52022PC0662

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.9.2022

COM(2022) 662 final

2022/0274(COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o nepriznavanju ruskih potnih listin, izdanih v zasedenih tujih regijah

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

V odziv na nezakonito priključitev Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol Ruski federaciji leta 2014 ter na nadaljnje destabilizacijske ukrepe Ruske federacije v vzhodni Ukrajini je Evropska unija že uvedla (i) gospodarske sankcije zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini, povezane z nepopolnim izvajanjem sporazumov iz Minska; (ii) sankcije v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine; (iii) sankcije v odziv na nezakonito priključitev Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol Ruski federaciji.

Odločitev Ruske federacije, da prizna območji pokrajin Doneck in Lugansk v Ukrajini, ki nista pod vladnim nadzorom, kot neodvisni entiteti, in odločitev o napotitvi ruskih vojakov v Ukrajino, tj. vojaški agresiji brez primere proti ozemeljski nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti, pomenita resno kršitev mednarodnega prava in mednarodnih sporazumov, vključno z Ustanovno listino ZN, Helsinško sklepno listino, Pariško listino in Memorandumom iz Budimpešte.

Rusija ima kot podpisnica sporazumov iz Minska jasno in neposredno odgovornost, da si prizadeva za mirno rešitev. Rusija z odločitvijo, da prizna območji pokrajin vzhodne Ukrajine, ki nista pod vladnim nadzorom, kot neodvisni entiteti, očitno krši sporazume iz Minska, ki določajo popolno vrnitev teh območij pod nadzor ukrajinske vlade.

EU se je 23. februarja 2022 soglasno dogovorila o prvem svežnju sankcij, ki so Rusiji povzročile dodatne stroške, v odziv na njena dejanja. To je vključevalo posamezne sankcije, finančne omejitve in omejitve gospodarskih odnosov med EU in območjema pokrajin Doneck in Lugansk, ki nista pod vladnim nadzorom.

Evropski svet je 24. februarja 2022 najostreje obsodil neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini ter skupaj s svojimi mednarodnimi partnerji izrazil popolno solidarnost z Ukrajino in njenim prebivalstvom. Rusija s svojimi nezakonitimi vojaškimi akcijami od takrat še naprej grobo krši mednarodno pravo, izvaja grozodejstva nad ukrajinskim prebivalstvom ter ogroža evropsko in svetovno varnost in stabilnost. Evropski svet je tudi zahteval, da Rusija nemudoma preneha z vojaškimi akcijami, brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega ozemlja Ukrajine ter v celoti spoštuje ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. 1

Unija se je nato odzvala z nadaljnjimi svežnji sankcij, vključno z zamrznitvijo sredstev in prepovedjo potovanja za posameznike. Poleg tega je sprejela omejevalne ukrepe v zvezi s finančnim, energetskim, prometnim in tehnološkim sektorjem. Sprejela je tudi dodatne ukrepe, zlasti začasno prenehanje uporabe dela sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov 2 . To delno prenehanje uporabe je bilo usmerjeno v nekatere kategorije ruskih državljanov, vključno s člani uradnih ruskih delegacij, člani nacionalne vlade in parlamenta ter regionalnih vlad in parlamentov ter poslovneži.

Od začetka agresije Rusije proti Ukrajini so se razmere poslabšale, kar ima tragične humanitarne posledice za civilno prebivalstvo in infrastrukturo, Rusija pa je še dodatno nezakonito razširila svojo polno ali delno zasedbo v vzhodnih in južnih območjih Ukrajine.

Negativni razvoj ruske notranje politike, za katero je značilna vse večja politična represija vlade, da bi ohranila sedanji politični in gospodarski red, je vse bolj vplival na odnose med EU in Rusijo. V odgovor je Komisija vzporedno s tem predlogom predlagala tudi popolno prekinitev izvajanja sporazuma med EU in Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov 3 .

Ker države članice niso priznale nezakonite priključitve Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol Ruski federaciji ali drugih regij v Ukrajini, ki jih je zasedla Rusija, države članice na splošno niso priznale potnih listin, ki so jih ruski organi izdali na teh ozemljih, za namene izdaje vizuma in prehoda zunanjih meja. Enako velja za potne listine, izdane na gruzijskih ozemljih Abhazije in Južne Osetije, ki ju zaseda Rusija. Ta stališča se odražajo v preglednici priznanih potnih listin, ki jih izdajo tretje države 4 ; Komisija to preglednico na podlagi uradnih obvestil držav članic pogosto posodablja.

Komisija je izdala smernice za konzulate držav članic v Ukrajini in Ruski federaciji o vložitvi vlog za izdajo schengenskega vizuma s strani prebivalcev Krima po nezakoniti priključitvi Krima Rusiji leta 2014. Leta 2016 so bile pripravljene nadaljnje smernice kot skupni pristop k vprašanju nepriznavanja nekaterih kategorij navadnih ruskih mednarodnih potnih listov, ki jih izdajo ruski upravni organi, ki jih je Rusija vzpostavila na Krimu in v Sevastopolu. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje so leta 2019 pripravile smernice za obravnavo vlog za izdajo vizuma, ki jih vložijo prebivalci ukrajinskih regij Doneck in Lugansk z navadnimi ruskimi mednarodnimi potnimi listi. Ruska federacija trenutno razširja prakso izdajanja navadnih ruskih mednarodnih potnih listov na druga območja Ukrajine, ki niso pod vladnim nadzorom, zlasti na regiji Herson in Zaporožje. Rusija je maja 2022 uvedla poenostavljen postopek ruske naturalizacije za otroke sirote iz t. i. Ljudske republike Doneck in t. i. Ljudske republike Lugansk ter iz Ukrajine. Odlok se uporablja tudi za otroke brez starševske oskrbe in za pravno nezmožne osebe, ki so prebivalci teh dveh zasedenih regij.

Namen tega predloga je zagotoviti, da države članice ne priznajo ruskih potnih listin, izdanih v zasedenih tujih regijah ali – ne glede na geografsko lokacijo – osebam s prebivališčem v teh regijah, za namene izdaje vizuma in prehoda zunanjih meja. Ukrep vzpostavlja skupni pristop k nepriznavanju takih potnih listin.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta pobuda je v skladu z ukrepi iz sklepov Evropskega sveta z dne 24. februarja 2022 ter nadalje razvija Smernice za konzulate držav članic in pridruženih schengenskih držav v Ruski federaciji in Ukrajini o tem, kako obravnavati vloge za izdajo vizuma, ki jih vložijo prebivalci ukrajinskih regij Doneck in Lugansk, ki imajo navadne ruske mednarodne potne liste, izdane po 24. aprilu 2019. Ta predlog dopolnjuje delno prenehanje uporabe sporazuma med EU in Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov ter predlog Komisije za popolno prekinitev izvajanja sporazuma, ki je predstavljen vzporedno.

Ta sklep ne vpliva na uporabo Sklepa št. 1105/2011/EU ali obveznosti držav članic iz navedenega sklepa v zvezi s potnimi listinami, o katerih Unija ni sprejela stališča.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog predstavlja nadaljnji odziv Unije na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in vsiljevanje ruskih potnih listov v zasedenih tujih regijah. Predlog je v celoti skladen z izjavo visokega predstavnika v imenu EU o poskusih Ruske federacije, da nasilno integrira dele ukrajinskega ozemlja 5 . Poleg tega je vključitev potnih listin, izdanih na gruzijskih ozemljih Južne Osetije in Abhazije, ki ju zaseda Rusija, v skladu s pozivi Evropskega sveta 6 , ki odločno obsoja enostransko odločitev Rusije, da prizna neodvisnost Abhazije in Južne Osetije, ter poziva druge države, naj ne priznajo njune neodvisnosti.

Ta predlog ne posega v pravico do prostega gibanja državljanov Unije v smislu člena 20(1) PDEU in državljanov tretjih držav in njihovih družinskih članov, ki imajo pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije. Direktiva 2004/38/ES 7 določa pravila za vstop državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 77(2)(a) in (b) PDEU.

Predlog določa obveznost držav članic, da ne priznajo potnih listin, ki jih izdajo ruski organi v zasedenih tujih regijah ali osebam s prebivališčem v teh regijah, za namene izdaje vizuma in prehoda zunanjih meja.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ukrepi glede območja svobode, varnosti in pravice spadajo k pristojnostim, ki si jih v skladu s členom 4(2) PDEU EU deli z državami članicami. Zato se na podlagi člena 5(3) PEU uporablja načelo subsidiarnosti, v skladu s katerim Unija deluje, le če in kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije.

Priznavanje potnih listin je bilo doslej v pristojnosti držav članic, saj Unija doslej še ni izvajala svoje deljene pristojnosti v skladu s členom 77(2)(a) in (b) PDEU glede priznavanja potnih listin na področju skupne vizumske politike in kontrol oseb, ki prehajajo zunanje meje.

Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega predloga, temveč se ti cilji lažje dosežejo na ravni Unije. Ti cilji namreč zadevajo razveljavitev potnih listin, ki se zahtevajo v okviru vložitve vloge za izdajo vizuma ali za prehod zunanjih meja držav članic. Celovitost schengenskega območja in potreba po zagotovitvi enotnega odziva na vsiljevanje ruskih potnih listov v zasedenih tujih regijah zahtevata usklajen pristop na celotnem schengenskem območju. Brez tega predloga bi o priznavanju ali nepriznavanju takih potnih listin odločale države članice same, kar bi lahko povzročilo velike razlike pri izdajanju vizumov osebam z običajnim prebivališčem v regijah, ki jih zaseda Rusija, in njihovi zmožnosti za prehajanje zunanjih meja. Ta ukrep bo zagotovil pravno varnost v zvezi s tem vprašanjem in se bo neposredno uporabljal v državah članicah.

Unija lahko zato sprejme predlagan ukrep v skladu z načelom subsidiarnosti.

•Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) PEU je treba naravo in intenzivnost zadevnega ukrepa prilagoditi ugotovljeni težavi.

Cilj ukrepa je zagotoviti dobro delovanje skupne vizumske politike in politike kontrol na zunanjih mejah ter ohraniti varnost Unije in njenih držav članic. Predlagani ukrep je odziv na neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini. Ta predlog v celoti spoštuje suvereno pravico držav članic v skladu z mednarodnim javnim pravom glede priznavanja držav. Predlagano nepriznavanje potnih listin ne vpliva na pravico držav, da sprejmejo kakršno koli odločitev o priznanju katere koli ozemeljske enote kot mednarodnega subjekta mednarodne skupnosti. Poleg tega predlagani ukrep ne vpliva na morebitno veljavnost teh potnih listin v okviru dokazovanja identitete v nacionalnih postopkih ali interakcijah. Zato bodo posamezne države članice še naprej same odločale o tem, katere vrste listin se lahko predložijo za dokazovanje identitete posameznika.

Ker EU ni priznala nezakonite priključitve Krimskega polotoka Ruski federaciji ali drugih regij v Ukrajini, ki jih zaseda Rusija, bi bilo treba potne listine, ki jih ruski organi izdajo na teh ozemljih, nedvoumno razveljaviti s pravom Unije za namene potovanj. Enako velja za potne listine, izdane na gruzijskih ozemljih Abhazije in Južne Osetije, ki ju zaseda Rusija. Podobno bi se ta ukrep nepriznavanja uporabljal za vse potne listine, ki jih bodo izdali ruski organi v kateri koli tuji regiji, v katero bo Rusija morda nezakonito vdrla ali jo zasedla v prihodnosti.

•Izbira instrumenta

Predlog zadeva nepriznavanje potnih listin, ki jih izdajo ruski organi v zasedenih tujih regijah, na celotnem schengenskem območju v okviru skupne vizumske politike in kontrole oseb, ki prehajajo zunanje meje. Ob upoštevanju dejstva, da se uporablja redni zakonodajni postopek, in glede na ciljno področje uporabe predlaganega ukrepa je ustrezen sklep Evropskega parlamenta in Sveta.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

Delovna skupina Sveta za vizume je 13. julija 2022 razpravljala o vprašanju nepriznavanja ruskih potnih listin, izdanih v zasedenih tujih regijah. Visoki predstavnik je po neformalnem srečanju ministrov za zunanje zadeve (Gymnich) 31. avgusta 2022 poročal, da so se države članice politično dogovorile o nepriznavanju ruskih potnih listin, izdanih v zasedenih tujih regijah.

•Temeljne pravice

Predlagani ukrep spoštuje temeljne pravice in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti svobodo gibanja in prebivanja, pravico do azila, pravice otrok ter načeli nevračanja in nediskriminacije.

Čeprav bo predlagani ukrep v bistvu oviral potovanja nekaterih kategorij državljanov tretjih držav v EU, ker se njihove potne listine ne bodo priznavale kot veljavne za namene izdaje vizuma in prehoda zunanjih meja, ukrep ne bo pomenil prepovedi potovanja za navedene osebe. Države članice ohranijo pravico, da izdajo vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo in pritrdijo vizumsko nalepko na poseben list v skladu s členoma 25 in 29 Uredbe (ES) št. 810/2009 ter/ali odstopijo od pogojev za vstop iz člena 6 Uredbe (EU) 2016/399. Države članice bi morale to pravico uporabiti zlasti za zagotovitev spoštovanja pravic otrok in načela nevračanja.

Predlagani ukrep ne vpliva na pravico do azila in pravni red Unije na področju azila.

Nazadnje, čeprav potne listine, ki jih izda Rusija v zasedenih tujih regijah, ne bi bile priznane za vstop na schengensko območje, to ne bi vplivalo na veljavnost navedenih listin kot identifikacijskih dokumentov v nacionalnem okviru.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo spremljala in ocenjevala izvajanje predlaganega ukrepa v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni in v okviru odbora za potne listine, ustanovljenega v skladu s členom 8 Sklepa št. 1105/2011/EU.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog določa nepriznavanje ruskih potnih listin, izdanih v zasedenih tujih regijah ali osebam s prebivališčem v teh regijah, za namene izdaje vizuma in prehoda zunanjih meja. Zaradi pravne varnosti, jasnosti in preglednosti bi morala Komisija pripraviti seznam tistih ruskih potnih listin, ki se ne bi smele priznati za namene potovanj na schengensko območje. Ta seznam bo javno dostopen na spletišču Komisije kot del preglednice o priznavanju potnih listin in seznama potnih listin, ki jih izdajo tretje države, kot je določeno v Sklepu št. 1105/2011/EU.

2022/0274 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o nepriznavanju ruskih potnih listin, izdanih v zasedenih tujih regijah

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 77(2)(a) in (b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V odziv na nezakonito priključitev Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol Ruski federaciji leta 2014 ter na nadaljnje destabilizacijske ukrepe Ruske federacije v vzhodni Ukrajini je Evropska unija že uvedla gospodarske sankcije zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini, povezane z nepopolnim izvajanjem sporazumov iz Minska, sankcije v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, ter sankcije v odziv na nezakonito priključitev Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol Ruski federaciji.

(2)Ruska federacija ima kot podpisnica sporazumov iz Minska jasno in neposredno odgovornost, da si prizadeva za mirno rešitev konflikta v skladu s temi načeli. Ruska federacija z odločitvijo, da prizna območji pokrajin vzhodne Ukrajine, ki nista pod vladnim nadzorom, kot neodvisni entiteti, očitno krši sporazume iz Minska, ki določajo popolno vrnitev teh območij pod nadzor ukrajinske vlade.

(3)Odločitev Ruske federacije, da prizna območji pokrajin Doneck in Lugansk v Ukrajini, ki nista pod vladnim nadzorom, kot neodvisni entiteti, in posledična odločitev o napotitvi ruskih vojakov na ti območji dodatno spodkopavata suverenost in neodvisnost Ukrajine ter pomenita resno kršitev mednarodnega prava in mednarodnih sporazumov, vključno z Ustanovno listino ZN, Helsinško sklepno listino, Pariško listino in Memorandumom iz Budimpešte.

(4)Taka vojaška agresija v državi, ki meji na Evropsko unijo, kot se je zgodila v Ukrajini in zaradi katere so bili sprejeti omejevalni ukrepi, upravičuje ukrepe za zaščito bistvenih varnostnih interesov Evropske unije in njenih držav članic.

(5)Odkar je Rusija nezakonito priključila Krimski polotok, je prebivalcem Krima izdajala ruske mednarodne potne liste. Ruska federacija je maja 2022 uvedla poenostavljen postopek ruske naturalizacije za otroke sirote iz t. i. Ljudske republike Doneck in t. i. Ljudske republike Lugansk ter iz Ukrajine. Odlok se uporablja tudi za otroke brez starševske oskrbe in za pravno nezmožne osebe, ki so prebivalci teh dveh zasedenih regij. Sistematično izdajanje ruskih potnih listov v teh zasedenih regijah pomeni nadaljnjo kršitev mednarodnega prava ter ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine.

(6)Glede na kršitve mednarodnega prava in vojaško agresijo proti Ukrajini s strani Rusije ter da se zagotovita skupna vizumska politika in skupni pristop h kontrolam oseb, ki prehajajo zunanje meje, se nobene ruske potne listine, izdane v zasedenih tujih regijah ali osebam s prebivališčem v teh regijah, ne bi smele priznati kot veljavne potne listine za namene izdaje vizuma in prehoda zunanjih meja.

(7)Države članice imajo in bi morale ohraniti pristojnost za priznavanje potnih listin za namene izdaje vizuma in omogočanja prehoda zunanjih meja imetniku, kadar Unija o tem ni sprejela stališča.

(8)Nepriznavanje ruskih potnih listin, izdanih v zasedenih tujih regijah ali osebam s prebivališčem v teh regijah, za namene izdaje vizuma in prehoda zunanjih meja bi se moralo razširiti na vse geografske regije, vključno z gruzijskima ozemljema Abhazijo in Južno Osetijo, ki ju zaseda Rusija. Nepriznavanje ne vpliva na veljavnost takih dokumentov za druge namene, tudi kot dokazilo o identiteti v nacionalnem okviru.

(9)Zaradi pravne varnosti in preglednosti bi morala Komisija objaviti seznam ruskih potnih listin, ki so izdane v zasedenih tujih regijah ali osebam s prebivališčem v teh regijah in ki se ne bi smele priznavati. Ta seznam bi bilo treba vključiti na seznam potnih listin, pripravljen v skladu s Sklepom št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta 8 , in v priloženo preglednico o priznavanju, ki vključuje informacije o priznanih in nepriznanih potnih listinah ter je javno dostopna na spletu.

(10)Ta sklep ne vpliva na pravico do prostega gibanja državljanov Unije in njihovih družinskih članov, vključno z možnostjo, da ti družinski člani vstopijo na ozemlje držav članic brez veljavne potne listine, v smislu zlasti Direktive 2004/38/ES in sporazumov o prostem gibanju oseb, sklenjenih med Unijo in državami članicami na eni strani ter nekaterimi tretjimi državami na drugi strani. Direktiva 2004/38/ES pod pogoji, določenimi v njej, dovoljuje omejitve prostega gibanja zaradi javnega reda, javne varnosti in javnega zdravja.

(11)Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta sklep ne bi smel vplivati na pravico do azila.

(12)Države članice ohranijo možnost, da imetnikom potnih listin, na katere se nanaša ta sklep, ki niso uveljavili svoje pravice, da zaprosijo za mednarodno zaščito, v posameznih primerih dovolijo vstop na ozemlje držav članic, kot je določeno v členih 25 in 29 Uredbe (ES) št. 810/2009 ter členu 6(5) Uredbe (EU) 2016/399.

(13)Cilj tega sklepa je okrepiti delovanje skupne vizumske politike in schengenskega območja. Navedenih ciljev države članice ne morejo doseči same. Zato je treba uvesti obveznost nepriznavanja nekaterih potnih listin za namene izdaje vizuma in prehoda zunanjih meja na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(14)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Ker ta sklep nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme ta sklep, odloči, ali ga bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(15)Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje 9 ; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(16)Ta sklep za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 10 , ki spadajo na področje iz člena 1, točki A in B, Sklepa Sveta 1999/437/ES 11 .

(17)Ta sklep za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 12 , ki spadajo na področje iz člena 1, točki A in B, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 13 .

(18)Ta sklep za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 14 , ki spadajo na področje iz člena 1, točki A in B, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU 15 .

(19)Člen 1, točka (a), tega sklepa pomeni akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 in člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011, člen 1, točka (b), pa pomeni akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 in člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(20)Zaradi nujnosti razmer in trenutne nezakonite prisotnosti Rusije v tujih regijah bi moral ta sklep začeti veljati prvi dan po objavi –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ruske potne listine, izdane v zasedenih tujih regijah ali osebam s prebivališčem v teh regijah, se ne priznajo kot veljavne potne listine za naslednja namena:

(a)izdajo vizuma v skladu z Uredbo (ES) št. 810/2009;

(b)prehod zunanjih meja v skladu z Uredbo (EU) 2016/399.

Člen 2

Komisija pripravi seznam ruskih potnih listin iz člena 1.

Ta seznam se da na voljo javnosti kot del seznama potnih listin, vzpostavljenega s Sklepom št. 1105/2011/EU.

Člen 3

Ta sklep začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik

(1) Sklepi Evropskega sveta z dne 24. februarja 2022.

(2) Sklep Sveta (EU) 2022/333.

(3) Predlog sklepa Sveta o prenehanju izvajanja celotnega Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o poenostavitvi izdajanja vizumov državljanom Evropske unije in Ruske federacije (COM(2022) 661).

(4) Potne listine, ki jih izdajo tretje države in ozemeljske enote (del I); na voljo na <https://home-affairs.ec.europa.eu/travel-documents-issued-third-countries-and-territorial-entities-part-i_en>.

(5) Sporočilo za javnost: „Ukrajina: Izjava visokega predstavnika v imenu EU o poskusih Ruske federacije, da nasilno integrira dele ukrajinskega ozemlja, 3. junij 2022, na voljo na spletni strani < Ukrajina: Izjava visokega predstavnika v imenu EU o poskusih Ruske federacije, da nasilno integrira dele ukrajinskega ozemlja – Consilium (europa.eu) >.

(6) Sklepi predsedstva z izrednega zasedanja Evropskega sveta 1. septembra 2008 (12594/2/08 REV2).

(7) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(8) Sklep št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o seznamu potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere se lahko vpiše vizum, ter o vzpostavitvi mehanizma za pripravo tega seznama (UL L 287, 4.11.2011, str. 9).

(9) Ta sklep ne spada na področje uporabe ukrepov iz Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(10) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(11) Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(12) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(13) Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(14) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(15) Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).