EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.3.2023

COM(2023) 165 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Zanesljiva in trajnostna oskrba s kritičnimi surovinami v podporo dvojnemu prehodu

I.Uvod

EU je začela ambiciozno industrijsko preobrazbo, da bi dosegla zeleni in digitalni prehod. Zagotavljanje zanesljive in trajnostne dobave kritičnih surovin je v osrčju političnih prednostnih nalog EU v zvezi z dvojnim prehodom. Poleg tega je bistveno za povečane varnostne zmogljivosti v obrambnem in vesoljskem sektorju 1 .

V prognostični študiji, ki jo je objavila Komisija, so ocenjene prihodnje potrebe EU po kritičnih surovinah ter potencialna ozka grla v dobavni verigi v ključnih strateških tehnologijah in sektorjih. Napovedano je še nikoli videno povečanje povpraševanja po ključnih materialih, potrebnih za uspešen dvojni prehod. Za vetrne elektrarne na kopnem in morju naj bi se na primer povpraševanje po redkih zemljah do leta 2030 povečalo za 4,5-krat in leta 2050 za 5,5-krat, zaradi baterij, ki bodo napajale naša električna vozila, pa se bo povpraševanje po litiju do leta 2030 po napovedih povečalo za 11-krat in do leta 2050 za 17-krat. Analiza razkriva tudi močno odvisnost EU od zelo omejenega števila dobaviteljev za vse strateške tehnologije v več fazah njihove dobavne verige, za nekatere tehnologije pa po celotni vrednostni verigi.

Medtem ko povpraševanje po kritičnih surovinah še nikoli ni bilo večje in bi se lahko v naslednjem desetletju podeseterilo, se njihova dobava srečuje z večjimi geopolitičnimi ter okoljskimi in socialnimi tveganji in izzivi.

Industrija kritičnih surovin je kompleksna in nekatere vrste projektov se štejejo za zelo tvegane naložbe, zlasti projekti v fazi raziskovanja in pridobivanja. Poleg geoloških dejavnikov obstajajo visoke vstopne ovire, visoki stroški kapitala in povezana tveganja. Predvsem pa imajo pomemben odvračilen učinek dolgotrajni in negotovi postopki za izdajo dovoljenj. Čas med začetkom projekta in razpoložljivostjo materialov na trgu je lahko zelo dolg.

Proizvodnja večine kritičnih surovin je močno skoncentrirana na nekaj dobaviteljev in EU je močno odvisna od uvoza. Pretirana odvisnost od edinih dobaviteljev lahko povzroči motnje v celotni dobavni verigi, zlasti ker se izvozne omejitve in drugi ukrepi ukrepi omejevanja trgovine čedalje obsežneje uporabljajo v naraščajoči globalni konkurenci. Nezakonita agresija Rusije na Ukrajino je pokazala, kako lahko dobavitelji, ki jim ni mogoče zaupati, take odvisnosti zlorabijo in uporabijo kot orožje v svojo korist.

EU ni edina, ki se spoprijema s temi izzivi. Približevanje podnebno nevtralnemu in digitalnemu gospodarstvu je v skupnem interesu svetovne skupnosti, Države, kot so Kitajska, Japonska, ZDA ali Južna Koreja, so sprejele ukrepe za zagotovitev oskrbe, za predelavo in rafiniranje kritičnih surovin, da bi zmanjšale svojo strateško odvisnost. Z viri bogate države, ki pridobivajo kritične surovine, si prav tako prizadevajo pritegniti partnerje, s katerimi bodo lahko sodelovale pri trajnostnem lokalnem razvoju vrednostnih verig kritičnih surovin.

Strategija za reševanje vprašanja dostopa do surovin v EU je bila določena že v pobudi Komisije za surovine iz leta 2008 2 . Na tej podlagi so bili v akcijskem načrtu 3 navedeni konkretni ukrepi za povečanje odpornosti in odprte strateške avtonomije EU 4 . V načrtu REPowerEU so bili v okviru zunanjega sodelovanja EU na področju energije predlagani konkretni ukrepi za zagotovitev dostopa do kritičnih surovin, da bi se pospešil njen energetski prehod 5 .

Vendar pa so se pravila igre spremenila in morali se bomo bolj potruditi. Komisija torej danes predlaga celovit pristop k povečanju in pospešitvi oskrbe s primarnimi in sekundarnimi surovinami v EU. Z okrepljenim mednarodnim sodelovanjem si bomo skupaj s partnerji prizadevali za diverzifikacijo in vključevanje trajnostne oskrbe in vrednostnih verig. Za izgradnjo vzajemno koristnih dolgoročnih razmerij z državami, bogatimi z viri, si bo EU prizadevala za obojestransko koristna partnerstva v popolni skladnosti s strategijo Global Gateway. Ta partnerstva bi morala prispevati k diverzifikaciji dobavnih verig surovin v EU, prav tako pa bi morala okrepiti trajnostnost in dodajanje vrednosti v proizvodnji teh z viri bogatih držav v razvoju in držav v vzponu.

EU bi morala čim bolj izkoristiti svoje rezerve ter doma razviti dejavnosti raziskovanja, pridobivanja, rafiniranja, predelovanja in recikliranja ob polnem spoštovanju svojih okoljskih ekosistemov. To bo Evropi omogočilo, da poveča industrijske zmogljivosti na odprt in trgovini prijazen način, ob upoštevanju visokih okoljskih in socialnih standardov, s čimer se bodo ustvarila kakovostna delovna mesta ter spodbudila rast in hkrati povečala naša odprta strateška avtonomija.

EU v skladu z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo iz leta 2020 6 krepi ukrepe za povečanje učinkovite rabe virov in prehod z linearnega na krožno gospodarstvo, pri čemer se osredotoča na okoljsko primerno zasnovo, recikliranje in nadomeščanje, da bi izdelki postali čim bolj gospodarni z viri in energijo. To bo pripomoglo k zmanjšanju potrebe po kritičnih surovinah, ne da bi ogrozilo razpoložljivost, učinkovitost in cenovno dostopnost izdelkov, ter k omogočanju, da se kritične surovine reciklirajo in ponovno uporabijo v novih izdelkih.

Vendar pa EU nikoli ne bo samozadostna, kar zadeva oskrbo s kritičnimi surovinami, in bo pri večini svoje porabe še naprej odvisna od uvoza.

Posledično mora EU okrepiti globalno sodelovanje, da bi razvila in diverzificirala naložbe, proizvodnjo in trgovino z zanesljivimi partnerji, ter si hkrati prizadevati za zmanjšanje odvisnosti od zelo koncentrirane dobave in za odpravo ranljivosti, ki iz nje izhaja. EU bo te cilje uresničevala v sodelovanju s tretjimi državami, da bi zagotovila vzajemno koristna partnerstva, spodbudila njihov lastni trajnostni gospodarski razvoj ter hkrati ustvarila zanesljive, odporne, cenovno dostopne in dovolj diverzificirane vrednostne verige za EU. To je tudi v interesu partnerjev EU, saj krepi dodatno vrednost EU v partnerstvih. V primeru motenj v partnerskih državah bi povečana zmogljivost EU prav njej omogočala, da bolje podpre svoje partnerje in ublaži izzive v globalni oskrbi.

Naše pobude v zvezi s kritičnimi surovinami odražajo to ambicijo in temeljijo na treh stebrih, ki se medsebojno podpirajo:

(1)razvoj vrednostne verige kritičnih surovin v EU,

(2)krepitev diverzifikacije oskrbe in vzpostavljanja partnerstev na vzajemno koristen način v podporo globalni proizvodnji, 

(3)spodbujanje trajnostnega pridobivanja virov in krožnosti.

II.Razvoj vrednostne verige kritičnih surovin v EU

II.1 Uredba, namenjena kritičnim surovinam

Predlagana Uredba 7 določa splošni cilj zagotavljanja dostopa EU do zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter vsebuje ukrepe za krepitev zmogljivosti EU vzdolž celotne vrednostne verige. Za zagotovitev, da so ukrepi, določeni v Uredbi, osredotočeni na najpomembnejše surovine, je bil sestavljen seznam strateških surovin. Uredba vsebuje ukrepe vzdolž celotne vrednostne verige, tako da bi se lahko do leta 2030 zmogljivost EU približala ali dosegla vsaj 10 % povpraševanja po domačih strateških surovinah pri rudarjenju in pridobivanju (kjer to omogočajo rezerve EU), vsaj 40 % pri predelavi in rafiniranju ter vsaj 15 % pri recikliranju. Če bodo te ravni dosežene, bodo znatno pripomogle k potrebnim prizadevanjem za diverzifikacijo, da bi se tako zagotovilo, da do leta 2030 iz ene same tretje države izvira največ 65 % letne porabe posamezne strateške surovine v Uniji v kateri koli fazi predelave.

Predlagana seznama kritičnih in strateških surovin 8 , priložena Uredbi, bosta pregledana in po potrebi posodobljena vsaj vsaka štiri leta. Seznama bosta podlaga za ukrepanje EU. Prvi korak pri razvoju notranje zmogljivosti EU je boljše razumevanje, kakšni viri so na voljo, in sicer z razvojem programov pridobivanja v EU vsaj na pet let in posodobitvijo geološkega znanja.

Vrednostna veriga strateških surovin v EU bo okrepljena z izbiro in izvajanjem strateških projektov, ki bodo zajemali celotno vrednostno verigo, vključno z recikliranjem, in ki bodo prispevali k povečanju zmogljivosti EU. Strateški projekti bodo imeli zlasti korist od racionaliziranih postopkov za izdajo dovoljenj. Taki strateški projekti bi lahko potekali tudi v tretjih državah.

Nekatere države članice so že pregledale in posodobile svoje okvire za surovine, rudarjenje in izdajo dovoljenj. Komisija spodbuja vse države članice, naj ocenijo, ali je treba njihove nacionalne in podnacionalne okvire posodobiti, da bodo lahko podprli zanesljivo in trajnostno vrednostno verigo kritičnih surovin. Države članice se spodbuja, naj povečajo svojo učinkovitost pri izdajanju dovoljenj tudi za projekte v zvezi s kritičnimi surovinami, ki se ne štejejo za strateške projekte. Države članice se tudi poziva, naj sprejmejo nacionalne programe, namenjene krožnosti vrednostnih verig kritičnih surovin, vključno s pridobivanjem kritičnih surovin s predelavo rudarskih odpadkov.

Države članice lahko tudi sprejmejo ukrepe za izpopolnjevanje in usposabljanje svojega upravnega osebja, da bi obravnavale racionalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj, pri tem pa izkoristile možnosti podpore EU za upravno zmogljivost, kot je instrument za tehnično podporo 9 . Razmisliti je treba tudi o drugih ukrepih za izboljšanje upravnih zmogljivosti, kot so digitalna orodja in racionalizirani delovni postopki. Države članice bi lahko za olajšanje izmenjave informacij predvidele vzpostavitev prostovoljnih platform za organe za izdajo dovoljenje z zagotavljanjem najboljših praks ali tehnične podpore.

Potrebna so stalna prizadevanja za obravnavo vprašanj, povezanih z ozaveščenostjo in sprejemanjem javnosti. Učinkoviti in celoviti procesi javnega posvetovanja ter pregledna in stalna komunikacija z zadevnimi osebami, vključno z domorodnimi ljudstvi in širšo javnostjo, kadar je to ustrezno, lahko pripomorejo k reševanju teh izzivov.

Uredba vzpostavlja tudi mehanizem za usklajevanje spremljanja dobavnih verig kritičnih surovin. Komisija bo skupaj z državami članicami izvedla stresne teste glede dobavnih verig strateških surovin.

Uredba določa ukrepe za blaženje tveganj zanesljivosti oskrbe, ki bi lahko vplivala na dobro delovanje enotnega trga, tudi z usklajevanjem strateških zalog strateških surovin in omogočanjem dejavnosti Unije, na primer skupnega nakupa strateških surovin. To bo dobro usklajeno s prognostičnimi analizami in podrobnimi ocenami dobavnih verig tehnologije, ki jih bo opravila Komisija.

Odbor, ki bo združeval najboljše strokovno znanje, ki je na voljo v Evropski komisiji in državah članicah, bo imel odgovornost, da analizira in spremlja trge, oceni tveganja, svetuje glede strategij blažitve, pomaga pri strateških projektih, olajša strateško kopičenje zalog in periodično razpravlja o strateških partnerstvih.

II.2 Finančna podpora

Za strateške projekte bodo potrebna tudi finančna sredstva. V skladu s pravili konkurence je v Uredbi predlagano sodelovanje držav članic in Komisije z ustreznimi finančnimi institucijami za razpravo o zasebnih virih financiranja, obstoječih finančnih instrumentih in skladih EU ter za omogočanje sporazumov o odjemu.

Komisija bo sodelovala z izvajalskimi partnerji programa InvestEU, da bi poiskala načine za razširitev podpore naložbam v skladu s skupnimi cilji iz Uredbe (EU) 2021/523 10 in Uredbe, tudi z vzpostavitvijo operacij mešanega financiranja. Svetovalno vozlišče InvestEU lahko prispeva k izgradnji vzdržnih projektov. Zasebne naložbe podjetij, finančnih investitorjev in odjemalcev so bistvene. 

V skladu z uredbo o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb 11 je Komisija pooblaščena, da sestavi seznam okoljsko vzdržnih dejavnosti z opredelitvijo tehničnih meril za pregled za vsak okoljski cilj prek delegiranih aktov. Komisija bo v okviru nadaljnjega ukrepanja po prihajajočem okoljskem delegiranem aktu, ki se bo nanašal na recikliranje, pozvala platformo za trajnostno financiranje 2.0 k razvoju meril taksonomije za rudarjenje in rafiniranje na podlagi dela, začetega v okviru platforme 1.0, ki jih bo Komisija obravnavala in pozneje sprejela.

Zasebno financiranje morda ne bo zadostovalo, za učinkovito uvajanje projektov vzdolž vrednostne verige kritičnih surovin pa bo morda potrebna javna podpora, tudi v obliki državne pomoči. Kar zadeva nacionalne vire, okvir državne pomoči zagotavlja številne možnosti za povečanje zasebnih naložb in učinkovito uvajanje projektov v zvezi s kritičnimi surovinami. Poleg tega je Komisija pred kratkim prilagodila pravila o državni pomoči, da bi državam članicam omogočila dodatno prožnost pri dodeljevanju pomoči, tudi v zvezi s proizvodnjo in recikliranjem kritičnih surovin, povezanih s ključnimi neto ničelnimi tehnologijami. Cilj je nadalje pospešiti in poenostaviti proces z lažjimi izračuni, enostavnejšimi postopki in pospešeno odobritvijo ob omejevanju motenj na enotnem trgu in ohranjanju kohezijskih ciljev.

Komisija bo:

Øsodelovala z EIB in drugimi izvajalskimi partnerji programa InvestEU, da bi našli načine za razširitev podpore naložbam v dobavno verigo kritičnih surovin, tudi z vzpostavitvijo operacij mešanega financiranja, spodbujanjem, da okrepijo notranje pristojnosti za spodbujanje financiranja za naložbe v surovine, in ocenjevanjem ovir za naložbe v tej industriji,

Øpozvala platformo za trajnostno financiranje 2.0 k razvoju meril taksonomije za rudarjenje in rafiniranje.

II.3 Standardizacija

Komisija je februarja 2023 sprejela letni program dela Unije za evropsko standardizacijo. Ena od strateških prednostnih nalog v njem je razvoj evropskih standardov za raziskovanje, pridobivanje, rafiniranje in recikliranje kritičnih surovin ter krepitev vrednostne verige EU in odpornosti EU. Poleg tega je treba tehnične zahteve za obdelavo, vključno s predelavo, recikliranjem in pripravo za ponovno uporabo kritičnih surovin, podpreti z ukrepi za standardizacijo. S tem bi se zagotovilo, da se tehnična pravila dosledno uporabijo po celotni EU.

Na mednarodni ravni evropska standardizacija deluje v vse bolj konkurenčnih svetovnih razmerah. Evropski strokovnjaki in nacionalni organi za standardizacijo že pomembno prispevajo k delu Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO), prevzeti pa bi morali še bolj dejavno vlogo pri povezanem delu v zvezi z določanjem mednarodnih standardov, da bi se zagotovilo, da se načela in vrednote EU, na katerih temelji zadevna zakonodaja EU, in mednarodne zaveze upoštevajo v mednarodnih tehničnih standardih v zvezi s kritičnimi surovinami. Komisija bo olajšala izmenjavo in usklajevanje med državami članicami, organi EU za standardizacijo in industrijami EU, da bi si delili vire v podporo mednarodnim standardizacijskim procesom.

Komisija bo v skladu s strategijo EU za standardizacijo in programom dela Unije za evropsko standardizacijo:

Øzagotovila, da bo forum na visoki ravni o evropski standardizaciji vključeval tudi posebno delovno področje v zvezi s kritičnimi surovinami kot bistvenimi za odporen enotni trg,

Øpodprla razvoj evropskih standardov za industrijske procese v zvezi s kritičnimi surovinami, ki se uporabljajo pri dvojnem prehodu, tudi za dejavnosti v zvezi s krožnostjo.

II.2 Opremljenost s potrebnimi znanji in spretnostmi

Kot je navedeno v programu znanj in spretnosti iz leta 2020, EU za ohranjanje konkurenčnosti potrebuje delovno silo z ustreznimi znanji in spretnostmi za zeleni in digitalni prehod. Vzpostavitev vzdržnih vrednostnih verig kritičnih surovin v Evropi ni mogoča brez ustreznega razvoja znanj in spretnosti (geologi, metalurgi, strojni inženirji, rudarji, razvrščevalci, izvajalci recikliranja in tudi poklici na področju visoke tehnologije, pomembni za sektor itd.). Kar zadeva preobrazbo znanj in spretnosti, kjer bo imela krožnost pomembnejšo vlogo na primer v vrednostni verigi in obdelavi baterij, so potrebe po preusposabljanju vedno bolj v ospredju. Poleg horizontalnih ukrepov iz programa znanj in spretnosti bodo za uspeh vrednostnih verig kritičnih surovin v EU potrebne posebne sektorske politike glede znanj in spretnosti.

Države članice se močno spodbuja k uporabi razpoložljivih instrumentov financiranja EU, kot so Evropski socialni sklad plus (ESS+), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in mehanizem za pravični prehod, za podporo ukrepom izobraževanja in usposabljanja za izpopolnjevanje delovne sile vzdolž celotne vrednostne verige kritičnih surovin, pri čemer se obravnavajo vrzeli pri talentih, ugotovljene v regijah EU 12 . Pobuda za globokotehnološke talente, financirana v okviru novega evropskega programa za inovacije, bo prav tako prispevala k potrebni preobrazbi znanj in spretnosti, in sicer s pionirskim programom, namenjenim usposabljanju milijona ljudi na evropskih globokotehnoloških področjih v naslednjih treh letih.

Komisija bo:

Øv okviru evropskega pakta za znanja in spretnosti vzpostavila obsežno partnerstvo za znanja in spretnosti na področju kritičnih surovin z deležniki in javnimi organi, da bi uvedli uspešne dejavnosti izobraževanja in usposabljanja vzdolž celotne vrednostne verige,

Øpredlagala ustanovitev akademije za surovine kot del akademij za neto ničelno industrijo, da bi razvila in ponujala programe izobraževanja in usposabljanja za preusposabljanje in izpopolnjevanje delovne sile za izboljšanje vrednostne verige kritičnih surovin v Evropi.

II.6 Raziskave in inovacije

Raziskave in inovacije v vrednostni verigi kritičnih surovin so bistvene za razvoj znanja, inovativne rešitve in zelo trajnostne procese, za raziskovanje, pridobivanje, predelovanje, rafiniranje in recikliranje, z viri gospodarno zasnovo, uporabo in nadomeščanje. Pri vetrnih generatorjih se lahko na primer trajni magneti iz redkih zemelj nadomestijo z drugimi sestavinami, kot so multipolarni sinhroni generatorji. Podobno se lahko platinske kovine, ki se uporabljajo kot katalizatorji v gorivnih celicah, delno ali v celoti nadomestijo z drugimi kovinami, kot so nitridi, karbid ali halkogenidi. Razvoj naprednih materialov ima pomembno vlogo zlasti pri nadomeščanju kritičnih surovin. Rezultati raziskav na teh področjih bi morali biti upoštevani tudi v prihodnjih standardih.

Vsak od teh delov vrednostne verige pomeni svojevrstne izzive v zvezi z geološko pojavnostjo, značilnostmi mineralizacije, kemijskimi lastnostmi, uporabami ter energijsko, okoljsko in socialno učinkovitostjo. Raziskovanje v zvezi s tem je potrebno za kritične in nekritične surovine zaradi reševanja izzivov v zvezi z oskrbo in za zmanjšanje rasti povpraševanja v EU. Ukrepi v vseh zgoraj navedenih delih vrednostne verige bodo diverzificirali pridobivanje virov v EU in zagotovili njegovo trajnostnost.

EU je v okviru delovnega programa Obzorje Evropa (2021–2024) projektom v zvezi z raziskovanjem, pridobivanjem, predelovanjem ter ponovno uporabo, recikliranjem in predelavo odpadkov dodelila finančna sredstva v višini 470 milijonov EUR.

Komisija bo:

Øokrepila uvajanje in uporabo obstoječih in prihajajočih prebojnih rešitev na področju raziskav in inovacij prek Evropskega sveta za inovacije in Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo v skladu z novim evropskim programom za inovacije,

Øz državami članicami predstavila usklajen akcijski načrt v zvezi z naprednimi materiali, vključno z nadomeščanjem kritičnih surovin, za zagotovitev, da bodo ravni naložb v raziskave in inovacije sorazmerne z izzivom,

Øprek obstoječega foruma deležnikov razvila strateški izvedbeni načrt, ki bo podlaga za prednostne naloge na področju raziskav in inovacij v EU v prihodnjih letih.

III.Krepitev diverzifikacije oskrbe in vzpostavljanja partnerstev na vzajemno koristen način v podporo globalni proizvodnji

EU se bo še naprej zanašala na uvoz surovin, da bi dosegla dvojni prehod in povečanje obrambnih zmogljivosti. Že zdaj dejavno razvija širok razpon orodij za lajšanje trgovine, naložb in sodelovanja, da bi se odprle priložnosti po vsem svetu ter s tem povečali zanesljivost in cenovna dostopnost kritičnih surovin. Glede na sedanje izzive bi bilo treba za dejanski učinek nabor orodij uvesti hkrati z zainteresiranimi partnerskimi državami. Med različnimi orodji, ki so na voljo, je treba iskati sinergije, da se čim prej zagotovijo skladen pristop in učinkoviti rezultati, zlasti prek strategije Global Gateway in njenega izvajanja, s čimer se bodo okrepili finančni instrumenti in instrumenti politike EU in njenih držav članic. Okrepljeno usklajevanje vsega mednarodnega delovanja EU bo zagotovljeno z ustanovitvijo posebne delovne skupine za zunanje delovanje za kritične surovine v sodelovanju z ustreznimi obstoječimi strukturami, zlasti tistimi, povezanimi s strategijo Global Gateway.

III.1 Klub za kritične surovine: sodelovanje z zainteresiranimi partnerji

Dostop do zanesljive, cenovno dostopne in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami je skupna skrb številnih partnerjev in ključna tema mnogih medvladnih forumov (kot so G7, G20, Mednarodna agencija za energijo in Mednarodna agencija za obnovljivo energijo) ali pobud, kot so partnerstvo za zanesljivost oskrbe z minerali 13 ali strateška partnerstva s tretjimi državami. Poleg tega je mednarodno sodelovanje bistveno za preprečevanje prevladujočega položaja posameznih udeležencev na trgu in za reševanje izziva trajnostnosti.

EU bi morala te različne ukrepe dopolniti in nadgraditi za vzpostavitev kluba za kritične surovine, ki bo povezal države potrošnice in z viri bogate države, za spodbujanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami. EU bi se morala pridružiti partnerjem pri spodbujanju zanesljive, poslovno upravičene, pregledne in okolju prijazne oskrbe s kritičnimi surovinami. Zlasti bi moral klub za kritične surovine spodbujati trajnostne naložbe v državah proizvajalkah in jim omogočiti, da se povzpnejo po vrednostni verigi.

Klub bi bil odprt za podobno misleče strani, zainteresirane in pripravljene za razvoj naslednjih ukrepov na podlagi dogovorjenih načel:

·povečanje spremljanja razvoja trga in izmenjave znanja,

·krepitev raziskovanja,

·krepitev spodbudnega okolja, ki omogoča trajnostne naložbe,

·skrajšanje časa, potrebnega, da se naložbeni projekti dajo na trg,

·lajšanje dostopa do trga prek regulativnega sodelovanja,

·sodelovanje pri spodbujanju pravic delavcev in družbeno odgovornih praks v dobavnih verigah kritičnih surovin,

·spodbujanje krožnega in trajnostnega gospodarstva, ki deluje čezmejno, ter krepitev visokokakovostnih zmogljivosti za recikliranje,

·spodbujanje inovacij v sektorju, da se omogoči dodatna oskrba,

·zagotavljanje učinkovitega in usklajenega pristopa k pripravi na krizo in odzivanju nanjo.

Komisija bo opravila pogovore s potencialnimi partnerji, ki jih zanima ustanovitev tega kluba. Pogajanja med EU in ZDA o sporazumu o ciljnih kritičnih mineralih, napovedana 10. marca 2023, so podlaga prizadevanjem za širši in obsežnejši klub za kritične surovine.

Komisija bo:

Øs partnerji ustanovila klub za kritične surovine za krepitev dobavnih verig in diverzifikacijo pridobivanja virov ter pozvala vse potencialne partnerje k vzpostavitvi tega zavezništva.

III.2 Sporazumi o trgovini in naložbah, ki dajejo okvir, in začetek druge generacije sporazumov o spodbujanju trajnostnih naložb

Ker sta pridobivanje in rafiniranje kapitalsko intenzivni dejavnosti, potrebujejo gospodarski subjekti v državah, bogatih z viri, vlagateljem prijazno, predvidljivo in stabilno poslovno okolje. EU bo na podlagi obstoječih mnogostranskih, večstranskih in dvostranskih okvirov nadalje razvijala ukrepe za doseganje tega cilja.

Prvič, Svetovna trgovinska organizacija (STO) ter njeni mnogostranski in večstranski sporazumi so določili splošni okvir kot izhodišče, ki zagotavlja preglednost, predvidljivost in pravno varnost, na primer z določbami v zvezi s tarifami, nediskriminacijo ali prepovedjo izvoznih omejitev. Trenutno potekajo pogajanja o večstranskem sporazumu o „spodbujanju naložb za razvoj“. Ta bo okrepil naložbe v državah v razvoju, tudi v sektorju kritičnih surovin, zlasti zato, ker bodo informacije o naložbenih pravilih postale javne in lahko dostopne ter ker se bodo zmanjšale zamude pri pridobivanju vladnih dovoljenj in odobritev.

Drugič, EU uporablja dvostranske sporazume za poglobitev trgovinskih in naložbenih povezav po vsem svetu ter za diverzifikacijo dobavnih verig, tudi v okviru dobavnih verig kritičnih surovin, s čimer krepi odpornost gospodarstva EU.

EU ima že zdaj največjo mrežo trgovinskih sporazumov na svetu. Nedavni sporazumi z Mehiko, Združenim kraljestvom, Novo Zelandijo in Čilom 14 vsebujejo posebno poglavje o energiji in surovinah. Potekajo tudi pogajanja z Avstralijo in Indonezijo, ki imata precejšnje rezerve surovin, bistvenih za energetski prehod, kot so elementi redke zemlje in nikelj.

Komisija bo skupaj s partnerji preučila, kako lahko podpre njihove ambicije glede razvoja zmogljivosti za pridobivanje, predelovanje in recikliranje. Komisija bo v tekočih pogajanjih obravnavala vprašanja, povezana s surovinami, kot so postopki presoje predvidljivih vplivov ali nediskriminatorno obravnavanje vlagateljev v tretjih državah, ter razmislila, ali bi se bilo treba na novo pogajati o nekaterih obstoječih sporazumih za okrepitev pravil o trgovini s surovinami in naložbah vanje. Posebna pozornost bo namenjena državam v Afriki, ki imajo velik potencial za dobavo surovin in nadaljnje vključevanje v vrednostno verigo kritičnih surovin v vzajemno korist obeh strani, vključno s tistimi, ki izvajajo sporazume o gospodarskem partnerstvu.

Komisija bo posebno pozornost namenila tudi trajnostnim naložbam in je zavezana nadaljnjemu razvoju sporazumov o spodbujanju trajnostnih naložb 15 . Druga generacija sporazumov o spodbujanju trajnostnih naložb bo vključevala tudi določbe o trajnostnem razvoju in dodatne določbe o energiji in surovinah ter vzpostavila dialoge za podporo industrijskim projektom in lokalnemu ustvarjanju vrednosti z opredelitvijo nabora sektorskih prednostnih nalog in načinov za vključevanje zasebnega sektorja. EU je pred kratkim končala pogajanja o sporazumu o spodbujanju trajnostnih naložb z Angolo 16 . Poteka raziskovalno vzpostavljanje stikov z Nigerijo v zvezi s takim sporazumom, lahko pa bodo sledile še druge države.

Nazadnje, treba je spomniti, da se za veliko večino uvoza kritičnih surovin v EU (92 % po vrednosti) ne plačujejo uvozne dajatve zaradi ničelnih tarif za države z največjimi ugodnostmi ali zaradi veljavnih trgovinskih sporazumov. Za preostali uvoz kritičnih surovin veljajo tarife med 2–7 % za nepredelano blago (npr. nepredelani magnezij: 5 %) in 3–9 % za nekatere vrste predelanega blaga (npr. predelani galij: 3 %). Komisija bo pozorno spremljala vpliv tarif na sposobnost uvoza kritičnih surovin in preučila zahteve po opustitvi dajatev glede na cilje, da se omogoči diverzifikacija kritičnih surovin in zmanjšajo naše odvisnosti.

Komisija bo:

Ønadaljevala prizadevanja za podporo in krepitev STO, tudi pri pogajanjih o večstranskem sporazumu o „spodbujanju naložb za razvoj“,

Øuporabila svojo naraščajočo mrežo sporazumov o spodbujanju trajnostnih naložb in sporazumov o prosti trgovini, da bi podprla ambicije trgovinskih partnerjev EU za razvoj predelovalnih zmogljivosti in vzpostavljanje obojestransko koristnih partnerstev, na primer s Čilom in Avstralijo,

Øpozorno spremljala vpliv tarif na sposobnost uvoza kritičnih surovin in preučila zahteve po opustitvi dajatev.

III.3 Dvostranska strateška partnerstva za preoblikovanje naložbenih priložnosti v gospodarsko realnost

Glede na nujnost krepitve proizvodnje kritičnih surovin po vsem svetu bo EU okrepila sodelovanje s tretjimi državami s spodbujanjem trajnostnih naložb v vrednostno verigo kritičnih surovin in drugih sestavin navzdol po vrednostni verigi ter s preoblikovanjem gospodarskih priložnosti v vzajemno koristno realnost. Strateška partnerstva v vrednostnih verigah surovin so pomembno orodje za krepitev takega sodelovanja.

Strateška partnerstva spodbujajo trajnostno rast ter prispevajo k odpornim surovinskim in industrijskim vrednostnim verigam. Nazadnje, partnerstva krepijo povezovanje industrijskih in surovinskih vrednostnih verig med EU in partnersko državo. Ta partnerstva imajo naslednje cilje:

(i)    povezati surovinske vrednostne verige EU z verigami partnerske države, vključno s sodelovanjem za opredelitev strateških projektov, upravičenih na podlagi Uredbe, za raziskave in razvoj ter izmenjavo znanja in tehnologij, povezanih s trajnostnim raziskovanjem, pridobivanjem, predelovanjem in recikliranjem kritičnih surovin, nadomeščanjem kritičnih surovin in spremljanjem tveganj za zanesljivost oskrbe;

(ii)    izboljšati regulativne okvire EU in partnerske države ter sposobnost izvrševanja ustreznih pravil;

(iii)    spodbujati vzajemne industrijske in gospodarske koristi s povečanjem dodane vrednosti v proizvodnji v tretjih državah;

(iv)    razviti in izboljšati mednarodne standarde, tudi z zagotavljanjem, da omogočajo visoko raven okoljskega in socialnega varstva ter podpirajo njihove podnebne in okoljske zaveze;

(v)    mobilizirati finančna sredstva za razvoj infrastrukture, potrebne za surovinsko vrednostno verigo;

(vi)    sodelovati pri krepitvi odpornosti in trajnostnosti vrednostnih verig kritičnih surovin;

(vii)    povečati usposabljanje ter znanja in spretnosti v zvezi z vrednostno verigo kritičnih surovin.

Pri državah v razvoju partnerstva temeljijo na ustvarjanju vrednosti znotraj države z zagotavljanjem podpore, da se lahko povzpnejo po vrednostni verigi, v okviru strategije Global Gateway.

Pri vsakem partnerstvu se uporablja kažipot z dogovorjenimi konkretnimi ukrepi za vsak steber. Izvajanje kažipota se spremlja na letni ravni, kažipot pa se lahko po potrebi posodobi z novimi ukrepi. Partnerstva in zadevni kažipoti se razvijajo in izvajajo v okviru „pristopa Ekipe Evropa“, ki zajema države članice ter njihovo industrijo in institucije.

Prvo strateško partnerstvo je bilo vzpostavljeno leta 2021 v okviru Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA). Rezultat so že naložbe EU v Kanadi na področjih katodnih aktivnih materialov in odjema za litij, nikelj in kobalt za baterije ter kanadske naložbe v zvezi s kritičnimi surovinami v EU.

Leta 2021 je bilo podpisano tudi partnerstvo z Ukrajino. Ukrajina je pomemben svetovni dobavitelj titana in potencialni vir prek 20 kritičnih surovin za EU. V okviru partnerstva je bil leta 2022 podpisan memorandum o soglasju med Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in ukrajinsko geološko službo.

Komisija je novembra 2022 podpisala strateška partnerstva s Kazahstanom in Namibijo. 

Do zdaj so bila strateška partnerstva dogovorjena z državami, s katerimi se je EU pogajala o sporazumu o trgovini in naložbah ali ga je sklenila. Taki sporazumi in strateška partnerstva se dejansko dopolnjujejo, pri čemer ponujajo politični okvir in konkretno dvostransko sodelovanje na specifičnem področju kritičnih surovin. Pri državah, ki nimajo veljavnih sporazumov o trgovini in naložbah z EU, bo Komisija pri pogajanjih o memorandumu o soglasju za vzpostavitev partnerstva spodbujala cilj neizkrivljene trgovine in naložb. Uredba določa, da odbor za kritične surovine obdobno razpravlja o strateških partnerstvih v sodelovanju s strukturami Global Gateway.

Komisija bo:

Øiskala možnosti za razširitev mreže strateških partnerstev za surovine,

Øv okviru strateških partnerstev za surovine spodbujala cilj neizkrivljene trgovine in naložb.

III.4 Strategija Global Gateway – vzajemno koristen pristop, pri katerem EU izstopa

EU bo podprla naložbe v infrastrukturne projekte, pomembne za naše dobavne verige kritičnih surovin, da bi okrepila povezovanje globalnih dobavnih in mednarodnih vrednostnih verig ter pripomogla k diverzifikaciji. Strategija Global Gateway bo sredstvo za pomoč partnerskim državam pri konkretnih projektih v zvezi z infrastrukturo in povezljivostjo, tudi s spodbujanjem in krepitvijo konkretnih naložb zasebnega sektorja vzdolž celotne vrednostne verige kritičnih surovin.

Številni od najbogatejših virov kritičnih surovin na svetu so na nastajajočih trgih in v državah v razvoju. Sektor surovin je pomemben za številne partnerske države EU tako z gospodarskega vidika kot z vidika zaposlovanja in EU je zavezana podpori partnerskim državam pri vzpenjanju po vrednostni verigi. Zaradi uporabe „pristopa Ekipe Evropa“ med EU, njenimi državami članicami in drugimi zadevnimi akterji (kot so institucije za financiranje razvoja, Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj) ter ustvarjanja sinergij z evropskim zasebnim sektorjem bodo nekateri projekti v zvezi s kritičnimi surovinami opredeljeni kot prednostni v okviru strategije Global Gateway 17 . V sodelovanju s temi partnerji bodo projekti v zvezi s surovinami oblikovani tako, da bodo krepili dodajanje vrednosti znotraj države. S tem bo ciljnim partnerskim državam zagotovljena visokokakovostna in povečana ponudba EU, pri čemer bodo interesi partnerjev usklajeni z interesi EU, svetovna naložbena vrzel v svetovnih dobavnih verigah kritičnih surovin se bo zmanjšala, konkurenčnost, trajnostnost in zanesljivost pa se bodo okrepile. Države, s katerimi je EU vzpostavila strateška partnerstva, bodo obravnavane prednostno.

Glede na spodbujanje trajnostnosti in podnebnih ukrepov v zvezi s surovinsko vrednostno verigo sta trajnostno ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje dostojnega dela splošna cilja strategije Global Gateway, h katerima morajo naložbe dejavno prispevati. To vključuje pozornost do ranljivih skupin, ki se srečujejo s posebnimi izzivi pri vstopanju na trg dela, in resnih težav, kot je otroško delo. Glede na znane občutljivosti in izzive v ekstraktivnih industrijah bo EU posvetila posebno pozornost zagotavljanju potrebne podpore organom tretjih držav, ki gostijo projekte v zvezi s kritičnimi surovinami, za krepitev zmogljivosti dobrega upravljanja in preglednih poslovnih praks v tem sektorju. Pri tem si bo EU prizadevala, da bi jim pomagala okrepiti zakonodajni in izvršilni okvir za zagotovitev, da se sprejmejo blažitveni ukrepi za zmanjšanje morebitnih škodljivih učinkov dejavnosti pridobivanja, rafiniranja in/ali predelovanja na lokalne skupnosti ali na podnebje in okolje. Usmerjanje programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja za razvoj znanj in spretnosti, potrebnih za izkoriščanje zaposlitvenih možnosti, ki jih ustvarijo posredovanja v zvezi s kritičnimi surovinami, je še en pomemben steber posredovanja EU.

Komisija bo:

Øpodpirala projekte Global Gateway v zvezi s trajnostnimi surovinskimi vrednostnimi verigami s partnerskimi državami, pri čemer bo posebno pozornost posvetila okoljskim, socialnim in upravljavskim standardom ter lokalnemu dodajanju vrednosti.

III.5 Zmanjševanje tveganja naložb v tujini

Poleg naložbenih jamstev, zagotovljenih v okviru Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus, si bo EU prizadevala tudi za poenostavitev dostopa do financiranja trgovine za naložbe v dobavne verige kritičnih surovin na svetovni ravni. Številne izvozne agencije 18 držav članic imajo sheme ali orodja za zmanjševanje tveganj za podporo naložbam v tujini, s katerimi se zagotovi uvoz kritičnih surovin za odjemalce v zadevni državi članici.

Tekoča prizadevanja za celovito strategijo EU za izvozne kredite lahko pomagajo okrepiti ukrepanje držav članic s povečanjem vpliva EU in učinkovitosti zagotovljene uradne podpore, zlasti kadar gospodarski subjekti EU tekmujejo z akterji iz tretjih držav.

S tem se bo izboljšala usklajenost med zunanjimi finančnimi orodji, ki se upravljajo na ravni EU, zlasti podnebnim in razvojnim financiranjem, ter orodji zadevnih finančnih institucij držav članic, vključno z izvoznimi agencijami, zlasti v okviru strategije Global Gateway.

Morebitni instrument EU za izvozne kredite bi lahko dopolnil delovanje obstoječih izvoznih agencij na ravni držav članic, povečal splošni vpliv EU na tem področju in omogočil uporabo uradne podpore izvoznim kreditom za krepitev ključnih politik EU, tudi na področju kritičnih surovin. Nazadnje, EU podpira prizadevanja za oblikovanje pobud v mednarodnem okviru za uradno podporo izvoznim kreditom v tekočem procesu posodabljanja pravil Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih v okviru OECD. Te pobude bi izvoznim agencijam omogočile, da z ugodnejšimi pogoji podprejo transakcije v zvezi s kritičnimi surovinami, ki se uporabljajo pri tehnologijah, ki pomembno prispevajo k blaženju podnebnih sprememb.

Komisija bo:

Øspodbujala povečano usklajevanje med razvojnimi finančnimi institucijami in izvoznimi agencijami glede projektov v zvezi s surovinami za uvedbo novih kombiniranih orodij in zagotavljanje sinergij, in sicer bo začela s pilotnimi projekti v strateških partnerskih državah,

Ødelovala v okviru OECD za izboljšanje sporazumov in sodelovala z državami članicami EU za vzpostavitev instrumenta EU za izvozne kredite, med drugim za podporo dobavnih verig kritičnih surovin v tujini.

III.6 Boj proti nepoštenim trgovinskim praksam in močnejši pritisk na izvrševanje

Danes so številne vlade usmerile pozornost na razvoj sektorja kritičnih surovin, pogosto zaradi industrijskih in geopolitičnih ciljev. OECD je opredelila več kot 18.000 skrb vzbujajočih ukrepov, ki vplivajo na trgovino s kritičnimi surovinami v različnih fazah 19 . Ker se bo povpraševanje po kritičnih surovinah v prihodnosti povečalo, se bosta verjetno povečala tudi pogostost in vpliv takih ukrepov, če ne bo globalnih prizadevanj za izboljšanje razmer.

To bi lahko ogrozilo zanesljivost oskrbe ali ustvarilo neenake konkurenčne pogoje, ki bi zmanjšali konkurenčnost podjetij, in to ne le za EU, temveč za vse države, odvisne od uvoza teh materialov. Vendar pa omejitve trgovine prav tako povzročajo neučinkovitosti. Izvozne omejitve kot orodje za spodbujanje lokalne predelave mineralov se na primer ne splačajo 20 .

Komisija si torej močno prizadeva za preglednost v zvezi z izkrivljajočimi politikami, povezanimi s surovinami, s financiranjem podatkovne zbirke OECD o izvoznih omejitvah 21 . To je ključen prvi korak pri globalnem ozaveščanju glede vprašanj politike v zvezi s tem, zlasti kar zadeva kritične surovine, potrebne za energetski prehod, da bi ta vprašanja naslovili v STO.

EU je že uporabila reševanje sporov na področju kritičnih surovin. Leta 2012 je na primer EU uspela v arbitražnem postopku proti Kitajski, ki je morala umakniti izvozne omejitve glede redkih zemelj 22 . Bolj nedavno je EU zmagala tudi v primeru reševanja spora proti Indoneziji pred STO v zvezi z izvozno omejitvijo glede niklja 23 .

Rezultati EU v zvezi z obravnavo nepoštenih praks so nedvoumni. Komisija bo okrepila izvrševanje, da bi se spoprijela z naraščajočimi izzivi v tem sektorju, in bo odločno obravnavala ukrepe izvoznih omejitev, ki so jih sprejeli trgovinski partnerji glede rude, sekundarnih surovin ali odpadkov, ki vsebujejo kritične surovine. Poleg tega bo Komisija nadaljevala tudi z zaščito trga EU, in sicer z uporabo instrumentov trgovinske zaščite, kjer je to utemeljeno z dejstvi, ob polnem upoštevanju svojih mednarodnih in notranjih pravnih obveznosti.

Če bi Komisija prejela ustrezno utemeljene pritožbe, bi lahko to vključevalo uvedbo preiskav za preučitev, ali bi bilo treba sprejeti ukrep trgovinske zaščite za zaščito rudarstva in predelovalne dejavnosti, ki bi jima lahko bilo preprečeno, da se uveljavita v EU zaradi uvoza, s katerim se trguje nepošteno. V takih primerih bi bilo treba preudarno upoštevati širši gospodarski interes EU, da se zagotovi, da ukrepi trgovinske zaščite ne bi nesorazmerno škodili interesom drugih industrij nižje v verigi ali povzročili motenj v dobavni verigi kritičnih surovin.

Poleg tega lahko v nekaterih primerih neposredne tuje naložbe vlagateljev iz tretjih držav pomenijo tveganje za varnost ali javni red v EU ravno zato, ker bi lahko vplivale na oskrbo s kritičnimi viri, tudi surovinami. Okvir EU za pregled neposrednih tujih naložb 24 je vseevropski okvir, prek katerega lahko Evropska komisija in države članice usklajujejo ukrepanje za zaščito varnosti in/ali javnega reda EU, če ju ogrožajo neposredne tuje naložbe. To lahko vključuje pregled potencialnih učinkov takih naložb na oskrbo s kritičnimi viri, tudi surovinami.

Komisija bo prek dela glavnega uradnika za trgovinsko skladnost:

Ønadaljevala prizadevanja za okrepljeno izvajanje in izvrševanje ustreznih pravil STO in trgovinskih sporazumov EU, pri čemer bo posebno pozornost namenila ukrepom, ki omejujejo dostop do kritičnih surovin,

Øpreučila, ali je treba sprejeti ukrepe trgovinske zaščite za zaščito rudarstva in predelovalne dejavnosti/dejavnosti recikliranja.

IV.Spodbujanje trajnostnosti in krožnosti vzdolž celotne vrednostne verige

Izboljšana zanesljivost in cenovna dostopnost oskrbe s kritičnimi surovinami mora iti z roko v roki s povečanimi prizadevanji za zmanjšanje morebitnih škodljivih vplivov, tako znotraj EU kot v tretjih državah, ob spoštovanju pravic delavcev, človekovih pravic in varstva okolja. Prizadevanja za izboljšanje trajnostnega razvoja vrednostnih verig kritičnih surovin so tudi priložnost za spodbujanje človekovih pravic, reševanja sporov in regionalne stabilnosti. To je del zavezanosti EU razvoju vzajemno koristnih rešitev s partnerji in podpori njihovih lastnih trajnostnih prehodov. Ker je večina kritičnih surovin kovin, jih je mogoče reciklirati. To daje možnost prehoda na resnično krožno gospodarstvo v okviru zelenega prehoda. Recikliranje bi lahko postalo čedalje bolj pomembno, s precejšnjimi koristmi glede zanesljivosti oskrbe, zmanjšanja negativnih učinkov, povezanih s pridobivanjem, in ustvarjanja gospodarske vrednosti. Vendar pa danes stopnje recikliranja večine kritičnih surovin ostajajo nizke, zmogljivosti, sistemi in tehnologije recikliranja pa so pogosto neprimerni glede na posebnosti teh materialov.

V sami EU bi bilo torej treba pospešiti ukrepanje za učinkovito rabo virov, zlasti prek zahtev glede okoljsko primerne zasnove in hitrega sprejetja uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke.

Pospešiti je treba tudi prizadevanja za zagotavljanje krožnosti kritičnih surovin v širšem smislu, prav tako znotraj EU in na mednarodni ravni. Znotraj EU bi si bilo treba prizadevati za zagotavljanje, da je lastna zmogljivost EU za recikliranje sposobna proizvesti sekundarne materiale, ki pokrivajo vsaj 15 % njene letne porabe, kot je opredeljena v Uredbi.

IV.1 Potekajoča prizadevanja EU za trajnostnost

EU ima v zadnjih nekaj letih vedno večjo vlogo pri podpiranju in spodbujanju podjetij, naj poslujejo odgovorno. EU je uvedla celovito mešanico prostovoljnih in obveznih ukrepov za spodbujanje družbene odgovornosti podjetij / odgovornega poslovnega ravnanja ter izvajanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030.

Za ta namen je EU julija 2021 sprejela Smernice o potrebni skrbnosti, da bi podjetjem iz EU pomagala obvladovati tveganje prisilnega dela v njihovih dejavnostih in dobavnih verigah, v skladu z mednarodnimi standardi 25 . Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti 26 zahteva, da vsa velika podjetja in vsa podjetja, ki kotirajo na borzi, ter nekatera podjetja iz tretjih držav, ki presegajo določene prage za prihodek, ustvarjen v EU, poročajo o svojih tveganjih glede trajnostnosti in vplivih v skladu z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti, ki jih sprejme Komisija.

Nadaljnja ključna primera ustreznih ukrepov EU sta načela za trajnostne surovine in uredba o baterijah 27 . Poleg tega uredba o mineralih s konfliktnih območij 28 spodbuja obvezno potrebno skrbnost v dobavni verigi kot orodje za opredelitev tveganj prispevanja k oboroženemu konfliktu in drugim povezanim hudim kršitvam človekovih pravic v vrednostnih verigah kositra, tantala, volframa in zlata. Uredba temelji na mednarodnih standardih, določenih v smernicah OECD o potrebni skrbnosti 29 , ter zajema uvoznike kositra, tantala, volframa in zlata iz EU. Zahteve glede potrebne skrbnosti prav tako neposredno vplivajo na talilnice in rafinerije iz EU, dejavne v dobavnih verigah uvoznikov kositra, tantala, volframa in zlata iz EU.

Komisija je vložila tudi nekaj zakonodajnih predlogov, povezanih s trajnostnim pridobivanjem virov kritičnih surovin. Ti vključujejo predloge direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti 30 , uredbe o prisilnem delu 31 , uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke, uredbe o baterijah 32 , direktive o spremembi okvirne direktive o vodah, direktive o podzemni vodi in direktive o okoljskih standardih kakovosti 33 ter revizije direktive o industrijskih emisijah 34 .

EU na mnogostranski in večstranski ravni priznava pomen mednarodno dogovorjenih standardov za zagotavljanje predvidljivosti poslovanja. Ukrep za odgovorno poslovno ravnanje je vključen v vsa poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju s sklicevanjem na mednarodne standarde. EU je dejavna tudi pri prizadevanjih za trajnostnost v mednarodnih organih, kot so STO, OECD, Mednarodna organizacija dela (MOD) in Združeni narodi (ZN). EU bo s spremljajočimi ukrepi čim bolj podprla spoštovanje zakonodaje EU na področju trajnostnosti v partnerskih državah.

V okviru kluba za kritične surovine bo EU sodelovala z njegovimi člani pri razvoju mednarodnih okoljskih, socialnih in upravljavskih načel. Ta okoljska, socialna in upravljavska načela bi lahko nato tlakovala pot do razvoja mednarodnih okoljskih, socialnih in upravljavskih norm, najbolje prek mednarodnih organov, kot so ISO, MOD, ZN ali OECD, ter na podlagi obstoječe mednarodne pobude. To vključuje človekove pravice, vključno s pravicami delavcev, kot je navedeno v vodilnem načelu ZN o podjetništvu in človekovih pravicah št. 12.

Obstaja tudi več v industrijo usmerjenih mednarodnih pobud, katerih cilj sta trajnostno rudarjenje in proizvodnja surovin 35 .

Za kritične surovine s pomembnim okoljskim odtisom Uredba predvideva možnost, da se v prihodnosti uvedejo zahteve glede preglednosti okoljskega odtisa določenih surovin, če so te potrebne za doseganje okoljskih ciljev EU. Te bi bile predmet temeljite presoje vplivov, vključno s posvetovanji z deležniki in tretjimi državami, ob upoštevanju znanstveno trdnih metod presoje, ustreznih mednarodnih standardov in morebitnih negativnih učinkov na trgovinske tokove.

IV.2 Proaktivna uporaba trgovinskih sporazumov v podporo trajnostnemu razvoju

Na dvostranski ravni imajo vsi pred kratkim sklenjeni sporazumi o trgovini in naložbah ambiciozno poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju. Namen teh poglavij je zagotoviti, da gre gospodarska rast z roko v roki z varstvom človekovih pravic, dostojnega dela, podnebja in okolja. Poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju trgovinske partnerje zavezujejo k mednarodnim sporazumom in standardom ter vzpostavljajo tesno sodelovanje med partnerji na področju družbene odgovornosti podjetij. Komisija je nedavno objavila sporočilo 36 , ki določa, kako nadalje izboljšati prispevek trgovinskih sporazumov k trajnostnemu razvoju. Poleg tega nekatera pred kratkim sklenjena poglavja sporazumov EU o prosti trgovini, ki se nanašajo na energijo in surovine, vsebujejo posebne določbe o trajnostnosti. Nazadnje, kot je navedeno zgoraj, je v strateških partnerstvih trajnostnost prav tako določena kot cilj.

IV.3 Krožnost

Za večino kritičnih surovin so stopnje recikliranja trenutno na zelo nizkih ravneh. Vsaj srednjeročno povišanje stopenj recikliranja odpadkov, ki vsebujejo kritične surovine, ter tudi spodbujanje učinkovite uporabe in nadomeščanja kritičnih surovin ponujajo velik potencial za zmanjšanje odvisnosti, izgradnjo vrednostnih verig in lokalno ustvarjanje delovnih mest (npr. v dejavnosti recikliranja, raziskavah o nadomeščanju, servisnih delavnicah).

Po zgledu nastajajoče dejavnosti recikliranja surovin za baterije v Evropi je treba podpreti tehnologije recikliranja drugih kritičnih surovin, in sicer prek programa Obzorje Evropa in v sinergiji s programi držav članic za raziskave in inovacije ter s stopnjevanjem iz laboratorija do trženja.

Čeprav so dejavniki specifični za vsako surovino in njene uporabe, obstaja nekaj skupnih izzivov, kot je dejstvo, da izdelki pogosto niso oblikovani tako, da bi omogočali lahko odstranjevanje ali dostopnost sestavin, bogatih s kritičnimi surovinami (kot so trajni magneti iz redkih zemelj), ter da ni informacij o prisotnosti in kemični sestavi njihovih sestavin. Poleg tega ni ciljnega zbiranja, obdelave in recikliranja izdelkov in sestavin, bogatih s kritičnimi surovinami. Za obravnavo zgornjih izzivov bodo na ravni EU razvite skupne rešitve.

Ekonomska vzdržnost je ključni izziv pri nekaterih operacijah recikliranja, zlasti ko gre za recikliranje kritičnih surovin, pri katerih so postopki ločevanja na splošno bolj zapleteni, količine, ki jih je mogoče pridobiti s predelavo, pa manjše kot pri navadnih kovinah. Z naraščajočo razpoložljivostjo odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, napredkom tehnologij recikliranja in novimi poslovnimi modeli bi se morali stroški v naslednjih desetletjih znižati, z dvigajočimi se cenami primarnih surovin in določeno pripravljenostjo plačati za manjši okoljski odtis pa bi se morala vrzel v vzdržnosti še zmanjšati. Vendar pa je potrebna znatna finančna podpora projektom recikliranja ob upoštevanju njihove inovativnosti in zunanjih okoljskih vplivov porabe primarnih surovin.

Pomembno je tudi, da je mogoče odpadke in sekundarne surovine pošiljati znotraj EU brez neupravičenega bremena. Nova pravila o pošiljanju odpadkov, kot jih je predlagala Komisija leta 2021, bodo olajšala pošiljanje odpadkov za recikliranje z digitalizacijo in racionaliziranimi postopki.

Pobude za krožnost bi bilo treba izvajati vedno bolj mednarodno, skupaj z našimi trgovinskimi partnerji, na primer v okviru strateškega partnerstva ali sporazuma o prosti trgovini. Področja sodelovanja obsegajo regulativno sodelovanje in oblikovanje povezanega trga za materiale, namenjene recikliranju.

Komisija bo:

Øjunija 2023 predlagala revizijo direktive o izrabljenih vozilih, da bi vključila posebne zahteve za zasnovo vozil in njihovo obdelavo ob koncu življenjske dobe, s poudarkom na pridobivanju kritičnih surovin s predelavo odpadkov,

Ødržavam članicam dala priporočila glede ukrepov, usmerjenih v majhne potrošniške elektronske naprave, bogate s kritičnimi surovinami, da bi se izboljšalo vračanje in jemanje nazaj rabljenih in odpadnih mobilnih telefonov, tablic in prenosnih računalnikov,

Øleta 2024 predlagala vključitev oznak odpadkov za litij-ionske baterije in vmesne tokove odpadkov („črne mase“) na evropski seznam odpadkov, da se zagotovi njihovo ustrezno recikliranje v EU,

Øsistematično štela za del izvajanja zakonodaje EU o okoljsko primerni zasnovi 37 zahteve po učinkovitosti in informacijah pri novih izdelkih in opremi, ki bodo spodbujale nadomeščanje kritičnih surovin ter zagotavljale, da jih je mogoče razstaviti in reciklirati ali ponovno uporabiti,

Øuskladila upoštevna pravila o ravnanju z odpadki za nekatere tokove odpadkov s pomembnim potencialom za pridobivanje kritičnih surovin z njihovo predelavo ter ocenila vključitev izdelkov, bogatih s kritičnimi surovinami, v zakonodajo EU o odpadkih, če ti zdaj niso zajeti, kot so vetrne elektrarne,

Øpregledala direktivo o odpadni električni in elektronski opremi 38 , da bi med drugim opremo, bogato s kritičnimi surovinami, obravnavala v določbah, povezanih z zahtevami po informacijah in cilji predelave,

Ømobilizirala do 200 milijonov EUR za uvedbo desetih dodatnih vozlišč za krožnost, da bi znatno povečala predelavo in recikliranje surovin v celotni Uniji.

V.Zaključek

EU mora zagotoviti trajnostno, cenovno dostopno in diverzificirano oskrbo s kritičnimi surovinami, da bi uspela z zelenim in digitalnim prehodom, ki gresta z roko v roki s pravičnim prehodom, ter da bi zagotovila njeno zanesljivost in zaščito. To mora storiti zaradi svoje dolgoročne konkurenčnosti ter za ohranitev svoje odprte strateške avtonomije v hitro spreminjajočem se in vedno bolj izzivov polnem geopolitičnem okolju.

To lahko doseže le z usklajenim notranjim in zunanjim delovanjem: krepitvijo domačih ukrepov in mednarodnega sodelovanja za razvoj obojestransko koristnih partnerstev s tretjimi državami. Le na ta način bo zeleni in digitalni prehod postal realnost za vse.

(1)

To je bilo zlasti poudarjeno v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Kažipot za tehnologije, kritične za varnost in obrambo (COM(2022) 61 final).

(2)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Pobuda za surovine: zagotavljanje preskrbe z nujno potrebnimi surovinami za rast in delovna mesta v Evropi (COM(2008) 699 final).

(3)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti (COM(2020) 474 final).

(4)

Glej tudi COM(2021) 750 „Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2021 – Zmogljivost in svoboda ukrepanja EU“, v katerem je „zagotavljanje in razvejanost oskrbe s kritičnimi surovinami“ navedeno kot eden od 10 stebrov odprte strateške avtonomije Evrope.

(5)

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Zunanje sodelovanje EU na področju energije v spreminjajočem se svetu (SWD(2022) 152 final).

(6)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020) 98 final).

(7)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter spremembi uredb (EU) 168/2013, (EU) 2018/858, 2018/1724 in (EU) 2019/1020 (COM(2023) 160 final).

(8)

Strateške surovine so velikega strateškega pomena; zanje je značilna potencialno precejšnja vrzel med svetovno ponudbo in predvidenim povpraševanjem, in to so materiali, katerih proizvodnjo je razmeroma težko povečati.

(9)

Uredba (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 (UL L 57, 18.2.2021, str. 1).

(10)

Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).

(11)

Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(12)

Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v Evropi – glej https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_23_145.

(13)

Pobudo za partnerstvo za zanesljivost oskrbe z minerali so leta 2022 dale ZDA, da bi si lahko skupina podobno mislečih držav izmenjevala informacije o razvoju kritičnih surovin v tretjih državah, prepoznavala priložnosti za naložbe in soinvestirala v projekte rudarjenja, rafiniranja in recikliranja, ki upoštevajo visoke okoljske, socialne in upravljavske standarde v partnerskih in „ciljnih državah“.

(14)

Čile je eden največjih proizvajalcev litija na svetu.

(15)

Sporazum o spodbujanju trajnostnih naložb zajema spodbujanje vseh vrst naložb v vseh sektorjih gospodarstva v vsaki fazi naložbe – od vzpostavitve do delovanja –, koristil pa naj bi tako podjetjem EU kot lokalnim podjetnikom, in sicer z osredotočanjem na predvidljivost in preglednost regulativnega okvira, racionalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj, vzpostavitev informacijskih točk kot prvih točk za stike med vlagatelji in upravo ter vključevanje deležnikov, kot so nevladne organizacije, organizacije podjetij in delodajalcev ter trgovina.

(16)

Na voljo na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_6136.

(17)

Glej https://www.eeas.europa.eu/eeas/global-gateway_en .

(18)

 Znane sheme so: nemška (https://www.agaportal.de/en/ufk-garantien/grundlagen-ufk/grundzuege-ufk), švedska (https://www.ekn.se/en/magazine/guarantees/sweden-secures-supply-of-strategic-raw-materials/), francoska (https://www.bpifrance.com/products/strategic-project-insurance/), finska (https://www.finnvera.fi/eng/products/export-credit-guarantees/raw-material-guarantee).

(19)

Glej https://www.oecd.org/trade/topics/trade-in-raw-materials/.

(20)

Fliess, B., E. Idsardi in R. Rossouw (2017), „Export controls and competitiveness in African mining and minerals processing industries“ (Nadzor izvoza in konkurenčnost v afriškem rudarstvu in industriji predelave mineralov), OECD Trade Policy Papers, št. 204, OECD Publishing, Pariz, https://doi.org/10.1787/1fddd828-en.

(21)

Na voljo na spletnem naslovu https://qdd.oecd.org/subject.aspx?Subject=ExportRestrictions_IndustrialRawMaterials.

(22)

Glej STO DS 431 Kitajska – ukrepi, povezani z izvozom redkih zemelj, volframa in molibdena, na voljo na spletnem naslovu https://www.wto.org/english/tratop_e/dispu_e/cases_e/ds431_e.htm.

(23)

Glej STO DS 592 Indonezija – ukrepi, povezani s surovinami, na voljo na spletnem naslovu https://www.wto.org/english/tratop_e/dispu_e/cases_e/ds592_e.htm.

(24)

Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79I, 21.3.2019, str. 1).

(25)

Smernice o potrebni skrbnosti za podjetja iz EU v zvezi z obvladovanjem tveganja prisilnega dela v njihovih dejavnostih in dobavnih verigah, na voljo na spletnem naslovu https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2021/july/tradoc_159709.pdf.

(26)

Direktiva (EU) 2022/2464 z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (UL L 322, 16.12.2022, str. 15).

(27)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in odpadnih baterijah, razveljavitvi Direktive 2006/66/ES in spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 (COM(2020) 798 final).

(28)

Uredba (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (UL L 130, 19.5.2017, str. 1).

(29)

Smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne oskrbovalne verige z minerali s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem, https://www.oecd.org/daf/inv/mne/OECD-Due-Diligence-Guidance-Minerals-Edition3.pdf .

(30)

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 (COM(2022) 71 final).

(31)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trgu Unije (COM(2022) 453 final).

(32)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in odpadnih baterijah, razveljavitvi Direktive 2006/66/ES in spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 (COM(2020) 798 final).

(33)

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, Direktive 2006/118/ES o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem ter Direktive 2008/105/ES o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike (COM(2022) 540 final).

(34)

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) in Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlagališčih odpadkov (COM(2022) 156 final).

(35)

Glej pregled nadaljnjih pobud, navedenih v IEA, I. (2021), The role of critical minerals in clean energy transitions (Vloga kritičnih mineralov pri prehodu na čisto energijo), World Energy Outlook Special Report, str. 240.

(36)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Moč trgovinskih partnerstev: skupaj za zeleno in pravično gospodarsko rast (COM(2022) 409 final).

(37)

Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, in predlog uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke (COM(2022) 142 final).

(38)

Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 197, 24.7.2012, str. 38).