljivega izpolnjevanja mejnikov in ciljev(), ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih med celotnim letom izvajanja. Komisija je trdno prepričana, da bo objava tega okvira nacionalnim organom, deležnikom in širši javnosti omogočila boljše razumevanje tega, kako se pred vsakim izplačilom ocenjuje izvajanje ukrepov, ki jih podpira mehanizem za okrevanje in odpornost. Izraža izkušnje, ki jih je Komisija do zdaj pridobila z ocenjevanjem mejnikov in ciljev v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
Ocena posebnih mejnikov v zvezi z revizijami in kontrolami
Posebni mejniki v zvezi z revizijami in kontrolami so ocenjeni med ocenjevanjem prvega zahtevka za plačilo. Če ti mejniki niso zadovoljivo doseženi, plačila ni mogoče izvesti.
Analiza izjav o upravljanju in povzetkov revizij
Komisija izvaja sistematične analize izjav o upravljanju in povzetkov revizij, priloženih posameznemu zahtevku za plačilo. Cilj je odkriti kakršne koli informacije, ki vzbujajo dvome o izpolnjevanju mejnikov in ciljev, na primer kadar je v izjavi o upravljanju ali povzetku revizije navedeno, da so bile v zvezi s podatki, predloženimi za enega od mejnikov in ciljev, ugotovljene pomanjkljivosti ali napake v podatkih. Tudi če so v dokumentih v zvezi z ukrepom poudarjeni morebitni ali dejanski goljufivi postopkih za oddajo javnega naročila, bo Komisija natančno preiskala dokaze, predložene za povezane mejnike in cilje.
Naknadne revizije
Komisija na podlagi ocene tveganja vseh mejnikov in ciljev, vključene v zahtevke za plačilo v okviru posameznega načrta, izbere vse mejnike in cilje, ki predpostavljajo plačila, za katere meni, da lahko pomenijo veliko tveganje. Kadar to sredstva omogočajo, se revidirajo tudi nekateri mejniki in cilji s srednjim tveganjem. Glede na rezultat ocene tveganja se v državah članicah izvede več naknadnih revizij posebnih mejnikov in ciljev.
Revizije sistemov
Komisija med celotnim trajanjem mehanizma izvaja revizije sistemov notranje kontrole držav članic. Te revizije o zaščiti finančnih interesov EU se izvajajo za zagotovitev, da države članice izpolnjujejo svoje obveznosti glede vzpostavitve postopkov za preprečevanje in odkrivanje resnih nepravilnosti (tj. goljufij, korupcije ali nasprotij interesov) ali resnih kršitev obveznosti iz sporazuma o financiranju (vključno z dvojnim financiranjem), ter da se Komisiji omogoči uveljavljanje pravice do znižanja in/ali predčasnega odplačila. Komisija bo v skladu z revizijsko strategijo za mehanizem za okrevanje in odpornost do konca leta 2023 izvedla revizije sistemov v vseh državah članicah. V okviru teh revizij sistemov tudi preveri, ali se s sistemi držav članic na splošno zagotavlja in preverja skladnost s pravili EU in nacionalnimi pravili, vključno s specifičnimi elementi postopka javnega naročanja. Poleg tega Komisija na podlagi pristopa, ki temelji na tveganju, izvaja revizije sistemov, da bi preverila, ali je sistem držav članic za zbiranje podatkov zanesljiv.
Ocena preverjanj, ki jih države članice izvedejo v zvezi s skladnostjo s pravili o javnem naročanju in državni pomoči
Komisija je ob upoštevanju priporočila iz posebnega poročila Računskega sodišča o zasnovi sistemov kontrol Komisije za mehanizem za okrevanje in odpornost ter pomislekov Odbora Evropskega parlamenta za proračunski nadzor v začetku leta 2023 opravila dodatno delo za nadaljnje oblikovanje zagotovila v zvezi z obveznostmi držav članic glede skladnosti s pravili o javnem naročanju in državni pomoči v skladu s členom 22(2)a uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
Ta analiza temelji zlasti na revizijskem delu, ki so ga opravile službe Komisije za revizijo, in rezultatih nacionalnega revizijskega dela.
Revizije nacionalnih organov
Komisija izvaja tudi revizije o delu, ki ga nacionalni revizijski organi opravijo v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost. Cilj je oceniti zanesljivost dela, opravljenega na nacionalni ravni, zlasti glede revizij, izvedenih v zvezi z nacionalnimi sistemi kontrol, za zagotovitev izpolnjevanja nacionalnih pravil in pravil EU ter zaščite proračuna EU.
2.3.Začasna ustavitev plačil v primeru neizvajanja
Komisija je februarja 2023 sprejela metodologijo za začasno ustavitev plačil(), ki omogoča delno ali popolno prekinitev plačil v primeru pomanjkljivosti pri izvajanju. Komisija določi znesek, ki se začasno ustavi, če mejnik ali cilj ni zadovoljivo izpolnjen, pri čemer v celoti upošteva načeli enakega obravnavanja in sorazmernosti. Metodologija zagotavlja jasen in dosleden pristop k določitvi zneskov znižanja in/ali odplačil, hkrati pa ohranja polje proste presoje. Metodologija v celoti izraža naravo mehanizma za okrevanje in odpornost, ki temelji na smotrnosti, ter edinstveno kombinacijo reform in naložb. Posledično bo začasno ustavljeni znesek odražal dejstvo, da vsi ukrepi ne prispevajo enakovredno k uresničitvi ciljev načrta za okrevanje in odpornost. Razčiščevalni postopek bo zagotovil, da lahko države članice predložijo pripombe v zvezi z negativno oceno Komisije, na kateri temelji sklep o začasni ustavitvi. Postopek začasne ustavitve plačil je zasnovan v prid nadaljnjemu izvajanju načrta in državam članicam zagotavlja čas, da z izpolnitvijo ustreznih mejnikov ali ciljev v šestih mesecih odpravijo začasno ustavitev.
3.Rezultati kontrol v zvezi s plačili, izvedenimi leta 2022, potrjujejo zadovoljivo izpolnjevanje vseh mejnikov in ciljev
3.1.Glavni rezultati
Ocena načrtov
Komisija je pozitivno ocenila pet načrtov, ki jih je prejela konec leta 2021 in v začetku leta 2022 (Bolgarija, Madžarska, Nizozemska, Poljska in Švedska). Kljub temu je zahtevala, da se v vse te načrte vključijo dodatni mejniki v zvezi z revizijami in kontrolami.
Predhodne kontrole v fazi plačila
Ocena zadovoljivega izpolnjevanja mejnikov in ciljev
Komisija je pozitivno ocenila zadovoljivo izpolnjevanje vseh 13 zahtevkov za plačila, prejetih v letu 2022, ki zajemajo 366 mejnikov in ciljev (328 mejnikov, 38 ciljev). Posledično leta 2022 niso bile potrebne nobene začasne ustavitve ali znižanja plačil.
Ocena posebnih mejnikov v zvezi z revizijami in kontrolami
Mejniki v zvezi z revizijami in kontrolami so se nanašali na 9 od 11 držav članic, za katere je bilo od začetka izvajanja že izvedeno prvo plačilo. V večini primerov so morale države članice zagotoviti vzpostavitev sistema repozitorijev za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost ter začetek veljavnosti zakonov ali odlokov, ki določajo zakonska pooblastila ali postopke revizij in kontrol. Komisija je na podlagi pregledov dokumentacije in poglobljenih ocen dokazov, ki so jih predložile posamezne države članice, navedene mejnike držav članic ocenila pozitivno. Poleg tega se je sedem držav članic zavezalo, da bo zagotovilo stalno spoštovanje mejnikov v zvezi z revizijami in kontrolami.
Pri revidiranih izvajalskih in usklajevalnih organih je Komisija v okviru sedanjega revizijskega dela ugotovila mešane položaje v zvezi z izvajanjem sistemov notranjih kontrol. Glavne ugotovljene težave, za katere je Komisija izdala priporočila in se dogovorila o rokih za njihovo izvedbo, zadevajo: nezadostna usklajevanje in nadzor, ki ju izvajajo usklajevalni organi; nepopolne strategije za boj proti goljufijam za zaščito finančnih interesov EU; manjkajoče elemente pri ocenah tveganja goljufij; potrebo po izboljšanju predhodnih kontrol, ki se izvajajo za preprečevanje nasprotja interesov; nizko udeležbo na usposabljanjih, katerih namen je ozaveščanje o goljufijah, in pomanjkljivosti pri poročanju o nepravilnostih Evropskemu uradu za boj proti goljufijam. Kljub temu so bile pri nekaterih revidirancih ugotovljene tudi dobre prakse, na primer: izvajanje ocene tveganja za osebja na občutljivih delovnih mestih; postopki za odkrivanje morebitnih goljufij in korupcije, zlasti orodij za podatkovno rudarjenje, kot je ARACHNE; postopki za preventivno odkrivanje možnih nasprotij interesov in postopki za preverjanje morebitnega dvojnega financiranja pred sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev.
Analiza izjav o upravljanju in povzetkov revizij
Komisija je pregledala 13 izjav o upravljanju in povzetkov revizij, priloženih 13 zahtevkom za plačilo, predloženim in plačanim v letu 2022. Komisija je na podlagi povzetkov revizij zahtevala ustrezna revizijska poročila in jih analizirala. Nobene informacije iz ustreznih poročil ne vzbujajo pomislekov o zadovoljivem izpolnjevanju mejnikov in ciljev v zvezi s plačili, izvedenimi leta 2022. Na podlagi analize izjav o upravljanju in povzetkov revizij so se tudi posodobile ocene tveganja, da bi se pripravili načrti prihodnjih revizij ter oblikovala revizijska mnenja in mnenja vodstva.
Naknadne revizije mejnikov in ciljev
Komisija je v skladu s svojo revizijsko strategijo izvedla sedem revizij mejnikov in ciljev v zvezi s prvimi zahtevki za plačilo, ki so jih predložile Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Portugalska in Romunija, ter drugim zahtevkom za plačilo, ki ga je predložila Hrvaška. Pri izvedbi naknadnih revizij mejnikov in ciljev se je uporabil pristop na podlagi tveganja. Komisija je uresničila cilj, da bo revidirala vseh 15 mejnikov in ciljev z visokim tveganjem ter 12 od 22 mejnikov in ciljev, katerih tveganje je predvidoma srednje. Nerevidirani zahtevki za plačilo so vključevali predvsem mejnike z nizkim tveganjem(), za katere naknadna revizija ni bila pomembna. Komisija je sklenila, da so bili revidirani mejniki in cilji zadovoljivo doseženi, zato leta 2022 niso bile potrebne začasne ustavitve ali znižanja plačil. Ugotovljene neskladnosti med navedenimi in revidiranimi podatki so še vedno največ 5-odstotne, kar je Komisija upoštevala pri svoji oceni.
Revizije nacionalnih revizijskih organov
Leta 2022 je Komisija v okviru dveh revizij mejnikov in ciljev pozitivno ocenila tudi revizijsko delo dveh nacionalnih revizijskih organov (Francija in Hrvaška).
Revizije sistemov za zaščito finančnih interesov Evropske unije
Leta 2022 je Komisija izvedla že 16 revizij sistemov za zaščito finančnih interesov EU(). Revizije sistemov so zajemale 16 usklajevalnih organov in 48 izvajalskih organov, kot so ministrstva in agencije. Do konca leta 2023 bodo vse države članice vsaj enkrat revidirane.
Komisija je v okviru teh revizij sistemov izvedla ciljna preverjanja skladnosti s postopki za oddajo javnega naročila, pri čemer je zajela vzpostavljene postopke za preprečevanje goljufij, korupcije in nasprotja interesov pri postopkih za oddajo javnega naročila ter dejansko izvajanje teh postopkov pri nekaj vzorčenih ukrepih. Za glavne ugotovljene težave je izdala priporočila in se z državami članicami dogovorila o rokih za njihovo izvedbo. Države članice so v revidiranih izvajalskih organih in tudi drugih zadevnih organih začele izvajati potrebne izboljšave, opredeljene na podlagi ugotovitev revizij.
Ocena preverjanj, ki jih države članice izvedejo v zvezi s skladnostjo s pravili o javnem naročanju in državni pomoči
V skladu s členom 22(2), točka (a), uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost države članice „redno preverjajo, ali je bilo zagotovljeno financiranje pravilno uporabljeno v skladu z vsemi veljavnimi pravili in ali se je vsak ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost pravilno izvajal v skladu z vsemi veljavnimi pravili, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije in nasprotij interesov“.
V podporo svoji izjavi o zanesljivosti je Komisija ocenila, ali države članice spoštujejo obveznost glede rednega preverjanja izpolnjevanja pravil o državni pomoči in javnem naročanju. Ocena tveganja je zajemala 11 držav članic (Bolgarijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Hrvaško, Italijo, Ciper, Latvijo, Portugalsko, Romunijo in Slovaško), kar ustreza 13 plačilom, ki jih je Komisija izvedla leta 2022.
Komisija se je zanašala predvsem na rezultate nacionalnega revizijskega dela (sporočene v povzetkih revizij ali posredovane kot dopolnilne informacije), ampak tudi revizijskega dela, ki ga je Komisija opravila v okviru revizij skladnosti s pravili o javnem naročanju in državni pomoči, izvedenih v skupnih organih. Poleg tega je Komisija zaradi neobstoja zadostnih dokazov, pridobljenih pri pregledu dokumentacije, izvedla misijo za ugotavljanje dejstev v eni državi članici.
Na podlagi zbranih in ocenjenih dokazov ter po njeni najboljši vednosti Komisija meni, da vzpostavljeni kontrolni postopki dajejo potrebna zagotovila, zlasti v zvezi z javnim naročanjem in državno pomočjo, glede spoštovanja obveznosti držav članic, da redno preverjajo, ali se je financiranje, zagotovljeno v okviru transakcij leta 2022, ustrezno uporabilo in izvedlo v skladu z vsemi veljavnimi pravili.
Letna revizijska mnenja in mnenja vodstva
Komisija je na podlagi svojega revizijskega dela izdala 11 letnih revizijskih mnenj, ki so zajemala 13 plačil, izvedenih leta 2022. Ta revizijska mnenja so dopolnila druge razpoložljive informacije za zagotovitev mnenja vodstva v zvezi s plačili, ki so bila leta 2022 izplačana 11 državam članicam. Ta mnenja so podprla izjavo o zanesljivosti odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil.
Tekoče delo Evropskega računskega sodišča v okviru izjave o zanesljivosti za leto 2022
Računsko sodišče je Komisijo obvestilo o svojih predhodnih ugotovitvah (dopisi v zvezi s potrjevanjem dejstev). Komisija trenutno ocenjuje te ugotovitve, da bi opredelila raven tveganja za vsako plačilo v letu 2022. Do presečnega datuma 30. aprila 2023 je od Računskega sodišča prejela 12 dopisov v zvezi s potrjevanjem dejstev. V zvezi s petimi dopisi v zvezi s potrjevanjem dejstev je po natančni analizi ohranila stališče (na podlagi svojih predhodnih in naknadnih kontrol), da so bili mejniki in cilji, vključeni v ustrezne zahtevke za plačilo, zadovoljivo doseženi. To pomeni nizko raven tveganja. Kar zadeva druge dopise v zvezi s potrjevanjem dejstev, se ocena ob podpisu letnega poročila o dejavnostih GD za gospodarske in finančne zadeve za leto 2022 še vedno izvaja.
|
Država
|
Številka zahtevka plačila
|
Revizije Komisije glede zakonitosti in pravilnosti
|
Stopnja tveganja
|
|
|
|
Skupno število mejnikov in ciljev
|
Število revidiranih mejnikov in ciljev
|
Revizijsko mnenje
|
Mnenje vodstva
|
Skupna stopnja tveganja
|
|
|
|
visoko
|
srednje
|
nizko
|
visoko
|
srednje
|
nizko
|
|
|
|
|
Bolgarija
|
1.
|
|
|
|
|
|
|
nizka
|
nizka
|
nizka
|
|
Grčija
|
1.
|
|
|
|
|
|
|
nizka
|
nizka
|
nizka
|
|
Španija
|
2.
|
5
|
0
|
35
|
5
|
0
|
0
|
nizka
|
nizka
|
nizka
|
|
Francija
|
1.
|
6
|
8
|
24
|
6
|
2
|
0
|
nizka
|
nizka
|
nizka
|
|
Hrvaška
|
1.
|
0
|
2
|
32
|
0
|
1
|
1
|
nizka
|
nizka
|
nizka
|
|
|
2.
|
3
|
4
|
5
|
3
|
3
|
0
|
nizka
|
nizka
|
nizka
|
|
Italija
|
1.
|
1
|
3
|
47
|
1
|
1
|
0
|
nizka
|
nizka
|
nizka
|
|
|
2.
|
|
|
|
|
|
|
nizka
|
nizka
|
nizka
|
|
Ciper
|
1.
|
|
|
|
|
|
|
nizka
|
nizka
|
nizka
|
|
Latvija
|
1.
|
|
|
|
|
|
|
nizka
|
nizka
|
nizka
|
|
Portugalska
|
1.
|
0
|
3
|
35
|
0
|
3
|
0
|
nizka
|
nizka
|
nizka
|
|
Romunija
|
1.
|
0
|
2
|
19
|
0
|
2
|
0
|
nizka
|
nizka
|
nizka
|
|
Slovaška
|
1.
|
|
|
|
|
|
|
nizka
|
nizka
|
nizka
|
|
Skupaj
|
13
|
15
|
22
|
197
|
15
|
12
|
1
|
|
|
|
Rezultati kontrol
Kvalitativna ocena zakonitosti in pravilnosti plačil
Komisija izvede kvalitativno oceno rezultatov kontrol in stopnje tveganja, povezanega z operacijami. Za razliko od drugih programov EU te ocene ni mogoče količinsko opredeliti s stopnjo napake. Stopnje napake izražajo kvantitativno oceno, ki je ustrezna, kadar je mogoče odhodke neposredno pripisati kvantitativnemu merilu. Plačila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost temeljijo na kvalitativni oceni izpolnjevanja mejnikov in ciljev, ki jo je težko izraziti kvantitativno. Tudi če mejniki in cilji niso bili zadovoljivo izpolnjeni in bo izvedeno zmanjšanje, to zmanjšanje ne sme ustrezati znesku neupravičenih odhodkov. Poleg tega so naložbe in reforme, vključene v načrte za okrevanje in odpornost, zelo raznolike, tako znotraj države članice kot med državami članicami, kar onemogoča kakršno koli statistično ekstrapolacijo. Glede na to ni mogoče določiti smiselne stopnje napake.
Kvalitativna ocena Komisije temelji na kombinaciji rezultatov: (1) ocene zahtevkov za plačilo; (2) izjave o upravljanju in povzetkov revizij držav članic, ki jih je treba priložiti posameznemu zahtevku za plačilo; (3) revizij Komisije in (4) drugih pregledov, ki jih Komisija izvaja na ravni držav članic v okviru drugih programov financiranja, kot so skladi kohezijske politike. Na podlagi tega Komisija za vsako plačilo določi stopnjo tveganja za zakonitost in pravilnost plačila, ki je lahko nizka, srednja ali visoka.
Komisija na podlagi opravljenega dela ugotavlja, da je stopnja tveganja vseh 13 plačil, izvedenih leta 2022, v skladu z merilom pomembnosti nizka, saj:
•so bili vsi mejniki in cilji glede na predhodne in naknadne kontrole Komisije ocenjeni kot zadovoljivo izpolnjeni,
•države članice sprejemajo potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih med revizijami sistemov,
•je Komisija natančno analizirala razpoložljive rezultate revizij skladnosti Računskega sodišča za plačila, izvedena leta 2022, in ohranila stališče, da so bili mejniki in cilji, vključeni v ustrezne zahtevke za plačila, zadovoljivo doseženi, čeprav rezultati nekaterih predhodnih revizij Računskega sodišča ob podpisu letnega poročila o dejavnostih GD za gospodarske in finančne zadeve za leto 2022 še niso bili na voljo.
3.2.Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil za mehanizem je potrdil, da ima razumno zagotovilo
Kolegij komisarjev prevzema politično odgovornost za vlogo Komisije pri upravljanju mehanizma. Pri tem se opira na delo odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil za mehanizem. V sklepih o zagotovilu za mehanizem za okrevanje in odpornost je odredbodajalec() potrdil, da ima razumno zagotovilo o:
•zakonitosti in pravilnosti plačil, ki so bila leta 2022 izvedena za mehanizem za okrevanje in odpornost, na podlagi pozitivne ocene dokazov zadovoljivega izpolnjevanja mejnikov in ciljev, priloženih zahtevkom za plačila, naknadnega revizijskega dela v zvezi z mejniki in cilji ter tudi ob upoštevanju rezultatov revizijskega dela, ki ga je Evropsko računsko sodišče opravilo v zvezi z izjavo o zanesljivosti za leto 2022 (za dopise v zvezi s potrjevanjem dejstev, prejete in ocenjene do presečnega datuma);
•zlasti v zvezi z javnim naročanjem in državno pomočjo, spoštovanju obveznosti držav članic iz člena 22(2), točka (a), uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost glede rednega preverjanja, da se je financiranje, zagotovljeno v okviru povezanih transakcij, pravilno uporabilo v skladu z vsemi veljavnimi pravili ter da se je vsak ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov iz načrta za okrevanje in odpornost pravilno izvedel v skladu z vsemi veljavnimi pravili, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije in nasprotij interesov, ter
•izvajanju člena 22(5) uredbe o sorazmernem zmanjšanju podpore v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter izterjavi vseh zneskov, ki se dolgujejo proračunu EU, ali zahtevi za predčasno odplačilo posojila v primeru goljufije, korupcije in nasprotij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije in ki jih država članica ni odpravila, ali v primeru hude kršitve obveznosti iz sporazumov iz člena 15(2) in člena 23(1) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
Stik z EU
Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletnem naslovu (
https://european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl
).
Po telefonu ali pisno
Služba Europe Direct odgovarja na vprašanja javnosti o Evropski uniji. Dosegljiva je:
•na brezplačni telefonski številki: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri operaterji lahko klic zaračunajo),
•na navadni telefonski številki: +32 22999696 ali
•prek kontaktnega obrazca:
european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl
.
Iskanje informacij o EU
Prek spleta
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa (
european-union.europa.eu
).
Publikacije EU
Publikacije EU si lahko ogledate ali jih naročite na spletnem naslovu
op.europa.eu/en/publications
. Za več izvodov brezplačnih publikacij se lahko obrnete na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center (
https://european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl
).
Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Pravne informacije EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, so na voljo na spletišču EUR-Lex (
eur-lex.europa.eu
).
Odprti podatki EU
Na portalu
data.europa.eu
lahko dostopate do odprtih naborov podatkov institucij, organov in agencij EU. Nabore podatkov lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Portal omogoča tudi dostop do številnih naborov podatkov iz evropskih držav.
