This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52023AB0004
Opinion of the European Central Bank of 1 February 2023 on a proposal for a regulation amending Regulations (EU) No 260/2012 and (EU) 2021/1230 as regards instant credit transfers in euro (CON/2023/4) 2023/C 106/02
Mnenje Evropske centralne banke z dne 1. februarja 2023 o predlogu uredbe o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (CON/2023/4) 2023/C 106/02
Mnenje Evropske centralne banke z dne 1. februarja 2023 o predlogu uredbe o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (CON/2023/4) 2023/C 106/02
CON/2023/4
UL C 106, 22.3.2023, p. 2–5
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
22.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 106/2 |
MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 1. februarja 2023
o predlogu uredbe o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih
(CON/2023/4)
(2023/C 106/02)
Uvod in pravna podlaga
Evropska centralna banka (ECB) je 16. in 24. novembra 2022 prejela zahtevi Sveta Evropske unije oziroma Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).
Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana direktiva vsebuje določbe, ki sodijo na področja iz njene pristojnosti v skladu s členom 127(2) PDEU in členom 3.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, zlasti v zvezi s temeljno nalogo Evropskega sistema centralnih bank, da spodbuja nemoteno delovanje plačilnih sistemov. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.
1. Splošne pripombe
|
1.1 |
ECB odločno pozdravlja pobudo Evropske komisije za spodbujanje zagotavljanja in uporabe takojšnjih plačil, ki so opredeljena kot kreditni prenosi v eurih v EU, s katerimi se denarna sredstva prenesejo na plačilni račun prejemnika plačila v desetih sekundah po prejemu plačilnega naloga od plačnika. Ta pobuda se lepo povezuje s strategijo Eurosistema za plačila malih vrednosti (2), katere glavni elementi so: (a) razvoj vseevropske rešitve za plačila malih vrednosti na stični točki; (b) polna uvedba takojšnjih plačil; (c) izboljšanje čezmejnih plačil prek meja EU in (d) podpora inovacijam, digitalizaciji in evropskemu ekosistemu plačil. |
|
1.2 |
Za spodbujanje nemotenega delovanja plačilnih sistemov je ključno obravnavati vprašanja glede razdrobljenosti v enotnem območju plačil v eurih (SEPA). Zagotavljanje takojšnjih plačil trenutno ni v vseh jurisdikcijah SEPA na voljo pod enakimi pogoji. V tej zvezi bi ukrepi za nadaljnjo harmonizacijo zagotavljanja takojšnjih plačil v jurisdikcijah SEPA povečali izbiro potrošnikov ter spodbudili inovacije, varnost in odprto strateško avtonomijo pri evropskih plačilih. Prav tako bi bilo treba podpreti ukrepe, ki lahko spodbujajo učinkovitost v celotnem območju SEPA, če je zagotovljena skladnost z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov. Koristno bi bilo proučiti možnost vzpostavitve standardiziranih in/ali morda centraliziranih vseevropskih rešitev za preverjanje neskladnosti, ki bi jih ponudniki plačilnih storitev dali na voljo pred odobritvijo takojšnjih plačil ali pred knjiženjem denarnih sredstev v dobro na računu upravičenca, na primer tako, da bi Eurosistem izkoristil svoj osrednji položaj na področju takojšnjih plačil, kar bi mu omogočilo, da doseže vse ustrezne stranke. |
|
1.3 |
Od uvedbe sheme takojšnjih kreditnih prenosov SEPA (SEPA Inst) leta 2017 se je obseg zagotavljanja in uporabe takojšnjih plačil v Uniji povečal, vendar takšna plačila še niso postala nekaj običajnega, kot bi lahko pričakovali. ECB ves čas spodbuja udeležence na trgu k uveljavitvi takojšnjih plačil na vseevropski ravni ter k podpori čimprejšnje uporabe s strani končnih uporabnikov. Novembra 2018 je ECB uvedla storitev poravnave takojšnjih plačil v TARGET (TIPS), ki ponudnikom plačilnih storitev olajšuje ponujanje takojšnjih plačil ter jim omogoča, da takojšnja plačila nemudoma, varno in kadar koli poravnajo. Od leta 2022 morajo biti vsi ponudniki plačilnih storitev, ki so pristopili k shemi SCT Inst in so dosegljivi v sistemu TARGET2, dosegljivi tudi prek TIPS, kar prispeva k zagotavljanju vseevropske dosegljivosti (ali interoperabilnosti) ponudnikov plačilnih storitev, ki ponujajo takojšnja plačila, na tehnični ravni tržne infrastrukture. |
|
1.4 |
ECB opaža izvzetje družb za izdajo elektronskega denarja in plačilnih institucij, od katerih bi se sicer zahtevalo, da vsem svojim uporabnikom plačilnih storitev ponujajo plačilne storitve za pošiljanje in prejemanje takojšnjih plačil, saj ne morejo biti udeleženi v sistemih poravnave, določenih v skladu z Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o dokončnosti poravnave) (4). ECB razume, da bi v primeru razširitve področja uporabe direktive o dokončnosti poravnave, tako da bi zajemala tudi družbe za izdajo elektronskega denarja in plačilne institucije, ti ponudniki plačilnih storitev morali izpolnjevati tudi zahtevo, da vsem svojim uporabnikom plačilnih storitev ponujajo plačilne storitve za pošiljanje in prejemanje takojšnjih plačil, saj bi bili neposredno udeleženi v sistemih poravnave, določenih v skladu z navedeno direktivo.
ECB podpira zahtevo, da zadevni ponudniki plačilnih storitev ponujajo takojšnja plačila po isti ceni kot netakojšnja plačila. ECB prav tako pozdravlja uvedbo poenostavljenega postopka preverjanja sankcij, da se preseže trenutni model, ki temelji na transakcijah, ne da bi se zmanjšala učinkovitost preverjanja sankcij. Poleg tega ECB podpira predlagano uvedbo storitve za odkrivanje neskladnosti med mednarodno številko bančnega računa (IBAN) prejemnika plačila in njegovim imenom. S tako storitvijo bi se lahko zmanjšalo število napak in goljufij pri takojšnjih plačilih. Vendar pa bi nadomestilo, povezano s to storitvijo, lahko odvračalo uporabnike in v povezavi z določbo o možnosti, da se uporabniki odločijo za neuporabo, privedlo do nizke stopnje uporabe te dodatne zaščite za plačnike, medtem ko bi morali ponudniki plačilnih storitev še vedno nositi investicijske stroške za razvoj te storitve. Zahteve glede načina uvedbe storitve za odkrivanje neskladnosti niso preveč podrobne, kar omogoča potrebno fleksibilnost, da se na trgu lahko razvijejo ustrezne rešitve. Vendar pa bi usklajen pristop preprečil pojav morebitnih vprašanj glede razdrobljenosti. Prav tako je pomembno zagotoviti dovolj časa za to, da se na trgu razvijejo in uveljavijo primerni ukrepi, ki ne bodo ogrožali hitrosti takojšnjih plačil, saj bi bilo sicer lahko ovirano njihovo uvajanje na prodajnih mestih. |
2. Posebne pripombe
2.1 Opredelitev pojmov
V zvezi z nekaterimi pojmi, ki so opredeljeni v predlagani uredbi, bi lahko ugotovili, da (a) jih je treba uskladiti s pojmi, ki se uporabljajo v Direktivi (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o plačilnih storitvah), ter (b) da je zaradi njih treba spremeniti Direktivo 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o plačilnih računih) in Direktivo (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: evropski akt o dostopnosti). Natančneje, opredelitev pojma „identifikacijska oznaka plačilnega računa“, ki jo uvaja predlagana uredba, bi bila enaka „enolični identifikacijski oznaki“, kakor je opredeljena v direktivi o plačilnih storitvah (8). ECB predlaga, da zakonodajalec Unije glede na to razmisli o uporabi istega izrazoslovja tudi v predlagani uredbi. Poleg tega je pojem „kreditni prenos“ [kot „kreditno plačilo“] že opredeljen v direktivi o plačilnih računih (9). ECB predlaga, da se zaradi doslednosti ta opredelitev uskladi z opredelitvijo pojma „takojšnji kreditni prenos“, ki ga uvaja predlagana uredba. V tem smislu direktiva o plačilnih računih (10) izpostavlja potrebo po uskladitvi pojmov iz navedene direktive s tistimi, ki jih vsebujeta direktiva o plačilnih storitvah in Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Poleg tega evropski akt o dostopnosti vsebuje opredelitev pojma „plačilni terminal“, ki ima podoben pomen kot „vmesnik za plačilne storitve“, ki ga uvaja predlagana uredba. ECB predlaga, da zakonodajalec Unije razmisli o spremembi evropskega akta o dostopnosti, s katero bi se opredelitev plačilnega terminala uskladila z opredelitvijo vmesnika za plačilne storitve. Za zagotovitev sistemske skladnosti je pomembno, da se opredeljeni pojmi, ki jih uvaja predlagana uredba, obravnavajo v okviru prihodnjih sprememb direktive o plačilnih storitvah.
2.2 Neskladnosti med imenom in identifikacijsko oznako plačilnega računa prejemnika plačila
Glede na obrazložitveni memorandum k predlagani uredbi lahko ponudniki plačilnih storitev za storitev odkrivanja neskladnosti med imenom prejemnika plačila in identifikacijsko oznako njegovega plačilnega računa zaračunajo dodatno nadomestilo (12). Dodatno nadomestilo za odkrivanje neskladnosti bi lahko po eni strani imelo učinek odvračanja uporabnikov plačilnih storitev, kar ne bi prispevalo k zagotavljanju in uporabi takojšnjih plačil. Po drugi strani je pri takojšnjih plačilih storitev preverjanja neskladnosti ključnega pomena. Zato bi bilo treba predlagano uredbo spremeniti, da se prepreči to, da uporabniki plačilnih storitev bodisi ne bi uporabljali takojšnjih plačil bodisi bi se odločili, da ne bodo uporabljali storitve preverjanja neskladnosti zaradi z njo povezanih nadomestil. Ne glede na uporabo te storitve s strani uporabnikov plačilnih storitev predlagana uredba ponudnike plačilnih storitev zavezuje, da to storitev ponujajo, kar zahteva investicijske stroške. V nekaterih državah članicah (npr. na Nizozemskem) obvezno preverjanje številke IBAN z vidika ujemanja z imenom prejemnika plačila že velja in ga vsi ponudniki plačilnih storitev za preverjanje številk IBAN domačih plačilnih računov zagotavljajo brezplačno. Koristen in stroškovno učinkovitejši bi bil lahko usklajen pristop k tovrstnemu preverjanju številk IBAN v območju SEPA, na podlagi katerega bi se na primer uvedla skupna shema in/ali storitev zagotavljala centralizirano.
2.3 Preverjanje takojšnjih plačil v zvezi s sankcijami Unije
Zadevni ponudniki plačilnih storitev morajo izvesti preverjanje v zvezi s sankcijami Unije takoj po začetku veljavnosti kakršnih koli omejevalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 215 PDEU (13). V zvezi s tem želi ECB izpostaviti tri točke.
Prvič, predlagana uredba zadevnega ponudnika plačilnih storitev ne odvezuje izpolnjevanja ustreznih nacionalnih sankcij, ki se uporabljajo proti zadevni osebi, organu ali subjektu.
Drugič, omejevalni ukrepi, sprejeti v skladu s členom 215 PDEU, lahko začnejo veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije ali na dan po njihovi objavi. Da bi zagotovili, da bodo zadevni ponudniki plačilnih storitev te omejevalne ukrepe takoj uporabljali, ECB predlaga, naj bodo zadevni ponudniki plačilnih storitev dolžni tako preverjanje izvesti takoj po objavi omejevalnih ukrepov v Uradnem listu (namesto takoj po začetku veljavnosti), s čimer se bo omogočila skladnost v vseh primerih, ko je datum začetka veljavnosti poznejši od datuma objave.
Tretjič, z vidika zagotavljanja pravne varnosti se ECB zaveda potencialno koristne vloge, ki bi jo lahko imeli identifikatorji pravnih subjektov (LEI) v okviru preverjanja v zvezi s sankcijami Unije in/ali kot svetovni standard za identifikacijo nasprotnih strank pri storitvi preverjanja neskladnosti. Najnovejše smernice Evropskega sveta za plačila (EPC) v zvezi z načrtovanim prehodom pravilnikov plačilnih shem EPC na različico standarda sporočanja ISO 20022 iz leta 2019 do novembra 2023 predvidevajo LEI kot alternativne identifikatorje strank, ki niso fizične osebe (14). S tem bi obravnavali tehnične ovire na ravni plačilnih shem EPC. Možnost zanašanja na LEI je sicer odvisna od njihove širše uvedbe, bi pa s sklicevanjem na možno uporabo LEI v predlagani določbi o preverjanju v zvezi s sankcijami pokazali, da Evropska unija podpira uporabo in spodbujanje tega svetovnega standarda.
2.4 Postopki za ugotavljanje kršitev
Da bi preprečili primere, ko bi načrtovano nedelovanje sheme SCT Inst nenamerno povzročilo kršitve prava Unije s strani ponudnikov plačilnih storitev, ECB predlaga, da se v predlagano uredbo vključi ustrezen pridržek. V skladu s tem ECB predlaga, da se ponudniki plačilnih storitev izvzamejo iz postopkov za ugotavljanje kršitev v zelo izjemnih primerih, kadar shema SCT Inst za kratek čas ni na voljo, kakor je to odobril njen ustrezen organ upravljanja, in zato ni mogoča obdelava takojšnjih plačil.
Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletišču EUR-Lex.
V Frankfurtu na Majni, 1. februarja 2023
Predsednica ECB
Christine LAGARDE
(1) COM(2022) 546 final.
(2) Glej The Eurosystem’s retail payments strategy (strategija Eurosistema za plačila malih vrednosti), dostopno na spletišču ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.
(3) Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).
(4) Člen 1, točka 2, predlagane uredbe.
(5) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
(6) Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).
(7) Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).
(8) Glej člen 4, točka 33, direktive o plačilnih storitvah.
(9) Glej člen 2, točka 20, direktive o plačilnih računih.
(10) Glej uvodno izjavo 14 direktive o plačilnih računih.
(11) Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne obremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).
(12) Glej stran 10 obrazložitvenega memoranduma k predlagani uredbi.
(13) Glej člen 1, točka 2, predlagane uredbe.
(14) Glej smernice, ki so dostopne na spletišču EPC na naslovu www.europeanpaymentscouncil.eu.