a)

v ciklu obvladovanja nesreč upoštevajo tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, na primer z izkoriščanjem orodij, ki sta jih skupaj vzpostavili Komisija in Evropska agencija za okolje, kot je platforma Climate-ADAPT;

b)

spodbujajo delo in raziskave o tem, kako bi bilo mogoče pregledati učinke podnebnih sprememb in jih vključiti v njihove sisteme za obvladovanje tveganja nesreč; takšno delo in raziskave vključijo v nacionalno oceno tveganja držav članic, razvoj ocene zmogljivosti obvladovanja tveganja in izboljšanje načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč iz člena 6 Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite;

c)

podpirajo in združujejo raziskave in inovacije za izboljšanje nacionalnih zmogljivosti civilne zaščite v okviru podnebnih sprememb, zlasti prek mreže znanja za evropsko civilno zaščito (v nadaljnjem besedilu: mreža znanja), in v tem okviru prek centrov odličnosti, univerz, raziskovalcev in tematskih skupnosti ali strokovnih centrov;

d)

spodbujajo naložbe v raziskave in inovacije na področju civilne zaščite v okviru podnebnih sprememb ter mobilizirajo ustrezna evropska sredstva;

e)

razvijejo ustrezne ukrepe za preprečevanje in pripravljenost, vključno z zagotavljanjem razpoložljivosti zadostnih zmogljivosti, usmerjenih v tveganja, ki so posledica podnebnih sprememb, kot so gozdni požari in poplave, ki pomenijo vse večje tveganje za državljane in državljanke Unije;

f)

v zvezi s tem si prizadevajo za razvoj zmogljivosti evropskega nabora civilne zaščite in rescEU, ki med drugim temeljijo na sedanjih in v prihodnost usmerjenih scenarijih iz člena 10 Sklepa št. 1313/2013/EU, ob upoštevanju ugotovljenih in nastajajočih tveganj ter splošnih zmogljivosti in vrzeli na ravni Unije, zlasti na področju gašenja gozdnih požarov iz zraka, kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesreč, nujne medicinske pomoči ter prevoza, logistike in zatočišča;

g)

poskrbijo, da bodo operacije civilne zaščite bolj zelene in trajnostne v vseh fazah cikla obvladovanja nesreč, ter spodbujajo raziskave, inovacije in izmenjavo znanja;

h)

pri pomoči, zagotovljeni v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, upoštevajo vplive na okolje in podnebne spremembe, zlasti z združevanjem virov, kjer je to primerno;

i)

podpirajo pripravljenost in odpornost prebivalstva, izpostavljenega tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, s posebnimi informacijami, izobraževanjem, usposabljanjem in vajami, ki lahko vključujejo nacionalno in podnacionalno raven ter celo čezmejno razsežnost, pri čemer se posebna pozornost nameni posebej ranljivim osebam;

j)

okrepijo prostovoljske organizacije kot sestavni del civilne zaščite;

k)

v zvezi s tem razmislijo o vključitvi spontanih pobud v odzivne ukrepe, kjer je to primerno in v sodelovanju z lokalnimi organi;

l)

poudarjajo pomen prispevka državljanov in državljank k njihovi varnosti in odpornosti ter spodbujajo vse pobude, katerih cilj je ovrednotiti, priznati in po potrebi s pravnim okvirom spodbujati njihovo dejavno udeležbo v prostovoljnih ukrepih in ureditvah za odzivanje na nesreče;

m)

v zvezi s tem upoštevajo posebno vlogo mladih;

n)

spodbujajo državljane in državljanke, ki dejavno sodelujejo kot akterji svoje varnosti in odpornosti ali kot člani nacionalnih ali lokalnih civilnih struktur, ki prispevajo k civilni zaščiti, in sicer z naslednjimi tremi razsežnostmi:

o)

upoštevajo pomen dolgoročnih izrednih razmer in vse večja tveganja, ki jih lahko pomenijo za sisteme civilne zaščite na nacionalni in evropski ravni;

p)

preučijo vpliv podnebnih sprememb v mednarodnih ukrepih civilne zaščite, in sicer s krepitvijo sodelovanja ter podpiranjem obvladovanja nesreč in kriz;

a)

si na podlagi nacionalnih poročil držav članic o oceni tveganja prizadeva za redno posodabljanje „medsektorskega pregleda tveganj naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, s katerimi bi se Unija lahko soočila“, pri čemer upošteva vplive podnebnih sprememb;

b)

zagotovi, da se vplivi podnebnih sprememb sistematično upoštevajo v celotnem ciklu obvladovanja nesreč;

c)

zagotovi, da mehanizem Unije na področju civilne zaščite upošteva raznolikost nesreč na način, ki je odziven in prilagodljiv ter po možnosti proaktiven;

d)

poveča razpoložljivost strokovnjakov na področju okolja in podnebnih sprememb za napotitev v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite;

e)

spodbuja dopolnjevanje mehanizma Unije na področju civilne zaščite z drugimi mehanizmi Unije za krizno upravljanje;

f)

podpira raziskave in inovacije na področju civilne zaščite, in sicer z vzpostavitvijo popisa razpoložljivega znanja in obogatitvijo mreže znanja, centra znanja za obvladovanje tveganja nesreč in centrov odličnosti, ki bi lahko bili ustanovljeni v tem okviru, ter centrov, ki jih vzdržujejo mednarodne organizacije;

g)

okrepi in prilagodi instrumente, orodja in platforme Unije za obvladovanje nesreč in kriz ter podporo pri odločanju v okviru skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema za primer nesreč, Evropske opazovalnice za suše, evropskega sistema za poznavanje poplavnih razmer, evropskega informacijskega sistema za gozdne požare ter programov Galileo, Copernicus in vladnih satelitskih komunikacij EU;

h)

izboljša zmogljivosti za predvidevanje in odzivanje Centra za usklajevanje nujnega odziva, zlasti s preučitvijo, kako bolje uporabiti tehnološke inovacije, vključno z umetno inteligenco in razpoložljivimi viri podatkov, za odkrivanje in predvidevanje skrajnih podnebnih tveganj;

i)

spodbuja bolj zelene in trajnostne evropske operacije civilne zaščite s podpiranjem raziskav in inovacij, pripravo pregleda trenutnega stanja in pripravo smernic za dobro prakso na tem področju;

j)

še naprej spodbuja sodelovanje civilne družbe pri preprečevanju podnebnih sprememb in operativnem odzivu nanje s podpiranjem prispevkov državljanov in državljank k njihovi varnosti in odpornosti ter s spodbujanjem pobud za odzivanje na nesreče, ki temeljijo na prostovoljstvu, v sodelovanju z nacionalnimi ali podnacionalnimi organi, tudi z evropskimi nagradami;

k)

razvija programe usposabljanja in vaje za obvladovanje okoljskih in podnebnih nesreč, tudi v okviru programa EU za usposabljanje, ter spodbuja razpoložljivosti strokovnega znanja za napotitev v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite;

l)

preuči vprašanje podnebnih sprememb v mednarodnih ukrepih civilne zaščite, tudi s spodbujanjem izmenjave izkušenj in dobrih praks s partnerji, na primer na Zahodnem Balkanu in v okviru evropske sosedske politike;