EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.6.2023

COM(2023) 384 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2021

Poročilo o nadaljnjem ukrepanju na podlagi zahtev Evropskega parlamenta, navedenih v resolucijah o razrešnici, in zahtev Sveta, navedenih v priporočilu o razrešnici za proračunsko leto 2021

1.Uvod

Leta 2021 so bile odpravljene omejitve, povezane s pandemijo COVID-19, in začelo se je gospodarsko okrevanje po vsej EU. S proračunskega vidika je bilo to prvo leto izvajanja začasnega instrumenta za okrevanje EU (in njegovega osrednjega dela, tj.mehanizma za okrevanje in odpornost) ter začetno leto novega večletnega finančnega okvira, pri čemer so se programi začeli izvajati, čeprav se še niso zaključili programi porabe iz prejšnjega večletnega finančnega okvira in so se še naprej odzivali na medpolitične prednostne naloge EU.

Evropski parlament se je 10. maja 2023 ob upoštevanju priporočila Sveta odločil, da Komisiji podeli razrešnico glede izvrševanja proračuna EU v letu 2021. V okviru postopka razrešnice za leto 2021 sta Evropski parlament v resoluciji o razrešnici in Svet v priporočilu o razrešnici Komisiji predložila več zahtev. Komisija se strinja z glavnimi cilji, ki jih izražajo te zahteve:

·zaščita proračuna EU pred napakami pri porabi, goljufijami ali kakršnim koli zlonamernim vmešavanjem: Komisija sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito proračuna EU (vključno z začasno ustavitvijo plačil in finančnimi popravki, kadar je to primerno);

·umestitev smotrnosti v središče izvrševanja proračuna: denar bi bilo treba porabiti v skladu s prednostnimi nalogami EU in zagotoviti pričakovane rezultate na terenu, da bi se dosegli oprijemljivi rezultati in pozitivne spremembe za širšo javnost in druge upravičence;

·doseganje ustreznega splošnega ravnovesja: pomembno je doseči ustrezno ravnovesje med različnimi cilji (npr. zmanjšanje napak; močna zaščita pred zlorabo sredstev; hitra plačila; visoka raven preglednosti; ohranjanje stroškov in bremena kontrol za javne organe in upravičence na razumni ravni ter zagotavljanje, da odhodki EU prinašajo resnično dodano vrednost).

To poročilo o nadaljnjem ukrepanju na podlagi postopka razrešnice za leto 2021 kot del celovitega finančnega poročanja in poročanja o odgovornosti vsebuje povzetek ukrepov, ki jih je Komisija sprejela v odziv na zahteve, izražene v oddelku o političnih prednostnih nalogah resolucije o razrešnici. Komisija bo zagotovila podrobnejše in posodobljene informacije v odziv na vse specifične zahteve, ko se bo pozneje letos začel postopek razrešnice za leto 2022.

2.Izboljšave sistema kontrol za sredstva EU

a.Digitalizacija kontrol in revizij

Predlog Komisije za revizijo finančne uredbe, o katerem trenutno razpravljata Evropski parlament in Svet kot sozakonodajalca, je priložnost za dodatno povečanje zaščite proračuna EU pri vseh načinih upravljanja pred nepravilnostmi, goljufijami, korupcijo in nasprotji interesov. Predlagane zakonodajne spremembe so potrebne za izvajanje novih ukrepov.

V skladu s predlaganimi pravili namerava Komisija v vseh državah članicah uvesti obvezno in učinkovitejšo uporabo integriranega informacijskega sistema za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganj. Ta informacijski sistem omogoča prepoznavanje ukrepov, pogodb in prejemnikov, ki so izpostavljeni nepravilnostim, goljufijam, korupciji in nasprotjem interesov. Komisija je to informacijsko orodje, znano kot program Arachne, razvila in zagotovila državam članicam, ki izvršujejo proračun EU v okviru deljenega upravljanja in mehanizma za okrevanje in odpornost. Pogosto se že uporablja na področju kohezijske politike in se v določenem obsegu uvaja za kmetijsko porabo. Uporaba programa Arachne je trenutno prostovoljna, vendar bi bila njegova obvezna uporaba pomemben korak naprej. Cilj predlaganih sprememb sta tudi nadaljnja standardizacija beleženja in shranjevanja podatkov o prejemnikih vseh sredstev EU ter interoperabilnost sistema z drugimi viri podatkov.

Komisija je predlagala tudi razširitev obsega in učinkovitosti sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES). Sistem EDES zagotavlja vrsto ukrepov za zaščito proračuna EU pred goljufivimi ali nezanesljivimi gospodarskimi subjekti. Odredbodajalcem zlasti omogoča, da odkrijejo vse gospodarske subjekte, za katere se ugotovi, da so nezanesljivi zaradi vpletenosti v kršitve, vključno z nepravilnostmi in goljufijami, in zato predstavljajo tveganje za celovitost proračuna EU, jih uvrstijo na črno listo ter jih po možnosti za omejeno obdobje izključijo iz prihodnjih javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna EU. Komisija je predlagala, naj se uporaba sistema EDES razširi na sredstva v okviru deljenega upravljanja in bolj ciljno usmeri na sredstva v okviru neposrednega upravljanja, tudi kadar se sredstva izplačujejo kot finančni prispevki državam članicam, na primer v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, da bi Komisija lahko ukrepala na podlagi najresnejših razlogov za izključitev. Cilj je tudi zagotoviti, da se odločitve o izključitvi, sprejete na ravni EU, izvajajo na nacionalni ravni v primerih deljenega upravljanja. Komisija je tudi predlagala, naj se za povezane subjekte in/ali dejanske lastnike primarnega izključenega subjekta omogoči izključitev iz sodelovanja na javnih razpisih in posledično iz pridobivanja sredstev EU.

EDES in Arachne ostajata dva različna sistema, vendar Komisija preučuje, ali je izključitve iz podatkovne zbirke sistema EDES mogoče vnesti v program Arachne, da bi jih lahko uporabili v orodju za iskanje podatkov in zagotovili enotno vstopno točko.

b.Pravna država in temeljne vrednote

Komisija v celoti uporablja vse razpoložljive instrumente, da zagotovi obravnavo kršitev in tveganja kršitev načel pravne države, ki vplivajo na dobro finančno poslovodenje proračuna EU in finančne interese EU.

Pomemben instrument je uredba o pogojenosti, ki se uporablja od 1. januarja 2021.

Prvo obvestilo Komisije v skladu z uredbo o pogojenosti je bilo Madžarski poslano 27. aprila 2022. S tem se je začel postopek ocenjevanja in izmenjave informacij z Madžarsko, ki je trajal do sredine septembra in na podlagi katerega je Komisija 18. septembra 2022 predložila predlog sklepa Sveta.

Svet je 15. decembra 2022 sprejel izvedbeni sklep v skladu z uredbo o pogojenosti, s katerim je začasno ustavil 55 % obveznosti za tri kohezijske programe (začasno ustavljene obveznosti znašajo približno 6,3 milijarde EUR v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027). Svet je prepovedal tudi kakršne koli nove pravne obveznosti s skladi javnega interesa v okviru katerega koli programa, ki ga neposredno ali posredno upravlja Komisija. Ti skladi javnega interesa so organizacije, kot so univerze s cilji javnega interesa, za katere še vedno obstajajo odprta vprašanja glede nasprotja interesov.

Ker je Svet sprejel proračunske ukrepe v skladu z uredbo o pogojenosti, lahko Madžarska zdaj predloži in sprejme nadaljnje popravne ukrepe, s katerimi bo obravnavala ugotovitve Komisije in ji dokazala, da pogoji za uporabo proračunskih ukrepov niso več izpolnjeni. V uredbi o pogojenosti je določeno, da mora Komisija, če meni, da so bile težave delno ali v celoti odpravljene, s pisnim obvestilom Svetu predložiti predlog izvedbenega sklepa za prilagoditev ali odpravo sprejetih ukrepov. Med pripravo tega poročila (15. junij 2023) Madžarska ni predložila nobenega takega pisnega obvestila.

Madžarska se je zavezala, da bo Komisiji do 31. decembra 2028 vsake tri mesece poročala o izvajanju, vzdrževanju in uporabi vseh popravnih ukrepov. Rok za predložitev drugega poročila je bil 16. junij 2023.

Komisija spremlja splošno stanje pravne države na Madžarskem – in ne le vprašanja, ki jih zajemajo popravni ukrepi – tako kot v vseh drugih državah članicah.

Poleg uredbe o pogojenosti lahko uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost v okviru svojega področja uporabe pomaga tudi pri reševanju izzivov pravne države, opredeljenih v priporočilih za posamezne države.

Poleg tega države članice v skladu s členom 22 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov EU med izvajanjem mehanizma. Komisija je v skladu z zahtevami uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost v okviru postopka odobritve nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ocenila, ali sistemi kontrol držav članic zagotavljajo zadostna zagotovila za zaščito sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost.

V nekaterih primerih je Komisija, da bi zagotovila skladnost s členom 22 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, določila ukrepe, o katerih se je dogovorila z državo članico in ki prispevajo k zaščiti finančnih interesov EU v zvezi z izvajanjem mehanizma v obliki mejnikov, ki jih je treba zadovoljivo izpolniti, preden se lahko izvede kakršno koli plačilo.

Po predlogih Komisije je v izvedbenih sklepih Sveta o nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost Madžarske in Poljske določenih več takih mejnikov, vključno z ukrepi za reševanje vprašanj pravne države.

V obdobju 2021–2027 morajo države članice izpolnjevati tudi nekatere horizontalne ali tematske omogočitvene pogoje. To so predpogoji za uspešno in učinkovito doseganje specifičnih ciljev skladov deljenega upravljanja. Eden od horizontalnih omogočitvenih pogojev se nanaša na učinkovito uporabo in izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Predloženi programi držav članic so vključevali oceno, ali so bili izpolnjeni omogočitveni pogoji, povezani z izbranimi specifičnimi cilji. Komisija je pregledala te ocene in ugotovila, da vse države članice, razen Madžarske in Poljske, izpolnjujejo horizontalni omogočitveni pogoj v zvezi z Listino 1 . Komisija trenutno sodeluje z Madžarsko in Poljsko, da bi rešila odprta vprašanja.

c.Krepitev ukrepov za zagotavljanje integritete

Komisija ima politično zavezo in pravno obveznost, da zagotovi, da organizacije in projekti, vpleteni v kriminalne prakse ali prakse, ki niso združljive z vrednotami EU, ne prejmejo finančne podpore EU.

Hitra prekinitev financiranja nevladne organizacije „No Peace Without Justice“, ki je bila vpletena v „škandal Qatargate“ decembra 2022, je pokazala, kako lahko Komisija konkretno ukrepa v skladu s finančnimi pravili EU.

Za vse subjekte, ki zaprosijo za sredstva EU, veljajo enaka pravila, ne glede na njihov status. Finančna uredba določa vrsto ukrepov, ki jih lahko Komisija sprejme za neposredno izvrševanje proračuna. Ti vključujejo stroge izbirne postopke, ki temeljijo na objektivnih merilih in zagotavljajo, da je financiranje v skladu z vrednotami EU. Med izvajanjem morajo upravičenci do sredstev EU nemudoma predložiti vse informacije, ki jih zahteva Komisija, da lahko ta preveri upravičenost stroškov ali prijavljenih prispevkov; pravilno izvajanje ukrepa in upoštevanje drugih obveznosti iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (te lahko vključujejo informacije o virih financiranja zunaj proračuna EU, če je to pomembno za dokazovanje skladnosti). V zvezi s posrednim upravljanjem proračuna finančna uredba od oseb in subjektov, ki izvršujejo proračun EU, zahteva, da upoštevajo veljavno pravo Unije in dogovorjene mednarodne standarde in standarde Unije ter zato ne financirajo ukrepov, ki so v nasprotju z vrednotami EU.

Komisija z izvajanjem sistema EDES tudi zagotavlja, da sredstva EU ne koristijo organizacijam, ki ne delujejo v skladu z vrednotami EU. Razlogi za izključitev vložnikov iz sodelovanja v postopkih dodeljevanja ali izbora za izvrševanje sredstev Unije so huda kršitev poklicnih pravil, financiranje terorizma, goljufija in korupcija. Do izključitve iz sodelovanja v postopkih dodeljevanja lahko pride ne le, če je v izključitveni situaciji sama organizacija, temveč tudi, če je katera koli oseba, ki je član upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa organizacije (ali katera koli oseba, ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor organizacije), ali njeni dejanski lastniki v izključitveni situaciji, določeni s pravnomočno sodbo sodišča ali pravnomočno upravno odločbo.

Komisija je v okviru svoje stalne zaveze za izboljšanje sistema za zaščito finančnih interesov EU predlagala, naj se „spodbujanje k diskriminaciji, sovraštvu ali nasilju“ doda kot nov in jasen primer izključitvene situacije ter naj se v predlog prenovitve finančne uredbe vključi opredelitev nevladnih organizacij in ustrezna obveznost, da vložniki za dodelitev nepovratnih sredstev navedejo, ali so nevladna organizacija ali ne.

Komisija je 3. maja 2023 sprejela protikorupcijski sveženj, ki presega cilj zaščite proračuna EU. Sveženj vključuje direktivo o boju proti korupciji, s katero bi se – če bi jo sozakonodajalca sprejela – poenotile nacionalne določbe, ki opredeljujejo korupcijo ter z njo povezana kazniva dejanja in kazni, da bi se zagotovila enotna uporaba visoko učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazenskopravnih instrumentov za boj proti vsem vrstam kaznivih dejanj korupcije, boljše preprečevanje korupcije in boljše izvrševanje. Sveženj vključuje tudi predlog za dopolnitev nabora omejevalnih ukrepov (sankcij) skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) s posebnim režimom sankcij za boj proti hudim kaznivim dejanjem korupcije po vsem svetu.

Komisija je 8. junija 2023 sprejela tudi predlog za ustanovitev medinstitucionalnega organa za etiko 2 , ki bo zajemal člane in članice institucij EU. Ta korak je na začetku mandata napovedala predsednica Ursula von der Leyen, sledi pa neformalnim posvetovanjem z drugimi institucijami. Z ustanovitvijo organa za etiko bodo prvič vzpostavljeni skupni standardi za etično ravnanje članov in članic institucij EU ter uradni mehanizem za usklajevanje in izmenjavo mnenj o etičnih zahtevah med institucijami.

Poleg Komisije tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko javno tožilstvo (EJT) izvajata kontrole in preiskave, da bi zagotovila porabo proračuna EU v skladu z veljavnimi pravili.

Sedanji večletni finančni okvir temelji na stabilnem številu zaposlenih v vseh institucijah, vendar sta sozakonodajalca na podlagi predlogov Komisije zaradi povečanja delovne obremenitve urada OLAF v proračunih za zadnji dve leti povečala število zaposlenih za 13 ekvivalentov polnega delovnega časa (7 EPDČ v proračunu za leto 2022 in 6 EPDČ v proračunu za leto 2023). Komisija je predlagala, da se v predlogu proračuna za leto 2024 število zaposlenih v uradu OLAF dodatno poveča za 2 EPDČ. Povečanje je izravnano drugje v Komisiji.

Podobno se je med letoma 2020 in 2022 število zaposlenih v EJT več kot potrojilo, medtem ko se je njegovo financiranje s sredstvi EU v istem obdobju povečalo za petkrat, kar je sorazmerno z začetkom njegovega delovanja leta 2021 in posledičnim povečanjem števila njegovih preiskav in pregonov. Proračun EU zagotavlja EJT znatna sredstva zaradi njegove ključne vloge v boju proti goljufijam. Natančneje, s proračunom za leto 2022 se je v EJT zaposlilo 118 dodatnih uslužbencev, prispevek EU pa se je povečal za 11,2 milijona EUR za kritje dodatnih stroškov plač. Število zaposlenih v EJT v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 ostaja nespremenjeno, vendar se je na zahtevo EJT spremenila kadrovska struktura s preoblikovanjem 20 delovnih mest pogodbenih uslužbencev v delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom. Spremenjena kadrovska struktura in ustrezno povišanje stroškov plač sta vključena v predlog Komisije za zaposlovanje in financiranje EJT v predlogu proračuna za leto 2024. 

d.Sistem kontrol mehanizma za okrevanje in odpornost

Mehanizem za okrevanje in odpornost zagotavlja finančno podporo na podlagi smotrnosti. Sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost se izplačajo, ko države članice dokončajo ključne korake (znane kot mejniki in cilji) pri izvajanju reform in naložb, vključenih v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Komisija za vsak zahtevek za plačilo zagotovi, da ima razumno zagotovilo, da so osnovni mejniki in cilji zadovoljivo izpolnjeni.

Poleg tega morajo države članice vzpostaviti ustrezne sisteme kontrol za odkrivanje in preprečevanje goljufij, korupcije, dvojnega financiranja in nasprotja interesov ter redno preverjati izvajanje načrta v skladu z vso ustrezno nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU. V posameznih primerih resnih nepravilnosti mora zadevna država članica sprejeti korektivne ukrepe, v primeru, da tega ne stori, pa mora Komisija od države članice izterjati sredstva. Ocena nacionalnih načrtov, ki jo izvede Komisija, vključuje oceno okvirov revizij in kontrol držav članic, opisanih v navedenih načrtih. Pozitivna ocena je mogoča le, če je bilo ugotovljeno, da ti okviri ustrezno ščitijo finančne interese EU.

Komisija med izvajanjem svoje revizijske strategije in v skladu z njo izvaja sistemske revizije sistemov kontrol držav članic, da bi zagotovila, da ustrezno preprečujejo in odkrivajo resne nepravilnosti ali resne kršitve obveznosti iz sporazuma o financiranju. Komisija v okviru sistemske revizije preveri tudi, ali se s sistemi držav članic na splošno zagotavlja in preverja skladnost s pravili EU in nacionalnimi pravili, zlasti glede postopka javnega naročanja. Komisija je do konca aprila 2023 revidirala 23 nacionalnih sistemov, do konca leta 2023 pa namerava revidirati še vse druge. Poleg tega Komisija na podlagi priporočil Evropskega računskega sodišča od začetka leta 2023 redno preverja, ali države članice preverjajo skladnost s pravili o javnih naročilih in državni pomoči. V primeru sistematičnih napak v sistemu, ki pomenijo resno kršitev obveznosti, lahko Komisija začasno ustavi izplačilo in izterja od 5 % do 100 % sredstev, dodeljenih zadevni državi članici.

Komisija izvaja tudi revizije mejnikov in ciljev, vključenih v zahtevke za plačilo, ki temeljijo na tveganju. S temi revizijami se preverja točnost in zanesljivost podatkov v navedenih zahtevkih za plačilo.

Ureditve Komisije glede kontrol dopolnjujejo revizije in preiskave, ki jih izvajajo služba Komisije za notranjo revizijo, Evropsko računsko sodišče, EJT in OLAF.

⸻Sporočilo Komisije, v katerem sta opisana okvir za ocenjevanje zadovoljivega izpolnjevanja mejnikov in ciljev in metodologija za določitev začasne ustavitve plačil

Sporočilo 3 Komisije, ki je bilo objavljeno 21. februarja 2023, zagotavlja dodatno jasnost in preglednost postopkov, ki jih je Komisija uvedla za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost.

Okvir dokazuje, da ocena mejnikov in ciljev, ki jo je izvedla Komisija, temelji na objektivnih in preverljivih dokazih, hkrati pa omogoča razumno prožnost. Minimalna odstopanja, povezana z zneski, formalnimi zahtevami, časom ali vsebino, se lahko sprejmejo v omejenem številu okoliščin in bodo pregledno določena, da se omogoči zunanji nadzor Ekonomsko-finančnega odbora ter ERS in Evropskega parlamenta.

Metodologija začasne ustavitve plačil Komisiji omogoča, da določi znesek, katerega izplačilo se začasno ustavi, če mejnik ali cilj ni zadovoljivo izpolnjen. Komisija to počne ob polnem spoštovanju načel enake obravnave in sorazmernosti ter v skladu z naravo mehanizma za okrevanje in odpornost, ki temelji na smotrnosti. Metodologija je bila prvič uporabljena maja 2023 v zvezi s plačilom Litvi.

Komisija in države članice že dajejo na voljo številne informacije o prejemnikih sredstev EU (npr. prek sistema finančne preglednosti 4 ali nacionalnih spletišč o preglednosti za skupno kmetijsko politiko). Če bosta sozakonodajalca sprejela predlog za revizijo finančne uredbe, se bo poročanje Komisije na tem področju še izboljšalo, saj bo zagotovljeno, da bo seznam prejemnikov sredstev EU v vseh načinih upravljanja objavljen na začetku novega programskega obdobja.

Predlog za revizijo finančne uredbe zlasti zahteva, da (i) države članice, ki izvršujejo proračun EU v okviru deljenega upravljanja ali prejemajo in izvršujejo sredstva EU v okviru neposrednega upravljanja, in (ii) osebe in subjekti, ki izvršujejo proračun EU v okviru posrednega upravljanja, vsaj enkrat letno pošljejo Komisiji v objavo informacije o prejemnikih in zneskih sredstev EU. Komisija bi bila odgovorna za konsolidacijo, centralizacijo in objavo podatkov o prejemnikih sredstev EU na enem spletnem mestu in v podatkovni zbirki, ki bi zajemala vse načine upravljanja.

Poleg podatkov, povezanih s prejemniki sredstev, Komisija zagotavlja tudi informacije na ravni projektov in programov za različne programe porabe v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (npr. prek platforme odprtih podatkov o koheziji in spletišča Kohesio, ki sta namenjena uporabi sredstev kohezijske politike).

Kar zadeva financiranje v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, je začetek veljavnosti sprememb uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost v načrtu REPowerEU 1. marca 2023 dodatno okrepil preglednost z zahtevo, da nacionalni organi objavijo informacije o 100 končnih prejemnikih, ki prejemajo najvišje zneske sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost na državo članico. Prvi nacionalni portali so začeli delovati aprila 2023, prvi podatki, ki so jih sporočile države članice, pa so bili 23. maja 2023 objavljeni v preglednici kazalnikov okrevanja in odpornosti.

Poleg tega je Komisija pred kratkim objavila interaktivni zemljevid EU, ki omogoča enostaven dostop do informacij o zglednih reformah in naložbah, financiranih iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Na zemljevidu si je mogoče ogledati naložbe glede na lokacijo in pridobiti specifične informacije o stanju njihovega izvajanja. Zemljevid ne vsebuje izčrpnega seznama vseh reform in naložb, vendar se redno posodablja (ob upoštevanju čedalje več informacij, ki jih predložijo države članice v okviru ocenjevanja zahtevkov za plačilo, in informacij o 100 končnih prejemnikih, ki so prejeli najvišji znesek sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost na državo članico).

Nacionalni portali in interaktivni zemljevid dopolnjujejo preglednico okrevanja in odpornosti, ki omogoča pregled napredka pri izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.

Komisija zagotavlja tudi preglednost svojih pogojnih obveznosti z objavo letnega poročila 5 o tem, vključno s pregledom pogojnih obveznosti v zvezi s posojili mehanizma za okrevanje in odpornost.

4.Smotrnost proračuna EU

Komisija pripisuje največji pomen čim večji učinkovitosti porabe EU.

Za glavne programe porabe v okviru novega večletnega finančnega okvira so bile izvedene ocene učinka ali predhodne ocene, da bi se zagotovila učinkovitost že z zasnovo, vključno z določitvijo jasnih ciljev in osredotočenjem na številne visokokakovostne kazalnike smotrnosti. V okviru tega postopka je Komisija izvedla tudi vrsto javnih posvetovanj o glavnih področjih porabe, da bi zbrala mnenja vseh deležnikov. Odbor za regulativni nadzor analizira vsa poročila o ocenah učinka, preverjanjih ustreznosti in izbranih ocenah ter zagotavlja kakovost poročil, ki jih pregleduje.

Komisija je svoje medpolitične prednostne naloge vključila v proračun EU. Njena prizadevanja na tem področju so v celoti skladna s časovnim okvirom in mejniki, o katerih sta se sozakonodajalca dogovorila v medinstitucionalnem sporazumu iz decembra 2020, ki predvideva, da bodo različne prednostne naloge v različnem obsegu vključene v proračun EU v skladu s političnimi premisleki in premisleki v zvezi z viri, ter jih celo presegajo.

V zvezi s spremljanjem odhodkov, povezanih z enakostjo spolov, je Komisija (pred rokom iz medinstitucionalnega sporazuma) objavila metodologijo, ki je bila pilotno uporabljena za celoten proračun EU (in ne le za izbrane centralno upravljane programe, kot je bilo predvideno v medinstitucionalnem sporazumu).

Komisija priznava, da je imela metodologija spremljanja podnebnih sprememb za obdobje 2014–2020 pomanjkljivosti, in opozarja, da je bila pri določanju cilja porabe sredstev za podnebne spremembe in spremljanju njegovega doseganja vezana na to metodologijo ter njene temeljne predpostavke in omejitve. Komisija je jasno in pregledno sporočila svojo metodologijo.

Za novo programsko obdobje 2021–2027 je Komisija okrepila več razsežnosti svoje metodologije spremljanja podnebnih sprememb. Pomembnost posameznega ukrepa/intervencije za podnebje se zdaj ocenjuje na podlagi njegovega pričakovanega učinka in ne njegovega predvidenega namena (tj. ali so bili ukrepi zasnovani posebej za prispevanje k podnebnim ukrepom). To pomaga zagotoviti, da se podobni ukrepi v različnih programih porabe ocenjujejo na enak način (tj. dodeli se jim enak podnebni koeficient EU). Poleg tega vsi programi porabe EU pri doseganju svojih ciljev upoštevajo načelo neškodovanja, čeprav na različne načine. Na skupni ravni je vzpostavljen mehanizem za prilagajanje podnebnim spremembam, ki Komisijo pooblašča, da predlaga spremembe posameznih programov porabe EU, če obstaja nevarnost, da ne bo dosežen skupni minimalni cilj podnebnih odhodkov za celoten proračun EU.

Komisija ne izračuna le deleža odhodkov za posamezno prednostno nalogo, temveč pilotno izvaja tudi tri metodološke vaje na področjih podnebja, digitalnega prehoda in zaposlovanja. Ti pilotni projekti merijo konkretne rezultate, dosežene na ravni proračuna EU. Komisija zlasti razvija metodologijo za količinsko opredelitev celotnega učinka ukrepov, povezanih s podnebjem, ki se financirajo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, v smislu preprečenih emisij toplogrednih plinov, pri čemer upošteva omejitve in pomanjkljivosti podatkov. Ta metodologija bo podlaga za prvo poročilo o učinku zelenih obveznic NextGenerationEU, ki ga namerava Komisija izdati do konca leta 2023. Komisija namerava nato to metodologijo uporabiti za celoten proračun EU.

5.Neporavnane proračunske obveznosti – „reste à liquider“ (RAL) in ukrepi za pospešitev izvajanja sredstev EU

Neporavnane obveznosti (običajno imenovane „RAL“ – reste à liquider) so zneski, za katere so bile prevzete obveznosti, vendar še niso bili plačani. Ob koncu leta 2022 so znašale 452,2 milijarde EUR (v primerjavi s 341,6 milijarde EUR ob koncu leta 2021). Glavni razlog za povečanje neporavnanih obveznosti v letu 2022 je bilo izvajanje nepovratnega dela instrumenta NextGenerationEU – zaradi česar so se skupne neporavnane obveznosti konec leta 2022 povečale za 189,1 milijarde EUR (42 % skupnih neporavnanih obveznosti). Po pričakovanjih se bodo neporavnane obveznosti zaradi namenskih prejemkov programov instrumenta NextGenerationEU v prihodnjih letih še naprej povečevale, saj bodo obveznosti prevzete do konca leta 2023, plačila pa bodo izvedena do leta 2026 6 .

V zvezi z ukrepi za lažje črpanje sredstev EU:

6.Priprave za prihodnost

Komisija je zavezana doseganju rezultatov v zvezi s prednostnimi nalogami, ki sta jih izpostavila Evropski parlament in Svet na podlagi postopka razrešnice za leto 2021.

Leta 2021 se je Komisija ukvarjala z izzivi, ki so nastali zaradi pandemije COVID-19. Od takrat se je EU soočila z novo realnostjo zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini, rasti cen energije in hrane, novega makroekonomskega okolja z znatnim dvigom obrestnih mer in povečanjem inflacije ter številnih humanitarnih kriz in okoljskih nesreč.

Krize in izredne razmere, ki jih je bilo treba reševati s proračunom EU, ter stalna potreba po uresničevanju političnih prednostnih nalog EU, vključno z zelenim in digitalnim prehodom, so pomenili velik pritisk na večletni finančni okvir. Proračunska prožnost, kot je bila dogovorjena leta 2020 za sedanji večletni finančni okvir, je bila že od začetka zelo omejena. Zato je bilo težko zbrati sredstva za financiranje novih prednostnih nalog ali obravnavanje nepričakovanih izzivov.

Glede na to in da bi EU lahko uresničila svoje najnujnejše cilje, je Komisija junija 2023 predstavila vmesni pregled večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, v katerem je ocenila dosedanje izvajanje in predlagala rešitve za izzive, s katerimi se sooča proračun EU.

* * *

(1)

V primeru Cipra Komisija meni, da horizontalni pogoj, ki omogoča izvajanje Listine o temeljnih pravicah, ni izpolnjen samo za Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko.

(2)

Sporočilo Komisije – Predlog za medinstitucionalni organ za etiko (COM(2023) 311 final).

(3)

Sporočilo Komisije  Mehanizem za okrevanje in odpornost: stanje po dveh letih – Edinstven instrument v središču zelene in digitalne preobrazbe EU (COM(2023) 99 final).

(4)

Sistem finančne preglednosti zagotavlja podrobnosti o proračunu EU, ki ga neposredno izvršuje Evropska komisija ali posredno izvršujejo pooblaščeni subjekti.

(5)

Poročilo komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in pogojnih obveznostih: Stanje na dan 31. decembra 2021 (COM(2022) 560 final).

(6)

Dodatne informacije o višini neporavnanih obveznosti so vključene v (i) letne računovodske izkaze EU za leto 2022; (ii) Delovni dokument V, priložen osnutku proračuna za leto 2024 in (iii) letno poročilo o dolgoročni napovedi prihodnjih prilivov in odlivov iz proračuna EU za obdobje 2021–2027, ki je del celovitega finančnega poročanja in poročanja o odgovornosti. Poleg tega Komisija na posebnih medinstitucionalnih srečanjih o plačilih, ki potekajo trikrat letno, Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje ustrezne informacije.