EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.10.2022

COM(2022) 559 final

2022/0343(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leto 2023, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2023 in 2024

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Vse uredbe o ribolovnih možnostih morajo omejiti ulov staležev rib na ravni, skladne s splošnimi cilji skupne ribiške politike (SRP). Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ribiški politiki 1 (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) določa cilje za letne in dvoletne predloge omejitev ulova in ribolovnega napora za zagotovitev, da je ribištvo Unije ekološko, gospodarsko in družbeno trajnostno.

Ribolovne možnosti je treba določiti vsako leto za večino staležev in na dve leti za nekatere globokomorske staleže, vendar to ni ovira za dolgoročne pristope k upravljanju. Evropski parlament in Svet sta sprejela večletna načrta za Severno morje 2 in za zahodne vode 3 .

Nekatere od predlaganih ribolovnih možnosti je EU določila samostojno, o nekaterih pa se je treba dogovoriti na podlagi večstranskih ali dvostranskih posvetovanj s tretjimi državami. Celotni dovoljeni ulov (TAC), dogovorjen na takih posvetovanjih, se razdeli med države članice v skladu z načelom relativne stabilnosti.

Ta predlog zajema:

–avtonomne staleže EU;

–deljene staleže, ki se bodo upravljali skupaj z Združenim kraljestvom v Severnem morju in v severozahodnih vodah, ki se bodo upravljali skupaj z Norveško in Združenim kraljestvom v Severnem morju in Skagerraku, ali staleže, ki so predmet posvetovanj z obalnimi državami Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC);

–ribolovne možnosti na podlagi sporazumov, sklenjenih v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva (RFMO), in

–nekatere ribolovne možnosti v vodah tretjih držav.

Številne ribolovne možnosti so v tem predlogu označene kot „pm“ (pro memoria), ker:

–znanstveno mnenje o nekaterih avtonomnih staležih EU ob sprejetju predloga še ni bilo na voljo, ali

–nekatere omejitve ribolova in druga priporočila zadevnih RFMO še niso na voljo, ker RFMO še niso imele letnega zasedanja, ali

–za nekatere staleže v vodah tretjih držav, za deljene staleže ali ribolovne možnosti, ki se izmenjujejo s tretjimi državami, številke še niso na voljo in bodo določene ob koncu posvetovanj z zadevnimi tretjimi državami.

Pristop k določanju ribolovnih možnosti

Kot običajno je Komisija pripravila letno sporočilo z naslovom Za bolj trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2023 (COM(2022) 253). Letno sporočilo vsebuje pregled stanja staležev na podlagi znanstvenega mnenja in pojasnjuje pristop k določitvi ribolovnih možnosti.

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je med 31. majem in 30. junijem 2022 v odgovor na poziv Komisije pripravil letno ali dveletno znanstveno mnenje o številnih avtonomnih staležih rib v EU, zajetih v tem predlogu 4 .

Znanstveno mnenje ICES je odvisno predvsem od podatkov: v celoti je mogoče oceniti samo staleže, za katere obstaja dovolj zanesljivih podatkov, z ocenami velikosti staležev in napovedmi, kako se bodo odzvali na različne scenarije izkoriščanja („tabele scenarijev ulova“). Kadar je na voljo dovolj podatkov, lahko ICES oceni, kakšne prilagoditve ribolovnih možnosti so potrebne za ribolov staleža z največjim trajnostnim donosom (MSY). V takih primerih se mnenje navaja kot „mnenje na podlagi MSY“. V drugih primerih se ICES pri pripravi priporočil za ravni ribolovnih možnosti zanaša na previdnostni pristop. Metodologija, ki jo je pri tem uporabil ICES, je predstavljena v objavljenem gradivu, ki se nanaša na izdajo mnenja v zvezi s staleži, za katere niso na voljo vsi podatki 5 . V takih primerih se mnenje navaja kot „previdnostno mnenje“.

Vse ribolovne možnosti, ki jih Komisija tu predlaga, odražajo znanstvena mnenja, ki jih je prejela do trenutka sprejetja tega predloga na način, opisan v zgoraj navedenem letnem sporočilu.

Ribolovne možnosti za druge avtonomne staleže EU bodo vključene v ta predlog, ko bo na voljo znanstveno mnenje za te staleže, in v skladu s pristopom, opisanim v letnem sporočilu.

Prav tako bodo ribolovne možnosti za druge staleže vključene v ta predlog glede na rezultate posvetovanj s tretjimi državami ali letnih srečanj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

V zvezi s temi posvetovanji in letnimi srečanji regionalnih organizacij za upravljanje ribištva Komisija predlaga, Svet pa sprejme stališča EU, ki se izrazijo v imenu Unije, v skladu s pristopom iz letnega sporočila. V primeru dvostranskih posvetovanj z Združenim kraljestvom o skupnih staležih in v primeru letnih srečanj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva Komisija predlaga, Svet pa sprejme specifikacije večletnih mandatov 6 .

Medtem ko posvetovanja in letna srečanja regionalnih organizacij za upravljanje ribištva še potekajo ali znanstveno mnenje še ni na voljo, je v ustreznih uvodnih izjavah in določbah ustrezno besedilo Uredbe Sveta (EU) 2022/109 7 v oglatih oklepajih, ribolovne možnosti pa so označene s pm.

Po zaključku posvetovanj in letnem srečanju regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ali ko bodo na voljo najnovejša razpoložljiva znanstvena mnenja, bodo ustrezni predlogi Komisije objavljeni kot neuradni dokumenti služb Komisije, ki bodo postali sestavni del tega predloga. 

Obveznost iztovarjanja

V skladu s členom 15 osnovne uredbe za vse staleže, za katere veljajo omejitve ulova, od 1. januarja 2019 velja obveznost iztovarjanja. Vendar osnovna uredba določa nekatere izjeme od obveznosti iztovarjanja. Komisija je na podlagi skupnih priporočil držav članic sprejela delegirane uredbe, ki določajo podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste ribolova („načrti zavržkov“), ki dovoljujejo omejene količine zavržkov na podlagi izjeme de minimis ali izjeme zaradi visoke stopnje preživetja.

Od uvedbe obveznosti iztovarjanja in v skladu s členom 16(2) osnovne uredbe morajo predlagane ribolovne možnosti odražati razliko med iztovorjenimi in ulovljenimi količinami, saj zavržki niso več dovoljeni. To se izvede na podlagi znanstvenega mnenja za staleže v okviru ribištva iz člena 15(1) osnovne uredbe. Predlagane ribolovne možnosti so določene tudi v skladu z drugimi ustreznimi določbami, tj. členom 16(1) o načelu relativne stabilnosti in členom 16(4), ki se nanaša na cilje SRP in ustrezna pravila večletnih načrtov.

Ob upoštevanju polne uporabe obveznosti iztovarjanja Komisija predlaga TAC na podlagi mnenja o ulovu namesto na podlagi mnenja o iztovarjanju (ki se je uporabljalo v preteklosti). Pri predlaganih kvotah EU se upoštevajo omejeni zavržki, do katerih pride na podlagi določenih izjem; te količine se ne bodo iztovarjale in vštevale v kvote, zato se odštejejo od kvot EU.

Vsakoletna prilagodljivost

Upoštevati je treba tudi povezave med osnovno uredbo in Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 8 . Člena 3 in 4 drugonavedene uredbe določata dodatne pogoje za vsakoletno upravljanje TAC, vključno s prilagodljivostjo za previdnostne oziroma analitične staleže (ki se v tem primeru razumejo kot staleži s previdnostnim mnenjem ICES oziroma z mnenjem ICES na podlagi (MSY)). V skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 847/96 Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člena 3 in 4 navedene uredbe ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Člen 15(9) osnovne uredbe določa še en mehanizem vsakoletne prilagodljivosti.

Da bi se preprečila prekomerna prilagodljivost, ki bi omajala načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov ter ovirala doseganje ciljev SRP, se ukrepi iz členov 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ter člena 15(9) osnovne uredbe ne morejo uporabljati kumulativno.

Vsakoletno prilagodljivost v skladu s členom 15(9) osnovne uredbe bi bilo treba izključiti v primerih, ko bi ogrozila doseganje ciljev SRP, zlasti za staleže z biomaso pod Blim. Blim je biomasa, pod katero se lahko zmanjša reproduktivna sposobnost.

Predlagane ribolovne možnosti in pojasnilo

Kvote EU predstavljajo količine, ki jih je mogoče uloviti in iztovoriti ter se bodo upoštevale pri kvotah držav članic. Primerjava med ribolovnimi možnostmi, predlaganimi za leto 2023, in tistimi, določenimi za tekoče leto (2022), zato temelji na kvotah EU.

Avtonomni staleži EU

Avtonomni globokomorski staleži EU

Jegulja

ICES je izdal mnenje za celotno naravno območje razširjenosti jegulje (Anguilla anguilla), ki vključuje severovzhodni Atlantik in Sredozemsko morje. Glede na kritično stanje evropske jegulje ICES že dve desetletji svetuje, naj se umrljivost jegulje zaradi človekovih dejavnosti na celotnem naravnem območju njene razširjenosti ohranja čim bliže nič. ICES je v svojem mnenju z dne 4. novembra 2021 9 navedel, da bi bilo treba za leto 2022 v primeru uporabe previdnostnega pristopa v vseh habitatih in v vseh življenjskih obdobjih na celotnem naravnem območju razširjenosti jegulje določiti nični ulov. To je veljalo za rekreacijski in gospodarski ulov ter je vključevalo ulov steklenih jegulj za obnovo staleža in akvakulturo. Poleg tega je ICES 10 v svojem mnenju z dne 30. maja 2022 navedel, da kljub prizadevanjem držav članic ni bil dosežen splošni napredek pri doseganju cilja za celotno EU, da v morje dospe vsaj 40 % biomase srebrnih jegulj, kot je določeno v členu 2(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007 11 . Priporočil je tudi, da bi se morala ohranitvena prizadevanja osredotočati na tiste ukrepe, za katere je po definiciji zelo verjetno, da bodo zmanjšali umrljivost in povečali število jegulj, ki dospejo na drstišča. Mnenje ICES za leto 2023 bo objavljeno 3. novembra 2022.

V uredbah o letnih ribolovnih možnostih za vode EU na območju ICES je od leta 2018 določena prepoved ribolova jegulje, ki traja tri zaporedne mesece, za Sredozemsko morje pa od leta 2019. Po objavi mnenja ICES z dne 4. novembra 2021 se je Komisija več mesecev posvetovala s svetovalnimi sveti in regionalnimi skupinami držav članic o tem, kako najbolje uresničiti to mnenje ICES. Poleg tega je bila decembra 2021 z Uredbo Sveta (EU) 2022/109 12 za severovzhodni Atlantik in Uredbo Sveta (EU) 2022/110 13 za Sredozemsko morje za leto 2022 določena prepoved ribolova jegulje, ki traja tri zaporedne mesece.

Na podlagi posvetovanja z deležniki in mnenja ICES z dne 4. novembra 2021 Komisija za leto 2023 predlaga podaljšanje prepovedi vseh ribolovnih dejavnosti za jegulje s treh na šest zaporednih mesecev v morskih in sosednjih brakičnih vodah v severovzhodnem Atlantiku (ki vključuje Baltsko morje) in Sredozemskem morju (vendar brez Črnega morja). Šestmesečna prepoved, če bi bila določena v ustreznem obdobju, bi zajela veliko večino selivskih steklenih in srebrnih jegulj ter tako zagotovila višjo raven zaščite staleža jegulj v vodah, ki bi jih prepoved zajemala. Šestmesečna prepoved bi prispevala tudi k doseganju cilja iz Uredbe (ES) št. 1100/2007, da v morje dospe vsaj 40 % biomase srebrnih jegulj. Šestmesečna prepoved ribolova bi zato morala vključevati glavno obdobje selitve steklene in srebrne jegulje. Poleg tega bi morala prepoved zajemati ustrezno obdobje največje selitve. Ker se lahko to obdobje zaradi okoljskih dejavnikov iz leta v leto spreminja, bi morala prepoved vključevati tudi najmanj dvomesečno obdobje pred mesecem največje selitve in po njem. Poleg tega na obdobje selitve jegulj vplivajo številni okoljski in biološki dejavniki, zato se lahko razlikuje glede na življenjsko obdobje jegulje ter glede na habitat in geografsko lokacijo, zlasti ožine. Prepoved bi morala zato temeljiti na vseh teh dejavnikih, da se čim bolj zaščiti in obnovi stalež jegulje. To bi lahko pripeljalo do določitve različnih obdobij prepovedi za različna območja in različna življenjska obdobja jegulje v določeni državi članici ter do tega, da bi se določena prepoved lahko končala leta 2024. Nazadnje, prepovedi v ožinah in na čezmejnih območjih bi morale biti skladne z bližnjimi območji, zato bi se bilo treba o njih dogovoriti na ustreznih posvetovalnih forumih. Ta predlog se lahko posodobi po objavi znanstvenega mnenja ICES za leto 2023.

•Skladnost z obstoječimi določbami s področja zadevne politike

Predlagani ukrepi so skladni s cilji in pravili SRP.

•Skladnost z drugimi politikami EU

Predlagani ukrepi so skladni z drugimi politikami Unije, zlasti s politikami na področju okolja.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 43(3) PDEU.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Predlog spada pod izključno pristojnost EU iz člena 3(1)(d) PDEU. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

•Sorazmernost

Predlog državam članicam dodeljuje ribolovne možnosti v skladu s cilji osnovne uredbe, veljavnimi večletnimi načrti ter rezultati posvetovanj s tretjimi državami in letnih srečanj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva. V skladu s členoma 16 in 17 osnovne uredbe vsaka država članica določi, kako se ribolovne možnosti, ki so ji dodeljene, lahko dodelijo ribiškim plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, v skladu z nekaterimi merili za dodelitev ribolovnih možnosti. Zato imajo države članice pri razdeljevanju dodeljenih TAC potrebno polje proste presoje, v skladu s socialno-ekonomskim modelom, ki ga izberejo same, da izkoristijo ribolovne možnosti, zajete v predlogu.

•Izbira instrumenta

Uredba.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

(a)Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil anketirancev

Komisija se je z deležniki, zlasti prek svetovalnih svetov, in državami članicami posvetovala o predlaganem pristopu k različnim predlogom o določitvi ribolovnih možnosti na podlagi svojega letnega sporočila z naslovom Za bolj trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2023 (COM(2022) 253 final).

Komisija je uporabila pristop, opisan v njenem sporočilu z naslovom Izboljšanje posvetovanja o upravljanju ribištva v Skupnosti (COM(2006) 246 final). Ta pristop vključuje zgodnejše posvetovanje z deležniki, ki omogoča bolj strateško razpravo.

(b)Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Deležniki so v odgovorih na navedeno letno sporočilo predstavili svoja stališča o oceni stanja virov, ki jo je izvedla Komisija, in o ustreznem odzivu z ukrepi upravljanja. Komisija je njihove odgovore upoštevala pri oblikovanju tega predloga.

•Zbiranje in uporaba strokovnega znanja

Komisija se je posvetovala z ICES o metodologiji, ki jo je treba uporabiti. Znanstveno mnenje ICES temelji na svetovalnem okviru, ki so ga oblikovale njegove strokovne skupine in organi odločanja, ter se izda v skladu z memorandumom o soglasju s Komisijo.

Končni cilj SRP je obnoviti staleže do ravni, ki omogočajo MSY, in jih ohraniti na teh ravneh. Ta cilj je izrecno vključen v osnovno uredbo, katere člen 2(2) določa, da se ta cilj „doseže […] za vse staleže [...] do leta 2020“. To odraža zavezo EU v zvezi s sklepi Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002 in z njim povezanega načrta za izvajanje. Kot je navedeno zgoraj, je mnenje na podlagi MSY na voljo za nekatere staleže, vključno z nekaterimi, ki so pomembni v smislu obsega ulova in tržne vrednosti (npr. oslič, trska, morska spaka, morski list, krilati rombi, vahnja in škamp).

Ribolovne možnosti za ciljne staleže v Severnem morju in zahodnih vodah, za katere je bilo izdano mnenje na podlagi MSY, se določijo na podlagi ustreznih večletnih načrtov, ki opredeljujejo razpone vrednosti ribolovne umrljivosti, ki omogočajo MSY („razpon FMSY“) in tako zagotavljajo določeno stopnjo prilagodljivosti pod določenimi pogoji. Komisija je ICES pozvala, naj pripravi znanstveno mnenje, ki se bo lahko uporabilo za oceno potrebe po tej prilagodljivosti in za njeno izvajanje. Zgornji razpon vrednosti FMSY se lahko uporabi za predlaganje TAC, če je biomasa zadevnega staleža nad Btrigger in samo, če je to na podlagi znanstvenega mnenja potrebno, da se:

–v primeru mešanega ribolova dosežejo cilji, določeni v ustreznem večletnem načrtu, ali

–prepreči resna škoda, ki jo staležu povzroča dinamika staležev znotraj vrste ali med različnimi vrstami, ali

–omejijo velika nihanja med leti.

Btrigger je biomasa, pod katero je treba sprejeti ukrep upravljanja za obnovo staleža nad ravnmi, ki dolgoročno omogočajo MSY. Ko je biomasa staleža pod Btrigger, bi bilo treba ribolovne možnosti določiti na ravni, ki ustreza ribolovni umrljivosti, ki se sorazmerno zmanjša ob upoštevanju zmanjšanja biomase.

V nekaterih primerih lahko doseganje MSY vključuje zmanjšanje ribolovne umrljivosti in/ali ulova.

Ob upoštevanju navedenega je v tem predlogu zajeto mnenje na podlagi MSY, kadar je na voljo. V skladu s cilji SRP so TAC, če so predlagani ob upoštevanju mnenja na podlagi MSY, na ravni, ki bi glede na navedeno mnenje zagotovila doseganje MSY. Ta pristop sledi načelom, predstavljenim v letnem sporočilu z naslovom Za bolj trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2023.

Za ciljne staleže, za katere niso na voljo vsi podatki, so v znanstvenem mnenju ICES navedene količinske smernice o ulovu, ki so bile uporabljene za določitev ravni predlaganih TAC.

Ribolovne možnosti za staleže prilova v Severnem morju in zahodnih vodah je treba prav tako določiti na podlagi ustreznih večletnih programov. Komisija je pozvala ICES, naj za te staleže, kjer je to mogoče, izda mnenje na podlagi MSY. TAC za staleže prilova se predlagajo glede na pogoje, določene v ustreznem večletnem načrtu, ob upoštevanju mnenja na podlagi MSY ali previdnostnega mnenja.

Za staleže prilova, za katere niso na voljo vsi podatki, se TAC predlagajo na podlagi količinskih smernic o ulovu iz znanstvenega mnenja ICES.

•Ocena učinka

Področje uporabe uredbe o ribolovnih možnostih je omejeno s členom 43(3) PDEU.

Namen tega predloga je preprečiti kratkoročne pristope v korist dolgoročne trajnostnosti. Zato upošteva pobude deležnikov in svetovalnih svetov, če sta jih preučila ICES in/ali Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) ter o njih dala pozitivno mnenje. Predlog Komisije za reformo SRP je temeljil na oceni učinka (SEC(2011) 891), v kateri je bilo navedeno, da je doseganje cilja MSY nujen pogoj za okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostnost.

•Primernost in poenostavitev ureditve

S predlogom se bodo poenostavili upravni postopki za EU ali nacionalne javne organe, zlasti glede zahtev za upravljanje napora.

•Temeljne pravice

V predlogu se spoštujejo temeljne pravice in zlasti tiste, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlagani ukrepi ne bodo imeli proračunskih posledic.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

2022/0343 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leto 2023, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2023 in 2024

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 14 se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) in drugi svetovalni organi, ter mnenji svetovalnih svetov.

(2)Svet mora sprejeti ukrepe za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti, po potrebi vključno s pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. Na podlagi člena 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji skupne ribiške politike (SRP), kot je določena v členu 2(2) navedene uredbe. Poleg tega bi bilo treba za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, določiti celotne dovoljene ulove (TAC) v skladu s cilji in ukrepi iz navedenih načrtov. V skladu s členom 16(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti dodelijo državam članicam, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti vsake države članice za vsak stalež rib ali ribištvo.

(3)TAC bi bilo treba v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, ob upoštevanju bioloških in socialno-ekonomskih vidikov ter zagotavljanju poštene obravnave med ribiškimi sektorji in ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki, zlasti na zasedanjih svetovalnih svetov. TAC bi bilo treba določiti v skladu z ustreznimi večletnimi načrti.

(4)V skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vse staleže, za katere veljajo omejitve ulova, od 1. januarja 2019 velja obveznost iztovarjanja, čeprav se lahko uporabijo nekatere izjeme. Na podlagi skupnih priporočil držav članic in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je Komisija sprejela več delegiranih uredb, v katerih so določene podrobnosti v zvezi z izvajanjem obveznosti iztovarjanja v obliki načrtov zavržkov za določene vrste ribolova.

(5)Pri ribolovnih možnostih za staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja, bi bilo treba upoštevati dejstvo, da zavržki načeloma niso več dovoljeni. Zato bi ribolovne možnosti morale temeljiti na vrednosti za celotni ulov iz mnenja (namesto na vrednosti za iztovarjanje ali vrednosti za želeni ulov iz mnenja), kot jo določi Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES). Količine, ki se lahko kot izjema od obveznosti iztovarjanja še naprej zavržejo, bi bilo treba odšteti od kvot Unije.

(6)Za nekatere staleže je ICES priporočil nični ulov. Vendar če bi bili TAC za te staleže določeni na priporočeni ravni, bi obveznost iztovarjanja celotnega ulova, vključno s prilovom teh staležev pri mešanem ribolovu, privedla do pojava „vrste, ki omejuje ribolov“. Da bi se doseglo ravnovesje med nadaljevanjem ribolova (zaradi morebitnih resnih socialno-ekonomskih posledic v primeru nenadaljevanja) in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa navedenih staležev ter ob upoštevanju, da je vse staleže pri mešanem ribolovu težko loviti pri največjem trajnostnem donosu (MSY), je primerno določiti posebne TAC za prilov navedenih staležev. Ravni navedenih TAC bi bilo treba določiti tako, da se zagotovi zmanjšanje umrljivosti navedenih staležev, spodbudi večja selektivnost in prepreči takšen prilov. Da bi se zmanjšal ulov staležev, za katere so določeni prilovni TAC, bi bilo treba ribolovne možnosti za ribolov, pri katerem se ujamejo ribe iz teh staležev, določiti na ravneh, ki pripomorejo k temu, da se biomasa ogroženih staležev obnovi na trajnostno raven. Da bi se preprečili nezakoniti zavržki rib, bi bilo treba prav tako določiti tehnične in nadzorne ukrepe, ki so neločljivo povezani z ribolovnimi možnostmi.

(7)Da bi v največji možni meri zagotovili uporabo ribolovnih možnosti pri mešanem ribolovu v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013, je ustrezno vzpostaviti skupen fond za izmenjavo kvot za tiste države članice, ki nimajo kvot za kritje svojega neizogibnega prilova.

(8)Večletni načrt za Severno morje je bil določen z Uredbo (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta 15  ter je začel veljati leta 2018. Večletni načrt za zahodne vode je bil določen z Uredbo (EU) 2019/472 Evropskega parlamenta in Sveta 16 ter je začel veljati leta 2019. Ribolovne možnosti za staleže iz člena 1(1) navedenih uredb bi bilo treba določiti v skladu z razponom vrednosti ribolovne umrljivosti, ki omogočajo MSY („razpon FMSY“) in zaščitnimi ukrepi iz navedenih uredb. Razponi FMSY so določeni v zadevnih mnenjih ICES. Kadar ni na voljo dovolj znanstvenih informacij, bi bilo treba ribolovne možnosti za staleže prilova določiti v skladu s previdnostnim pristopom iz navedenih uredb.

(9)V skladu s členom 7 Uredbe (EU) 2018/973 in členom 8 Uredbe (EU) 2019/472 se v primeru, ko je po znanstvenem mnenju biomasa drstitvenega staleža katerega koli staleža iz člena 1(1) navedene uredbe pod Blim, sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev staleža nad ravni, ki omogočajo MSY. Blim je biomasa, pod katero se lahko zmanjša reproduktivna sposobnost. Ti popravni ukrepi lahko zlasti vključujejo prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti za navedene staleže ali druge staleže pri ribolovu.

(10)TAC za staleže modroplavutega tuna (Thunnus thynnus) v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju bi bilo treba določiti v skladu s pravili iz Uredbe (EU) 2016/1627 Evropskega parlamenta in Sveta 17 .

(11)Za staleže, za katere ni zadostnih ali zanesljivih podatkov za oceno njihove velikosti, bi morali biti ukrepi upravljanja in ravni TAC v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva, kot je opredeljen v členu 4(1), točka (8), Uredbe (EU) št. 1380/2013, ob upoštevanju dejavnikov, značilnih za posamezne staleže, zlasti razpoložljivih informacij o trendih staležev ter dejavnikih mešanega ribolova.

(12)V skladu z večletnim načrtom za zahodne vode, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2019/472, je treba ciljno ribolovno umrljivost za staleže iz člena 1(1) navedene uredbe ohraniti v razponih FMSY, opredeljenih v členu 2, točka 2, navedene uredbe, v skladu s členom 4 navedene uredbe. Splošno ribolovno umrljivost brancina (Dicentrarchus labrax) v razdelkih ICES 8a in 8b bi bilo zato treba določiti v skladu z mnenjem ICES na podlagi MSY in točkovno vrednostjo FMSY, ob upoštevanju gospodarskega ulova, vključno z zavržki (pm ton), in rekreacijskega ulova (pm ton) (ki glede na mnenje ICES skupaj znašata 3 398 ton). Točkovna vrednost FMSY je vrednost ribolovne umrljivosti, ki omogoča dolgoročni MSY. Zadevni državi članici (Francija in Španija) bi morali sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da ribolovna umrljivost zaradi njunih plovil in rekreacijskih ribičev ne preseže točkovne vrednosti FMSY, kot je določeno v členu 4(3) Uredbe (EU) 2019/472.

(13)Ukrepe za rekreacijski ribolov brancina v razdelkih ICES 8a in 8b bi bilo treba ohraniti zaradi njihovega pomembnega vpliva na ta stalež. Omejitev dnevnega ulova bi bilo treba ohraniti v skladu z znanstvenim mnenjem. Pritrjene mreže bi bilo treba izločiti, saj niso dovolj selektivne in se bodo vanje verjetno ulovili številni osebki, ki presegajo določene omejitve. Ob upoštevanju okoljskih, socialnih in ekonomskih razmer ter zlasti odvisnosti poklicnih ribičev v obalnih skupnostih od teh staležev se z ukrepi za brancina doseže ustrezno ravnovesje med interesi gospodarskega in rekreacijskega ribolova. Ukrepi zlasti omogočajo rekreacijskim ribičem ribolov ob upoštevanju njihovega vpliva na staleže.

(14)ICES je v svojem mnenju z dne 4. novembra 2021 18 navedel, da bi bilo treba za leto 2022 v primeru uporabe previdnostnega pristopa v vseh habitatih in v vseh življenjskih obdobjih na celotnem naravnem območju razširjenosti jegulje (Anguilla anguilla) določiti nični ulov. To se nanaša na rekreacijski in gospodarski ulov ter vključuje ulov steklenih jegulj za obnovo staleža in akvakulturo. ICES je prav tako priznal, da je lahko ulov izključno za namene poznejše izpustitve del ohranitvenih ukrepov, če taki ukrepi izboljšajo splošno verjetnost preživetja. Komisija se je posvetovala s svetovalnimi sveti in regionalnimi skupinami držav članic o tem, kako najbolje upoštevati to mnenje ICES. Poleg tega je ICES 19 30. maja 2022 opozoril, da kljub prizadevanjem držav članic ni bil dosežen splošni napredek pri doseganju cilja za celotno Unijo, da v morje dospe vsaj 40 % biomase srebrnih jegulj, kot je določeno v členu 2(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007, in da ni bilo opaženih jasnih trendov za umrljivost. Priporočil je tudi, da bi se morala prizadevanja osredotočati na ohranitvene ukrepe, za katere je po definiciji zelo verjetno, da bodo zmanjšali umrljivost in povečali število jegulj, ki dospejo na drstišča.

(15)[3. novembra 2022 je ICES za leto 2023 ponovil priporočilo o ničnem ulovu jegulje v vseh habitatih. Na podlagi tega priporočila in ob upoštevanju povratnih informacij, prejetih med posvetovanjem z deležniki, je primerno prepoved vseh ribolovnih dejavnosti za jegulje v morskih in sosednjih brakičnih vodah v severovzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju podaljšati na šest zaporednih mesecev. Šestmesečna prepoved bi bolje zaščitila stalež jegulje in prispevala k njegovi obnovi ter tako prispevala k doseganju cilja, da v morje dospe vsaj 40 % odraslih jegulj, določenega v Uredbi (ES) št. 1100/2007. Šestmesečna prepoved bi zajemala tudi veliko večino selivskih steklenih in srebrnih jegulj, če bi bila določena v ustreznem obdobju ali obdobjih. Prepoved bi morala zato zajemati ustrezne zaporedne tedne in mesece glavnega obdobja selitve v življenjskem obdobju steklenih oziroma srebrnih jegulj. Poleg tega bi moralo obdobje prepovedi zajemati obdobje največje selitve v ustreznem življenjskem obdobju ter zato vključevati tudi najmanj dvomesečno obdobje pred mesecem največje selitve in po njem. Poleg tega na obdobje selitve jegulje vplivajo številni okoljski in biološki dejavniki, zato se lahko razlikuje glede na življenjsko obdobje jegulje ter glede na habitat in geografsko območje, zlasti ožine. Na podlagi navedenih meril bi morale zadevne države članice določiti ustrezno obdobje ali obdobja za posamezno življenjsko obdobje in/ali ustrezno geografsko območje. V ta namen in ker se obdobje selitve lahko med leti razlikuje, bi morale države članice uporabiti najboljše razpoložljive znanstvene podatke o selitvi jegulj v zadnjih desetih letih. Na podlagi določenih obdobij bi lahko države članice v svojih vodah določile različna obdobja prepovedi, ki bi se lahko končala leta 2024, če je to znanstveno utemeljeno in potrebno za učinkovito zaščito staleža jegulje. Nazadnje, prepovedi sosednjih držav članic na čezmejnih območjih ali v primeru ožin bi morale biti skladne z bližnjimi območji. V ta namen bi se morale zadevne države članice ali regije na ustreznih posvetovalnih forumih dogovoriti o usklajenih obdobjih prepovedi. Države članice bi morale Komisijo do 31. januarja 2023 obvestiti o obdobju ali obdobjih prepovedi, ki so jih določile, s podpornimi informacijami, ki utemeljujejo izbrano obdobje ali obdobja in ustrezne nacionalne ukrepe.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po objavi znanstvenega mnenja ICES za leto 2023.]

(16)[Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) je na 42. letnem zasedanju leta 2018 sprejela Priporočilo GFCM/42/2018/1, ki določa ukrepe upravljanja za jeguljo v Sredozemskem morju (geografska podobmočja GFCM 1–27). Zadevni ukrepi vključujejo omejitve ulova ali ribolovnega napora in letno obdobje prepovedi ribolova za tri zaporedne mesece, ki jih določi vsaka država članica v skladu z ohranitvenimi cilji iz Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007, nacionalnim načrtom ali načrti upravljanja za jeguljo in časovnimi selitvenimi vzorci jegulje v državi članici. Kadar so bili pred začetkom veljavnosti navedenega priporočila že vzpostavljeni nacionalni načrti upravljanja, katerih rezultat je vsaj 30-odstotno zmanjšanje napora ali ulova, se že določene in izvedene omejitve ulova ali ribolovnega napora ne bi smele preseči. Prepoved bi se morala uporabljati za vse morske vode Sredozemskega morja in za brakične vode, kot so estuariji, obalne lagune in somornice, v skladu z navedenim priporočilom. Obdobje prepovedi je funkcionalno povezano z ribolovnimi možnostmi, saj bi bilo treba brez tega zaradi obnove staleža zmanjšati ulov ali ribolovni napor. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju GFCM.]

(17)Za staleže morskih psov in skatov (skatov, morskih psov, raž) je zaradi slabega stanja ohranjenosti podano znanstveno mnenje o ničnem ulovu. Poleg tega visoke stopnje preživetja pomenijo, da bi zavržek namesto iztovarjanja ulova prispeval k ohranjanju teh staležev, saj se šteje, da zavržek ne povečuje bistveno njihove ribolovne umrljivosti. Zato bi bilo treba prepovedati ribolov takih vrst. V skladu s členom 15(4), točka (a), Uredbe (EU) št. 1380/2013 se obveznost iztovarjanja ne uporablja za vrste, katerih ulov je prepovedan.

(18)Pri nekaterih vrstah, kot so nekatere vrste morskega psa, bi lahko celo omejene ribolovne dejavnosti resno ogrozile njihovo ohranitev. Ribolovne možnosti za take vrste bi bilo zato treba popolnoma omejiti s splošno prepovedjo njihovega ribolova.

(19)Na dvanajsti Konferenci pogodbenic Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali, ki je potekala od 23. do 28. oktobra 2017 v Manili, je bilo na sezname zaščitenih vrst iz dodatkov I in II k navedeni konvenciji uvrščenih več vrst. Zato je primerno zagotoviti zaščito teh vrst, kar zadeva ribiška plovila Unije, ki lovijo v vseh vodah, in ribiška plovila tretjih držav, ki lovijo v vodah Unije.

(20)Za povečanje uporabe ribolovnih možnosti je primerno dovoliti prožno ureditev za nekatera območja TAC, če gre za isti biološki stalež.

(21)Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 20 so bili določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC (člena 3 in 4). V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člena 3 in 4 navedene uredbe ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. S členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je bil uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabiti le, kadar se ne uporabi vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(22)Kadar se TAC dodeli le eni državi članici, je ustrezno to državo članico v skladu s členom 2(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pooblastiti za določitev takega TAC. Zagotoviti bi bilo treba, da zadevna država članica pri določanju ravni TAC v celoti upošteva načela in pravila SRP.

(23)Določiti je treba zgornje meje ribolovnega napora za leto 2023 v skladu s členi 5, 6, 7 in 9 Uredbe (EU) 2016/1627 ter Prilogo I k navedeni uredbi.

(24)Uporabo ribolovnih možnosti, ki so na voljo ribiškim plovilom Unije in so določene v tej uredbi, ureja Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 21 , zlasti člena 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti oznake, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, ki jih ureja ta uredba.

(25)Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) je na letnem zasedanju leta 2021 sprejela ohranitveni ukrep za dva staleža rdečih okunov (Sebastes marinus in Sebastes mentella) v Irmingerjevem morju in sosednjih vodah, s katerim je prepovedala usmerjeni ribolov navedenih staležev. Poleg tega je NEAFC prepovedala ribolovne dejavnosti na območju, kjer se zbirajo rdeči okuni, da bi se čim bolj zmanjšal prilov. Navedene ukrepe, ki temeljijo na mnenju ICES o ničnem ulovu, bi bilo treba prenesti v pravo Unije. NEAFC ni mogla sprejeti priporočila za rdeče okune na podobmočjih ICES 1 in 2. Za navedeni stalež bi bilo treba določiti ustrezni TAC v skladu s stališčem Unije, izraženim v okviru NEAFC.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju NEAFC.]

(26)Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) je na letnem zasedanju leta 2021 sklenila, da bo v letu 2022 ohranila sedanje TAC za modroplavutega tuna, mečarico (Xiphias gladius), sinjo jadrovnico (Makaira nigricans), belo jadrovnico (Tetrapturus albidus), rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares) in sinjega morskega psa (Prionace glauca). ICCAT je določila tudi TAC za veleokega tuna (Thunnus obesus) v višini 62 000 ton za leto 2022. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju ICCAT.]

(27)Da bi se zmanjšala ribolovna umrljivost nedoraslega veleokega in rumenoplavutega tuna, je ICCAT za leto 2022 določila tudi zgornjo mejo 300 naprav za zbiranje rib na ribiško plovilo in obdobje prepovedi uporabe teh naprav. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju ICCAT.]

(28)ICCAT je sprejela tudi obnovitveni načrt za sredozemskega belega tuna (Thunnus alalunga), ki zajema 15-letno obdobje (od leta 2022 do leta 2036). Za leto 2022 je za sredozemskega belega tuna določila TAC v višini 2 500 ton. Poleg tega je na podlagi pravil o ribolovu sprejela TAC za severnoatlantskega belega tuna za obdobje 2022–2023 v višini 37 801 tone, da bi se sprejel postopek dolgoročnega upravljanja za ta stalež. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije. [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju ICCAT.]

(29)[ICCAT je na letnem zasedanju leta 2021 sprejela tudi obnovitveni načrt za atlantskega maka (Isurus oxyrinchus) v severnem Atlantiku, ulovljenega v povezavi z drugimi vrstami ribolova, ki ga ureja ICCAT, da bi se odpravil prelov in do leta 2070 postopoma dosegle ravni biomase, ki bodo podpirale MSY. Obnovitveni načrt vključuje dvoletno prepoved zadrževanja, ki se začne leta 2022. Skupna ribolovna umrljivost je bila določena na največ 250 ton, dokler ne bo podano novo znanstveno mnenje. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju ICCAT.]

(30)Na podlagi več priporočil ICCAT lahko Unija iz leta 2021 v leto 2023 na zahtevo prenese določen odstotek svoje neizkoriščene kvote ribolovnih možnosti. Kvote za posamezne države članice za nekatere staleže bi bilo treba do prenosa teh priporočil ICCAT v pravo Unije določiti na podlagi celotne kvote Unije, ki jo za leto 2023 opredeli ICCAT, in sicer pred prenosom neizkoriščenih kvot ali odbitkov za prelovljene količine, ki jih izvede ICCAT. Prilagoditve kvot posameznih držav članic za leto 2023, ki odražajo morebitne prenose in odbitke, bi bilo treba izvesti pozneje na podlagi pravil Unije o prenosu in odbitkih, in sicer Uredbe (ES) št. 847/96, člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali člena 105 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(31)[Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) je na letnem zasedanju leta 2021 sprejela omejitve ulova za ciljne vrste in vrste prilova za obdobje od 1. decembra 2021 do 30. novembra 2022. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju CCAMLR.]

(32)Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC) je na letnem zasedanju leta 2022 ohranila predhodno sprejete ukrepe, ki se uporabljajo na območju pristojnosti IOTC. Te ukrepe bilo treba še naprej prenašati v pravo Unije.

(33)Letno zasedanje Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) bo potekalo od 6. do 15. februarja 2023. Zato bi bilo treba do konca letnega zasedanja in do določitve TAC za leto 2023 začasno ohraniti obstoječe ukrepe na območju Konvencije SPRFMO, ki so funkcionalno povezani s TAC.

(34)Medameriška komisija za tropskega tuna (IATTC) se je na svojem letnem zasedanju leta 2022 odločila, da ohrani sedanje ukrepe, ki se uporabljajo na območju Konvencije. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(35)[Komisija za ohranitev južnega tuna (CCSBT) je na letnem zasedanju leta 2021 za južnega tuna (Thunnus maccoyii) določila letni TAC za triletno obdobje (2021–2023), in sicer na enaki ravni kot za prejšnje triletno obdobje. Ta ukrep bi bilo treba prenesti v pravo Unije.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju CCSBT.]

(36)[Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO) se je na svojem letnem zasedanju leta 2021 odločila, da se do letnega zasedanja leta 2023 za glavne vrste, ki so v njeni pristojnosti, ohrani večina sedanjih TAC. TAC za patagonsko zobato ribo (Dissostichus eleginoides) in zlate rakovice (Chaceon spp.) so se v skladu z znanstvenim mnenjem nekoliko zmanjšali. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju SEAFO.]

(37)[Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) se je na svojem letnem zasedanju leta 2021 odločila, da ohrani sedanje ukrepe, ki se uporabljajo na območju Konvencije WCPFC. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju WCPFC.]

(38)Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je na svojem 43. letnem zasedanju leta 2021 sprejela več ribolovnih možnosti za leto 2022 za nekatere staleže na podobmočjih 1 do 4 območja Konvencije NAFO. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju NAFO.]

(39)Pogodbenice Sporazuma o ribolovu v južnem Indijskem oceanu (SIOFA) so na svojem devetem zasedanju leta 2022 ohranile predhodno sprejete ribolovne možnosti za staleže, zajete v navedenem sporazumu. Te ukrepe bilo treba še naprej prenašati v pravo Unije.

(40)[Unija, Združeno kraljestvo in Norveška so se leta 2021 na tristranskih sestankih posvetovali o šestih deljenih staležih na območju Severnega morja in sosednjih območjih, ki se upravljajo skupaj, da bi se dogovorili o upravljanju teh staležev, vključno z ribolovnimi možnostmi za naslednje leto. Ta posvetovanja so potekala med 28. oktobrom in 10. decembrom 2021 na podlagi stališča Unije, o katerem se je dogovoril Svet. Izid posvetovanj med Unijo, Združenim kraljestvom in Norveško je bil dokumentiran v odobrenem zapisniku 10. decembra 2021. Ustrezne ribolovne možnosti bi bilo treba določiti na ravni, določeni v navedenem odobrenem zapisniku, druge ukrepe, ki so funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi, prav tako določenimi v navedenem odobrenem zapisniku, pa bi bilo treba prenesti v pravo Unije.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po tristanskih posvetovanjih med Unijo, Združenim kraljestvom in Norveško.]

(41)[Ribolovne možnosti za trsko (Gadus morhua) v Severnem morju bi bilo treba določiti za spodbujanje konkurenčnih pogojev, ki so enaki za vse gospodarske subjekte Unije in za gospodarske subjekte iz tretjih držav v skladu s členom 28(2), točka (d), Uredbe (EU) št. 1380/2013 in za zagotovitev obnovitve zadevnega staleža nad ravnjo, ki omogoča MSY, v skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ohraniti bi bilo treba funkcionalno povezane ukrepe, dogovorjene skupaj z Združenim kraljestvom in Norveško, da se omogoči obnovitev staleža.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po tristanskih posvetovanjih med Unijo, Združenim kraljestvom in Norveško.]

(42)[Unija in Norveška sta se leta 2021 na dvostranskih sestankih posvetovali o dveh deljenih staležih na območju Skagerraka, ki se upravljata skupaj, da bi se dogovorili o upravljanju teh staležev, vključno z ribolovnimi možnostmi za naslednje leto, pa tudi o izmenjavah ribolovnih možnosti. Ta posvetovanja so potekala med 8. novembrom in 10. decembrom 2021 na podlagi stališča Unije, o katerem se je dogovoril Svet. Izid posvetovanj med Unijo in Norveško je bil dokumentiran v treh odobrenih zapisnikih 10. decembra 2021. Ustrezne ribolovne možnosti bi bilo treba določiti na ravni, določeni v navedenih odobrenih zapisnikih, druge določbe odobrenega zapisnika pa prenesti v pravo Unije.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po posvetovanjih med Unijo in Norveško.]

(43)[ICES je leta 2019 ugotovil, da bi moral biti ulov sleda (Clupea harengus) v razdelku ICES 3a čim bliže nič, saj se sicer brez dodatne omejitve območja ali obdobja ribolova sleda ne bi mogli izogniti ulovu spomladi drstečega se sleda v zahodnem Baltskem morju. Po najnovejših informacijah ICES se spomladi drsteči se sled v zahodnem Baltskem morju vse bolj meša s sledom iz Severnega morja v Skagerraku in Severnem morju; večina ulova spomladi drstečega se sleda v zahodnem Baltskem morju se zdaj pojavlja v Skagerraku in v manjši meri v vzhodnem Severnem morju.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po posvetovanjih med Unijo in Norveško.]

(44)[V odobrenem zapisniku dvostranskih posvetovanj med Unijo in Norveško o Skagerraku se je Unija zavezala, da bo svoj dejanski ulov v Skagerraku omejila na 969 ton, Norveška pa se je strinjala, da bo vsaj 95 % svoje kvote prenesla v Severno morje, da bi zaščitila spomladi drstečega se sleda v zahodnem Baltskem morju. Zato se predlaga, da se skupni ulov flot C (HER/03A.) in D (HER/03A-BC) za zadevne države članice omeji tako, da se tabelam TAC navedenih kvot doda opomba o posebnem pogoju, pri čemer se ohrani raven kvot v tabelah, da se odrazi relativna stabilnost in uredi s tem povezana prožnost med območji. V primeru Norveške bi največji dejanski ulov, ki bi se lahko izvedel v vodah Unije razdelka ICES 3a, znašal 167 ton (5 % njene kvote).] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po posvetovanjih med Unijo in Norveško.]

(45)[V skladu s točko 13.11 odobrenega zapisnika dvostranskih posvetovanj med Unijo in Norveško o Skagerraku bi moralo biti Norveški in Uniji omogočeno, da v Severnem morju ulovita do 100 % svoje kvote za sleda v Skagerraku, da se zaščiti spomladi drsteči se sled v zahodnem Baltskem morju. Ker dvostranska posvetovanja z Združenim kraljestvom za leto 2022 še niso zaključena, 20. decembra ni bilo mogoče potrditi, da se bo za HER/03A v letu 2022 ohranila prožnost med območji glede voda Združenega kraljestva. Zato je treba v zadevnih opombah flot C izrecno navesti, da se prožnost med območji v smeri voda Združenega kraljestva ne uporablja, dokler se Unija in Združeno kraljestvo v dvostranskih posvetovanjih ne dogovorita o taki prožnosti.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po posvetovanjih med Unijo in Norveško ter posvetovanjih med Unijo in Združenim kraljestvom.]

(46)[V točki 13.12 odobrenega zapisnika dvostranskih posvetovanj med Unijo in Norveško o Skagerraku je Unija napovedala, da namerava uporabiti določeno prožnost na območjih Severnega morja 4a in 4b, ki je enaka deležu Unije, ki znaša 5,7 % ravni flote A ali 21 038 ton.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po posvetovanjih med Unijo in Norveško.]

(47)[Unija je organizirala dvostranska posvetovanja s Ferskimi otoki o izmenjavi kvot in vzajemnem dostopu za leto 2022. Ta posvetovanja niso vodila do sklenitve sporazuma v letu 2021.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po posvetovanjih med Unijo in Ferskimi otoki.]

(48)[Unija in Združeno kraljestvo sta se leta 2021 na dvostranskih sestankih posvetovala o določitvi velikega števila TAC za leto 2022 za staleže, navedene v Prilogi 35 k sporazumu o trgovini in sodelovanju med Unijo in Združenim kraljestvom 22 , v skladu s členom 498(2), členom 498(4), točke (a) do (d), in členom 498(6) navedenega sporazuma. Ta posvetovanja so potekala med 11. novembrom in 21. decembrom 2021 na podlagi stališča Unije, o katerem se je dogovoril Svet. Izid posvetovanj je bil dokumentiran v pisnem zapisniku, ki ga je Svet potrdil 21. decembra 2021, istega dne pa sta ga v skladu s členom 498(6) sporazumu o trgovini in sodelovanju med Unijo in Združenim kraljestvom ter Sklepom Sveta (EU) 2021/1875 v imenu Unije podpisala vodja delegacije Združenega kraljestva in predstavnik Komisije 23 . Ustrezne ribolovne možnosti bi bilo treba določiti na ravni, določeni v navedenem odobrenem zapisniku, druge ukrepe, ki so funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi, prav tako določenimi v navedenem odobrenem zapisniku, pa bi bilo treba prenesti v pravo Unije.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po posvetovanjih med Unijo in Združenim kraljestvom.] 

(49)[ICES je za nekatere deljene staleže, ki se upravljajo skupaj z Združenim kraljestvom, izdal znanstveno mnenje za nični ulov, ko jih je ocenjeval glede na MSY. Unija in Združeno kraljestvo sta se strinjala, da je primerno določiti posebne TAC za prilov navedenih staležev. Ravni navedenih TAC bi bilo treba določiti tako, da se zagotovi zmanjšanje umrljivosti navedenih staležev, spodbudi večja selektivnost in omogoči izogibanje prilovu teh staležev. ] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po posvetovanjih med Unijo in Združenim kraljestvom.]

(50)[Unija si je skupaj z Združenim kraljestvom prizadevala doseči najvišjo možno raven konvergence pri uporabi obveznosti iztovarjanja, vključno z izjemami od obveznosti iztovarjanja iz člena 15(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013, da bi zagotovili spoštovanje ciljev ohranjanja in enake konkurenčne pogoje v skladu s členom 28(2), točka (d), Uredbe (EU) št. 1380/2013. Pri ribolovnih možnostih, ki so bile dogovorjene z Združenim kraljestvom za staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarja, se upošteva dejstvo, da zavržki načeloma niso več dovoljeni. Količine, ki se lahko kot izjema od obveznosti iztovarjanja še naprej zavržejo, so se zato odštele od kvot Unije.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po posvetovanjih med Unijo in Združenim kraljestvom.]

(51)[Unija in Združeno kraljestvo sta se dogovorila, da bosta nadaljevala s pristopom, ki je bil razvit za ohranjanje severnega staleža brancina, kot je določeno v členu 11 Uredbe (EU) 2021/92 24 . V skladu s tem pristopom mora skupni ribolovni pritisk na stalež ostati nižji ali enak pritisku, ki ga priporoča ICES. Zato bi bilo treba za navedeni stalež v razdelkih ICES 4b, 4c, 7a in 7d do 7h za leto 2023 še naprej določati ukrepe za omejitev ulova. Unija in Združeno kraljestvo sta se predhodno dogovorila, da bosta dala prednost izboljšanju ocenjevalnega orodja ICES za brancina, da se omogočijo izračuni napovedi na podlagi modelov MSY. Unija in Združeno kraljestvo sta se nadalje strinjala, da je treba ohraniti obstoječe ukrepe za omejitev ulova, ki se uporabljajo za rekreacijski ribolov.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po posvetovanjih med Unijo in Združenim kraljestvom.]

(52)[Unija in Združeno kraljestvo sta se dogovorila, da bosta nadaljevala sezonska obdobja prepovedi ribolova prave peščenke (Ammodytes spp.) z določenim vlečnim orodjem v razdelkih ICES 2a in 3a ter na podobmočju ICES 4, da se omogočita zaščita drstitvenih območij in omejitev ulova mladic.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po posvetovanjih med Unijo in Združenim kraljestvom.]

(53)[Skupni odbor je v skladu s postopkom iz Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo na eni strani ter vlado Grenlandije in vlado Danske na drugi strani in protokola o izvajanju navedenega sporazuma 25 določil raven ribolovnih možnosti, ki so v letu 2022 Uniji na voljo v grenlandskih vodah. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.] [Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po posvetovanjih med Unijo ter vlado Grenlandije in vlado Danske.]

(54)Kar zadeva ribolovne možnosti za snežne morske pajke (Chionoecetes spp.) na območju Svalbarda, je s Pogodbo z dne 9. februarja 1920, ki se nanaša na Spitsbergen (Svalbard) („Pariška pogodba iz leta 1920“), vsem njenim pogodbenicam zagotovljen enak in nediskriminatoren dostop do virov okoli Svalbarda, kar velja tudi za ribolov. Stališče Unije glede tega dostopa do ribolova snežnega morskega pajka v epikontinentalnem pasu okoli Svalbarda je opredeljeno v več verbalnih notah Norveški; zadnji dve sta datirani 26. februar 2021 in 28. junij 2021. Da bi bilo izkoriščanje snežnega morskega pajka okoli Svalbarda skladno s takimi nediskriminatornimi pravili upravljanja, kot jih lahko določi Norveška, pod suverenostjo in jurisdikcijo katere je to območje v skladu z zadevnimi določbami Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in Pariške pogodbe iz leta 1920, je primerno določiti število plovil, ki jim je dovoljeno izvajati tak ribolov. Dodelitev takih ribolovnih možnosti državam članicam je omejena na leto 2023. Opozoriti je treba, da so v Uniji za zagotavljanje skladnosti z veljavnim pravom odgovorne predvsem države članice zastave.

(55)Kar zadeva ribolovne možnosti za trsko v vodah Svalbarda, je s Pariško pogodbo iz leta 1920 vsem njenim pogodbenicam zagotovljen enak in nediskriminatoren dostop do virov okoli Svalbarda, kar velja tudi za ribolov. Zato je primerno, da Svet določi kvoto Unije za trsko v vodah Svalbarda in mednarodnih vodah podobmočja ICES 1 in razdelka 2b na podlagi referenčnega TAC trske in zgodovinskih ribolovnih pravic Unije. V skladu s političnim dogovorom med Unijo in Norveško v zvezi z ribolovom na območjih ICES 1 in 2 z dne 29. aprila 2022 bi morala Norveška v svoji zakonodaji določiti kvoto trske za plovila Unije, ki lovijo trsko na podobmočjih ICES 1 in 2, v višini 2,8274 % referenčnega TAC. Raven navedene kvote, ki jo je določila Norveška, ustreza zgodovinskemu deležu Unije za zadevni stalež. Opozoriti je treba, da so v Uniji za zagotavljanje skladnosti z veljavno zakonodajo odgovorne predvsem države članice zastave.

(56)V skladu z izjavo Unije, ki je naslovljena na Bolivarsko republiko Venezuelo, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane 26 , je treba določiti ribolovne možnosti za hlastača, ki so Venezueli na voljo v vodah Unije.

(57)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z dovoljenjem posameznim državam članicam za upravljanje dodelitev ribolovnega napora v skladu s sistemom kilovatnih dni; za dodelitev dodatnih dni na morju za dokončno prekinitev ribolovnih dejavnosti in večjo prisotnost znanstvenih opazovalcev ter za določitev oblik tabel za zbiranje in sporočanje informacij glede prenosa dni na morju med ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo države članice. Komisija bi morala ta pooblastila izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 27 .

(58)Ker bi bilo treba nekatere določbe uporabljati kontinuirano in v izogib pravne negotovosti v obdobju od konca prejšnjega leta do datuma začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za naslednje leto, bi se morale določbe iz te uredbe, ki zadevajo prepovedi in zaprte sezone, še naprej uporabljati tudi na začetku leta 2024, dokler ne začne veljati uredba o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2024. Poleg tega bi se morale take določbe, ki se uporabljajo od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024, še naprej uporabljati na začetku leta 2025 do začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2025.

(59)Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2023, razen določb o omejitvah ribolovnega napora, ki bi jih bilo treba uporabljati od 1. februarja 2023, in nekaterih določb za določene regije, ki bi morale imeti poseben datum začetka uporabe. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi.

(60)Ustrezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFMO) so ob koncu leta 2022 sprejele nekatere mednarodne ukrepe, ki ustvarjajo ali omejujejo ribolovne možnosti za Unijo in so začeli veljati pred začetkom veljavnosti te uredbe. Določbe, s katerimi se taki ukrepi prenesejo v pravo Unije, bi bilo zato treba uporabljati retroaktivno. Zlasti ker ribolovna sezona na območju Konvencije CCAMLR traja od 1. decembra do 30. novembra in ker so zato nekatere ribolovne možnosti ali prepovedi na območju Konvencije CCAMLR določene za obdobje, ki se začne 1. decembra 2022, je ustrezno, da se zadevne določbe iz te uredbe uporabljajo od navedenega datuma. Poleg tega ribolovna sezona za zobate ribe (Dissostichus spp.) na območju Sporazuma SIOFA traja od 1. decembra do 30. novembra, in ker so TAC za to skupino vrst določeni za obdobje od 1. decembra 2022, bi bilo treba TAC uporabljati od navedenega datuma. Taka retroaktivna uporaba ne posega v načelo legitimnih pričakovanj, saj je plovilom, ki plujejo pod zastavo pogodbenice, prepovedano loviti na območju Konvencije CCAMLR in območju Sporazuma SIOFA. Poleg tega bi morale države članice v skladu s pravili ICCAT poskrbeti, da njihova ribiška plovila v 15 dneh pred začetkom obdobja prepovedi, tj. od 17. decembra 2022, ne nameščajo naprav za zbiranje rib –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

1.Ta uredba določa ribolovne možnosti, ki so za nekatere staleže rib, vključno z nekaterimi staleži globokomorskih rib, na voljo v vodah Unije in ribiškim plovilom Unije v nekaterih vodah zunaj Unije.

2.Ribolovne možnosti iz odstavka 1 vključujejo:

(a)omejitve ulova za leto 2023 in, kadar je tako določeno v tej uredbi, tudi za leto 2024;

(b)omejitve ribolovnega napora za leto 2023, razen omejitev ribolovnega napora iz Priloge II, ki se uporabljajo od 1. februarja 2023 do 31. januarja 2024;

(c)ribolovne možnosti za obdobje od 1. decembra 2022 do 30. novembra 2023 za nekatere staleže na območju Konvencije CCAMLR in za nekatere staleže na območju Sporazuma SIOFA.

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za naslednja ribiška plovila:

(a)ribiška plovila Unije in

(b)ribiška plovila tretjih držav v vodah Unije.

2.Ta uredba se uporablja tudi za:

(a)določen rekreacijski ribolov, kadar je takšen ribolov izrecno naveden v zadevnih določbah te uredbe, in

(b)gospodarski ribolov z obale.

Člen 3
Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg tega se uporabljajo še naslednje opredelitve pojmov:

(a)„plovilo tretje države“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države in je v njej registrirano;

(b)„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport;

(c)„mednarodne vode“ pomeni vode, ki so zunaj suverenosti ali jurisdikcije katere koli države;

(d)„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni:

(i)za ribolov, za katerega velja izjema od obveznosti iztovarjanja iz člena 15(4) do (7) Uredbe (EU) št. 1380/2013, količino rib iz posameznega staleža, ki se lahko iztovori vsako leto;

(ii)za vse druge vrste ribolova količino rib iz posameznega staleža, ki se lahko ulovi vsako leto;

(e)„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

(f)„analitična ocena“ pomeni količinsko oceno trendov v danem staležu na podlagi podatkov o biologiji in izkoriščanju staleža, ki so bili v znanstvenem pregledu označeni kot dovolj kakovostni za pripravo znanstvenega mnenja o možnostih za prihodnje ulove;

(g)„velikost mrežnega očesa“ pomeni velikost mrežnega očesa ribiških mrež, kot je določena v členu 6, točka (34), Uredbe (EU) št. 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta 28 ;

(h)„register ribiške flote Unije“ pomeni register, ki ga je vzpostavila Komisija v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(i)„ribolovni ladijski dnevnik“ pomeni ladijski dnevnik iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(j)„instrumentna boja“ pomeni bojo, jasno označeno z edinstveno referenčno številko, ki omogoča identifikacijo njenega lastnika, in opremljeno s sistemom za satelitsko sledenje, ki omogoča spremljanje njenega položaja;

(k)„operativna boja“ pomeni vsako predhodno aktivirano in vključeno instrumentno bojo, nameščeno na morju na plavajočih napravah za zbiranje rib ali plavajočih objektih, ki oddaja podatke o položaju in druge razpoložljive informacije, kot so na primer približne meritve ultrazvočnega globinomera.

Člen 4
Ribolovna območja

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve območij:

(a)območja ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja) so geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 29 ;

(b)„Skagerrak“ pomeni geografsko območje, ki je na zahodu omejeno s črto od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes in na jugu s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna ter od te točke do najbližje točke na švedski obali;

(c)„Kattegat“ pomeni geografsko območje, ki je na severu omejeno s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali ter na jugu s črto od Hasenøreja do Gnibens Spidsa, od Korshageja do Spodsbjerga in od Gilbjerg Hoveda do Kullena;

(d)„funkcionalna enota 16 podobmočja ICES 7“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–53° 30' S 15° 00' Z,

–53° 30' S 11 ° 00' Z,

–51 ° 30' S 11 ° 00' Z,

–51 ° 30' S 13 ° 00' Z,

–51 ° 00' S 13 ° 00' Z,

–51 ° 00' S 15° 00' Z;

(e)„funkcionalna enota 25 razdelka ICES 8c“ pomeni geografsko morsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–43 ° 00' S 9 ° 00' Z,

–43 ° 00' S 10 ° 00' Z,

–43 ° 30' S 10 ° 00' Z,

–43 ° 30' S 9 ° 00' Z,

–44 ° 00' S 9 ° 00' Z,

–44 ° 00' S 8 ° 00' Z,

–43 ° 30' S 8 ° 00' Z;

(f)„funkcionalna enota 26 razdelka ICES 9a“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–43 ° 00' S 8 ° 00' Z,

–43 ° 00' S 10 ° 00' Z,

–42 ° 00' S 10 ° 00' Z,

–42 ° 00' S 8 ° 00' Z;

(g)„funkcionalna enota 27 razdelka ICES 9a“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–42 ° 00' S 8 ° 00' Z,

–42 ° 00' S 10 ° 00' Z,

–38 ° 30' S 10 ° 00' Z,

–38 ° 30' S 9 ° 00' Z,

–40 ° 00' S 9 ° 00' Z,

–40 ° 00' S 8 ° 00' Z;

(h)„funkcionalna enota 30 razdelka ICES 9a“ pomeni geografsko območje pod jurisdikcijo Španije v Cadiškem zalivu in v sosednjih vodah razdelka ICES 9a;

(i)„funkcionalna enota 31 razdelka ICES 8c“ pomeni geografsko morsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–43 ° 30' S 6 ° 00' Z,

–44 ° 00' S 6 ° 00' Z,

–44 ° 00' S 2 ° 00' Z,

–43 ° 30' S 2 ° 00' Z;

(j)„Cadiški zaliv“ pomeni geografsko območje v razdelku ICES 9a vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23' 48'' Z;

(k)„območje Konvencije CCAMLR (Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v členu 2, točka (a), Uredbe Sveta (ES) št. 601/2004 30 ;

(l)območja CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik) so geografska območja, določena v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 31 ;

(m)„območje Konvencije IATTC (Medameriška komisija za tropskega tuna)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o krepitvi Medameriške komisije za tropskega tuna, ustanovljene leta 1949 s Konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko (Konvencija iz Antigve) 32 ;

(n)„območje Konvencije ICCAT (Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku 33 ;

(o)„območje pristojnosti IOTC (Komisija za tuna v Indijskem oceanu)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Sporazumu o ustanovitvi Komisije za tuna v Indijskem oceanu 34 ;

(p)območja NAFO (Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika) so geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 35 ;

(q)„območje Konvencije SEAFO (Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov v jugovzhodnem Atlantiku 36 ;

(r)„območje Sporazuma SIOFA (Sporazum o ribolovu v južnem Indijskem oceanu)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Sporazumu o ribolovu v južnem Indijskem oceanu 37 ;

(s)„območje Konvencije SPRFMO (Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v južnem Tihem oceanu 38 ;

(t)„območje Konvencije WCPFC (Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana 39 ;

(u)„odprto morje Beringovega morja“ pomeni geografsko območje odprtega morja Beringovega morja več kakor 200 morskih milj od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja obalnih držav Beringovega morja;

(v)„območje prekrivanja med območjema konvencij IATTC in WCPFC“ pomeni geografsko območje, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

–zemljepisna dolžina 150° Z,

–zemljepisna dolžina 130° Z,

–zemljepisna širina 4º J,

–zemljepisna širina 50º J;

(w)„geografska podobmočja GFCM“ so območja, opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 40 .

NASLOV II
RIBOLOVNE MOŽNOSTI
ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE

Poglavje I
Splošne določbe

Člen 5
TAC in dodelitve

1.TAC za ribiška plovila Unije v vodah Unije in nekaterih vodah zunaj Unije ter dodeljevanje teh TAC državam članicam ter po potrebi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi I.

2.Ribiškim plovilom Unije se lahko dovoli ribolov v vodah pod ribolovno jurisdikcijo Ferskih otokov, Grenlandije, Norveške ter na ribolovnem območju okrog otoka Jan Mayen, ob upoštevanju TAC iz Priloge I ter pogojev iz člena 19 in dela A Priloge V k tej uredbi in Uredbe (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta 41  in njenih izvedbenih določb.

3.Ribiškim plovilom Unije se lahko dovoli ribolov v vodah pod ribolovno jurisdikcijo Združenega kraljestva, ob upoštevanju TAC iz Priloge I ter pogojev iz člena 19 te uredbe in Uredbe (EU) 2017/2403 in njenih izvedbenih določb.

Člen 6
TAC, ki jih določijo države članice

1.TAC za nekatere staleže rib, opredeljene v Prilogi I, določi zadevna država članica.

2.TAC, ki jih določi država članica iz odstavka 1:

(a)so skladni z načeli in pravili SRP, predvsem z načelom trajnostnega izkoriščanja staleža, in

(b)zagotavljajo izkoriščanje staleža, ki je:

(i)če je analitična ocena na voljo, kolikor je mogoče v skladu z največjim trajnostnim donosom, ali

(ii)če analitična ocena ni na voljo ali je nepopolna, v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva.

3.Vsaka zadevna država članica Komisiji do 15. marca 2023 predloži naslednje informacije:

(a)TAC, ki jih je določila;

(b)podatke, ki jih je zbrala in ocenila ter ki so bili podlaga za določitev TAC;

(c)podrobnosti o tem, kako TAC, ki so bili določeni, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2.

4.    Za TAC za črnega morskega meča (Aphanopus carbo) na območju CECAF 34.1.2 Portugalska predloži informacije iz odstavka 3 za navedeni TAC za leto 2023 do 15. marca 2023 in za navedeni TAC za leto 2024 do 15. marca 2024.

Člen 7
Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

1.Ulov, za katerega ne velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se obdrži na krovu ali iztovori le, če:

(a)so ulov opravila ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ki ima kvoto, in ta kvota ni izčrpana, ali

(b)je ulov sestavljen iz deleža kvote Unije, ki državam članicam ni bila dodeljena, in ta kvota ni izčrpana.

2.Za namene odstopanja od obveznosti odštetja ulova od zadevnih kvot iz člena 15(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so staleži neciljnih vrst znotraj varnih bioloških meja iz navedenega člena opredeljeni v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 8
Mehanizem izmenjave kvot za TAC za neizogibni prilov

1.Da bi se upoštevala obveznost iztovarjanja in da bi se kvote za nekatere prilove dale na voljo državam članicam, ki nimajo kvot, se za TAC, določene v Prilogi IA, uporablja mehanizem izmenjave kvot iz odstavkov 2 do 5 tega člena.

2.6 % vsake kvote, dodeljene državi članici v okviru TAC za trsko (Gadus morhua) v Keltskem morju, trsko na zahodu Škotske, mola v Irskem morju in morsko ploščo v razdelkih ICES 7h, 7j in 7k ter 3 % vsake kvote v okviru TAC za mola na zahodu Škotske, se dajo na voljo za skupni fond za izmenjavo kvot (v nadaljnjem besedilu: fond), ki se vzpostavi 1. januarja 2023. Države članice brez kvot imajo izključni dostop do skupnega fonda do 31. marca 2023.

3.Količin, vzetih iz skupnega fonda, ni dovoljeno izmenjati ali prenesti v naslednje leto. Po 31. marcu 2023 se vse neporabljene količine vrnejo državam članicam, ki so prvotno prispevale v skupni fond.

4.Države članice brez kvote dajo v zameno na voljo kvote za staleže, navedene v Prilogi IA, del C, razen če se država članica brez kvote in država članica, ki prispeva v skupni fond, dogovorita drugače.

5.Kvote iz odstavka 4 imajo enakovredno tržno vrednost, določeno na podlagi tržnega menjalnega tečaja ali drugih za obe strani sprejemljivih menjalnih tečajev. Če drugih možnosti ni, se enakovredna tržna vrednost določi na podlagi povprečja cen v Uniji v preteklem letu, ki jih sporoči Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture (EUMOFA).

6.Če mehanizem izmenjave kvot iz odstavkov 2 do 5 državam članicam ne omogoča, da svoje neizogibne prilove krijejo v podobnem obsegu, si države članice prizadevajo, da bi se dogovorile o izmenjavi kvot na podlagi člena 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, pri čemer zagotovijo, da imajo izmenjane kvote enakovredno tržno vrednost.

Člen 9
Omejitve ribolovnega napora v razdelku ICES 7e

1.Tehnični vidiki pravic in obveznosti za upravljanje staleža morskega lista v razdelku ICES 7e so za obdobje iz točke (b) člena 1(2) te uredbe določeni v Prilogi II.

2.Komisija lahko na zahtevo države članice v skladu s točko 7.4 Priloge II sprejme izvedbeni akt, s katerim tej državi članici dodeli dodatno število dni na morju poleg števila dni iz točke 5 Priloge II, ki ga lahko država članica ribiškemu plovilu, ki pluje pod njeno zastavo, odobri za prisotnost v razdelku ICES 7e, kadar ima na krovu katero koli regulirano orodje. Komisija tak izvedbeni akt sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 57(2) te uredbe.

3.Komisija lahko na zahtevo države članice sprejme izvedbeni akt, s katerim zadevni državi članici poleg dni iz točke 5 Priloge II dodeli največ tri dodatne dni med 1. februarjem 2023 in 31. januarjem 2024, ko sme biti ribiško plovilo prisotno v razdelku ICES 7e na podlagi programa okrepljenega znanstvenega opazovanja iz točke 8.1 Priloge II. Tako dodelitev izvede na podlagi opisa, ki ga predloži država članica v skladu s točko 8.3 Priloge II in po posvetovanju s STECF. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 57(2) te uredbe.

[Člen 10
Ukrepi za ribolov brancina
v razdelkih ICES 4b, 4c in 6a ter na podobmočju ICES 7

1.Ribiškim plovilom Unije in za gospodarski ribolov z obale je prepovedano loviti brancina (Dicentrarchus labrax) v razdelkih ICES 4b in 4c in na podobmočju ICES 7 ali obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati brancina, ulovljenega na navedenih območjih.

2.Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za prilov brancina pri dejavnostih gospodarskega ribolova z mrežami s kopnega. Ta izjema velja za preteklo število mrež na obali, določeno na ravneh pred letom 2017. Dejavnosti gospodarskega ribolova z mrežami na kopnem niso usmerjene na brancina, iztovori pa se lahko le neizogibni prilov brancina.

3.Z odstopanjem od odstavka 1 lahko ribiška plovila Unije januarja 2023 in od 1. aprila do 31. decembra 2023 v razdelkih ICES 4b, 4c, 7d, 7e, 7f in 7h lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo, premeščajo ali iztovarjajo brancina, ulovljenega na navedenem območju, in sicer z naslednjim orodjem in znotraj naslednjih omejitev:

(a)z uporabo pridnenih vlečnih mrež 42 količina neizogibnega prilova ne presega 760 kilogramov v dveh koledarskih mesecih (januar in april; maj in junij; julij in avgust; september in oktober; november in december) in 5 % teže celotnega ulova morskih organizmov na krovu zadevnega ribiškega plovila na ribolovno potovanje;

(b)z uporabo potegalk 43 količina neizogibnega prilova ne presega 760 kilogramov v dveh koledarskih mesecih (januar in april; maj in junij; julij in avgust; september in oktober; november in december) in 5 % teže celotnega ulova morskih organizmov na krovu zadevnega ribiškega plovila na ribolovno potovanje;

(c)z uporabo trnkov in vrvic 44 količina ne presega 5,95 tone na ribiško plovilo;

(d)z uporabo zabodnih mrež 45 na kolih količina neizogibnega prilova ne presega 1,5 tone na ribiško plovilo.

Odstopanja iz prvega pododstavka, točka (c), se uporabljajo za ribiška plovila Unije, ki so zabeležila ulove brancina s trnki in vrvicami v obdobju od 1. julija 2015 do 30. septembra 2016.

Odstopanja iz prvega pododstavka, točka (d), se uporabljajo za ribiška plovila Unije, ki so zabeležila ulove brancina z zabodnimi mrežami na kolih v obdobju od 1. julija 2015 do 30. septembra 2016.

V primeru zamenjave ribiškega plovila Unije lahko države članice dovolijo, da se ta odstopanja uporabijo za drugo ribiško plovilo Unije, pod pogojem, da se število ribiških plovil Unije, za katera velja vsako od odstopanj, in njihova skupna ribolovna zmogljivost ne povečata.

4.Omejitve ulova iz odstavka 3 niso prenosljive med plovili in iz enega dvomesečnega koledarskega obdobja v drugega, če se uporablja dvomesečna omejitev.

Za ribiška plovila Unije, ki uporabljajo več orodij v dveh koledarskih mesecih, se uporabi najnižja omejitev ulova iz odstavka 3 za vsako orodje.

Države članice Komisiji sporočijo podatke o celotnem ulovu brancina po posameznih vrstah orodja najpozneje v 15 dneh po koncu vsakega meseca.

5.Pri rekreacijskem ribolovu, tudi z obale, v razdelkih ICES 4b, 4c, 6a in 7a do 7k:

(a)od 1. januarja do 28. februarja 2023 in od 1. do 31. decembra 2023:

(i)sta za brancina dovoljena le ribolov z ribiško palico ali ročno ribiško vrvico in izpustitev;

(ii)je prepovedano obdržati, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati brancina, ulovljenega na navedenem območju;

(b)od 1. marca do 30. novembra 2023:

(i)lahko vsak ribič ulovi in obdrži največ dva osebka brancina na dan;

(ii)je najmanjša velikost obdržanega brancina 42 cm;

(iii)se s pritrjenimi mrežami brancin ne sme niti uloviti niti v njih obdržati.

6.Odstavek 5 ne posega v strožje nacionalne ukrepe za rekreacijski ribolov.]

Člen 11
Ukrepi za ribolov brancina v razdelkih ICES 8a in 8b

1.Francija in Španija v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2019/472 zagotovita, da ribolovna umrljivost brancina v razdelkih ICES 8a in 8b zaradi njunega gospodarskega in rekreacijskega ribolova ne preseže točkovne vrednosti FMSY, kot je določeno v členu 2(5) Uredbe (EU) 2019/472.

2.Pri rekreacijskem ribolovu, tudi z obale, v razdelkih ICES 8a in 8b:

(a)lahko vsak ribič ulovi in obdrži največ dva osebka brancina na dan;

(b)se s pritrjenimi mrežami brancin ne sme niti uloviti niti v njih obdržati.

3.Odstavek 2 ne posega v strožje nacionalne ukrepe za rekreacijski ribolov.

[Člen 12
Ukrepi za ribolov jegulje 

1.    V vseh morskih vodah Unije in sosednjih brakičnih vodah, kot so estuariji, obalne lagune in somornice, ter za ribiška plovila Unije v mednarodnih vodah so prepovedane vse dejavnosti gospodarskega in rekreacijskega ribolova jegulje (Anguilla anguilla), kot so opredeljene v členu 4(1), točka 28, Uredbe (EU) št. 1380/2013, v vseh življenjskih obdobjih.

2.    V ta namen se določi obdobje prepovedi ali, kjer je to ustrezno, obdobja prepovedi, ki so skladna z naslednjimi kumulativnimi pogoji:

(a)obdobje traja šest zaporednih mesecev, vendar se po potrebi lahko konča leta 2024;

(b)obdobje zajema ustrezne zaporedne tedne in mesece glavne selitve jegulje v življenjskem obdobju steklenih oziroma srebrnih jegulj;

(c)obdobje zajema mesec največje selitve in zato vključuje tudi najmanj dvomesečno obdobje pred mesecem največje selitve in po njem;

(d)    kar zadeva ožine in čezmejna območja, mora biti obdobje skladno z bližnjimi območji, po potrebi pa si sosednje države članice in regije prizadevajo, da se o njem dogovorijo na ustreznih posvetovalnih forumih.

3.    Za upoštevanje geografskih in časovnih selitvenih vzorcev jegulje v posameznih življenjskih obdobjih vsaka zadevna država članica določi:

(a)tedne in mesece glavne selitve jegulje v življenjskem obdobju steklene oziroma srebrne jegulje na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov o selitvi jegulje v zadnjih 10 letih, vključno z obdobjem največje selitve in mesecem največje selitve znotraj tega obdobja za vsako ustrezno geografsko območje, vključno z ožinami in čezmejnimi območji, ter

(b)ustrezno obdobje ali obdobja prepovedi iz odstavkov 1 in 2 na podlagi meril iz odstavka 2 in odstavka 3, točka (a), za svoje vode in sosednje mednarodne vode za vsako od naslednjih območij:

(i)območja ICES, kot so opredeljena v členu 4, točka (a), te uredbe, in

(ii)območje, zajeto z geografskimi podobmočji GFCM 1 do 27, kot so opredeljena v členu 4, točka (w), te uredbe.

4.    Vsaka zadevna država članica do 31. januarja 2023 Komisiji predloži naslednje:

(a) informacije o obdobju ali obdobjih prepovedi iz odstavka 3, točka (b), ki jih je določila, in

(b) dokazila, vključno z informacijami iz odstavka 3, točka (a), ki upravičujejo zadevna izbrana obdobja, in

(c) ustrezne nacionalne ukrepe.]

Člen 13
Posebne določbe o dodelitvah ribolovnih možnosti

1.Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v tej uredbi, ne posega v:

(a)izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)odbitke in ponovne dodelitve na podlagi člena 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c)ponovne dodelitve na podlagi členov 12 in 47 Uredbe (EU) 2017/2403;

(d)dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 in člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(f)odbitke na podlagi členov 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(g)prenose in izmenjave kvot v skladu s členoma 20 in 52 te uredbe.

2.Staleži, za katere velja previdnostni ali analitski TAC, so za namene vsakoletnega upravljanja TAC in kvot iz Uredbe (ES) št. 847/96 določeni v Prilogi I k tej uredbi.

3.Razen če ni v Prilogi I k tej uredbi določeno drugače, se za staleže, za katere velja previdnostni TAC, uporablja člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96, za staleže, za katere velja analitski TAC, pa člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe.

4.Člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporabljata, kadar država članica uporabi vsakoletno prilagodljivost, določeno v členu 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

[Člen 14
Zaprte ribolovne sezone za prave peščenke

Gospodarski ribolov pravih peščenk (Ammodytes spp.) s pridneno vlečno mrežo, potegalko ali podobnim vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manj kot 16 mm je v razdelkih ICES 2a in 3a ter na podobmočju ICES 4 prepovedan od 1. januarja do 31. marca 2023 in od 1. avgusta do 31. decembra 2023.]

[Člen 15
Popravni ukrepi za trsko v Severnem morju

1.Območja, zaprta za ribolov, razen s pelagičnim orodjem (zaporne plavarice in vlečne mreže), ter obdobja prepovedi ribolova so določena v Prilogi IV.

2.Plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa vsaj 70 mm v razdelkih ICES 4a in 4b ali vsaj 90 mm v razdelku ICES 3a in parangali 46 , ne smejo loviti v vodah Unije razdelka ICES 4a severno od zemljepisne širine 58° 30′ 00″ S in južno od zemljepisne širine 61° 30′ 00 S ter v vodah Unije razdelkov ICES 3a.20 (Skagerrak), 4a in 4b severno od zemljepisne širine 57° 00′ 00″ S in vzhodno od zemljepisne dolžine 5° 00′ 00″ V.

3.Z odstopanjem od odstavka 2 lahko ribiška plovila iz navedenega odstavka lovijo na območjih iz navedenega odstavka, če izpolnjujejo vsaj eno od naslednjih meril:

(a)njihov ulov trske ne predstavlja več kot 5 % njihovega celotnega ulova na ribolovno potovanje; za ribiška plovila, katerih ulov trske v obdobju 2017–2019 ni presegel 5 % njihovega celotnega ulova, se domneva, da izpolnjujejo to merilo, če še naprej uporabljajo enako orodje, kot so ga uporabljala v navedenem obdobju; ta domneva se lahko ovrže;

(b)uporabljajo regulirano zelo selektivno pridneno vlečno mrežo ali potegalko, ki v skladu z znanstveno študijo dosega vsaj 30-odstotno zmanjšanje ulova trske v primerjavi s plovili, ki lovijo z osnovnimi velikostmi mrežnega očesa za vlečno orodje iz dela B, točka 1.1, Priloge V k Uredbi (EU) 2019/1241; take študije lahko oceni STECF; v primeru negativne ocene se uporaba tega orodja ne šteje več za veljavno na območjih iz odstavka 2 tega člena;

(c)za plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več (TR1), se uporabljajo naslednje vrste zelo selektivnega orodja:

(i)vlečne mreže s trebušastim delom (belly trawl), katerih najmanjša velikost mrežnega očesa v tem delu znaša 600 mm;

(ii)dvignjena ribiška vrvica (0,6 m);

(iii)horizontalna izločevalna mreža z izhodnim oknom z velikimi mrežnimi očesi;

(d)za plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami z velikostjo mrežnega očesa 70 mm ali več v razdelku ICES 4a in 90 mm ali več v razdelku ICES 3a ter manj kot 100 mm (TR2), se uporabljajo naslednje vrste zelo selektivnega orodja:

(i)horizontalna izločevalna rešetka z največjo razdaljo med prečkami 50 mm za ločevanje bokoplut od somernih rib ter prehodno odprtino za somerne ribe;

(ii)ploskev Seltra s 300-milimetrskimi kvadratnimi mrežnimi očesi;

(iii)izločevalna rešetka z največjo razdaljo med prečkami 35 mm in prehodno odprtino za ribe;

(e)za ribiška plovila velja nacionalni načrt za izogibanje ulovu trske, da bi se s prostorskimi ali tehničnimi ukrepi ali kombinacijo teh ukrepov ulov trske, skladno z ribolovno umrljivostjo, ohranil na ravni, ki ustreza ribolovnim možnostim, določenim na podlagi znanstvenega mnenja; take načrte bi moral za države članice oceniti STECF, za tretje države pa njihov ustrezni nacionalni znanstveni organ, in sicer najpozneje dva meseca po njihovem začetku izvajanja, ter jih po potrebi nadalje revidirati, če se pri teh ocenah ugotovi, da cilj nacionalnega načrta izogibanja ulovu trske ne bo dosežen.

4.Države članice okrepijo spremljanje, nadzor in opazovanje ribiških plovil iz odstavka 2 za zagotovitev izpolnjevanja pogojev iz odstavka 3.

5.Ta člen se ne uporablja za ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, če je izvajanje teh raziskav skladno s členom 25 Uredbe (EU) 2019/1241.]

Člen 16
Popravni ukrepi za trsko v Kattegatu

1.Plovila Unije, ki v Kattegatu lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami 47 z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa 70 mm, uporabljajo eno od naslednjih selektivnih orodij:

(a)izločevalno rešetko z največjo razdaljo med prečkami 35 mm in prehodno odprtino za ribe;

(b)izločevalno rešetko z največjo razdaljo med prečkami 50 mm za ločevanje bokoplut od somernih rib ter prehodno odprtino za somerne ribe;

(c)ploskev Seltra s 300-milimetrskimi kvadratnimi mrežnimi očesi;

(d)regulirano zelo selektivno orodje, katerega tehnične lastnosti v skladu z znanstveno študijo, ki jo oceni STECF, zagotavljajo, da se ulovi manj kot 1,5 % trske, pod pogojem da je to edino orodje, ki ga ima zadevno ribiško plovilo na krovu.

2.Ribiška plovila Unije, ki sodelujejo v projektu države članice in imajo delujočo opremo za popolno dokumentiran ribolov, lahko uporabljajo orodje v skladu z delom B Priloge V k Uredbi (EU) 2019/1241. Zadevne države članice seznam takšnih plovil sporočijo Komisiji.

3.Ta člen se ne uporablja za ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, pod pogojem, da je izvajanje teh raziskav skladno s členom 25 Uredbe (EU) 2019/1241.

[Člen 17 spodaj bo posodobljen po posvetovanjih Unije s tretjimi državami.]

Člen 17
Prepovedane vrste

1.Ribiška plovila Unije ne lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo naslednjih vrst:

(a)    žarkaste raže (Amblyraja radiata) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4 in razdelka 7d; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a in vodah Unije razdelka ICES 3a;

(b)    rdeče sluzoglavke (Beryx splendens) na podobmočju NAFO 6;

(c)    luskastega globokomorskega trneža (Centrophorus squamosus) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a ter mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(d)    portugalskega trneža (Centroscymnus coelolepis) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a ter mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(e)    temnega morskega psa (Dalatias licha) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a ter mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(f)    kljunatega morskega psa (Deania calcea) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a ter mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(g)    kompleksa vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočij ICES 4 in 6 do 8; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a in podobmočja 5 ter vodah Unije podobmočij 3, 9 in 10;

(h)    velikega svetilca (Etmopterus princeps) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a ter mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(i)    pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), ulovljenega s parangalom v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočij ICES 4; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a; v vodah Združenega kraljestva in mednarodnih vodah podobmočja 5; v vodah Združenega kraljestva in Unije ter mednarodnih vodah podobmočij 6 do 8; v mednarodnih vodah podobmočij ICES 12 in 14;

(j)    atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vseh vodah;

(k)    raže trnjevke (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES 3a;

(l)    valovite progaste raže (Raja undulata) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 6 in vodah Unije podomočja 10;

(m)    orjaškega kitovca (Rhincodon typus) v vseh vodah;

(n)    navadnega goslaša (Rhinobatos rhinobatos) v Sredozemskem morju;

(o)    trneža (Squalus acanthias) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočij ICES 4 in 6 do 8; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a in podobmočja 5 ter vodah Unije podobmočij 3, 9 in 10, razen v okviru programov izogibanja prilovu, kot so določeni v Prilogi IA;

(p)oranžne sluzoglavke (Hoplostethus atlanticus) v vodah Združenega kraljestva in Unije ter mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 do 10, 12 in 14;

(q) globokomorskih morskih psov, navedenih v Prilogi I, del D, v vodah Združenega kraljestva in Unije ter mednarodnih vodah podobmočij ICES 6 do 9; v vodah Združenega kraljestva in mednarodnih vodah podbmočja 5; v vodah Unije in mednarodnih vodah podomočja ICES 10; v vodah Unije območij CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2 ter mednarodnih vodah podomočja ICES 12.

2.    Ob nenamernem ulovu se osebki vrst iz odstavka 1 ne poškodujejo in se takoj izpustijo.

Člen 18
Prenos podatkov

Kadar države članice Komisiji pošljejo podatke v zvezi z iztovarjanjem in ribolovnim naporom v skladu s členoma 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009, pri tem uporabijo kode staležev iz Priloge I k tej uredbi.

Poglavje II
Dovoljenja za ribolov v vodah tretjih držav

Člen 19
Dovoljenja za ribolov

1.Največje število dovoljenj za ribolov za ribiška plovila Unije v vodah tretje države je, kjer je ustrezno, določeno v delu A Priloge V.

2.Kadar država članica prenese kvoto na drugo državo članico na ribolovnih območjih iz dela A Priloge V k tej uredbi v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ob tem ustrezno prenese tudi dovoljenja za ribolov, o prenosu pa uradno obvesti Komisijo. Skupno število dovoljenj za posamezno ribolovno območje, določeno v delu A Priloge V k tej uredbi, ne sme biti preseženo.

Poglavje III
Ribolovne možnosti v vodah
regionalnih organizacij za upravljanje ribištva

Oddelek 1
Splošne določbe

Člen 20
Prenosi in izmenjave kvot

1.Kadar pravila regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFMO) omogočajo prenose ali izmenjave kvot med pogodbenicami te RFMO, lahko država članica (v nadaljnjem besedilu: zadevna država članica) s pogodbenico te RFMO razpravlja in določi možen okvir nameravanega prenosa ali izmenjave kvot, kakor je primerno. Zadevna država članica o okviru obvesti Komisijo.

2.Komisija lahko po uradnem obvestilu v skladu z odstavkom 1 odobri okvir nameravanega prenosa ali izmenjave kvot. Če Komisija okvir odobri, nemudoma izrecno privoli, da jo nameravan prenos ali izmenjava kvot zavezuje. O prenosu ali izmenjavi uradno obvesti sekretariat RFMO v skladu s pravili zadevne RFMO.

3.Komisija obvesti države članice o kakršnem koli dogovorjenem prenosu ali izmenjavi kvot.

4.Ribolovne možnosti, ki jih zadevna država članica prejme ali prenese v okviru prenosa ali izmenjave kvot, se štejejo za kvote, dodane njeni dodelitvi ali odštete od nje, od trenutka, ko prenos ali izmenjava kvot začne učinkovati v skladu s pogoji dogovora z ustrezno pogodbenico RFMO oziroma v skladu s pravili ustrezne RFMO, kakor je primerno. Taki prenosi in izmenjave ne vplivajo na razdelitveni ključ za dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam v skladu z načelom relativne stabilnosti ribolovnih dejavnosti.

[Oddelki 2 do 11 spodaj bodo posodobljeni po letnih srečanjih RFMO.]

Oddelek 2
Območje Konvencije NEAFC

Člen 21
Prepoved ribolova rdečega okuna v Irmingerjevem morju

Prepovejo se vse ribolovne dejavnosti na območju, ki ga določajo naslednje koordinate, izmerjene v skladu s sistemom WGS84:

Oddelek 3
Območje Konvencije ICCAT

Člen 22
Omejitve ribolovnih zmogljivosti ter zmogljivosti gojenja in pitanja

1.Število plovil Unije za ribolov tunov z živo vabo in plovil, ki lovijo s panulo in imajo dovoljenje za aktivni ribolov tuna (Thunnus thynnus) med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v vzhodnem Atlantiku, se omeji v skladu s točko 1 Priloge VI.

2.Število plovil Unije za mali obalni ribolov, ki imajo dovoljenje za aktivni ribolov tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v Sredozemskem morju, se omeji v skladu s točko 2 Priloge VI.

3.Število ribiških plovil Unije, ki lovijo tuna v Jadranskem morju za namene gojenja in imajo dovoljenje za aktivni ribolov tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm, se omeji v skladu s točko 3 Priloge VI.

4.Število ribiških plovil Unije, ki imajo dovoljenje za ribolov, zadržanje na krovu, pretovarjanje, prevoz ali iztovarjanje tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, se omeji v skladu s točko 4 Priloge VI.

5.Število pasti za tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju se omeji v skladu s točko 5 Priloge VI.

6.Skupna zmogljivost gojenja in pitanja tuna ter največji vnos divjega ulovljenega tuna, dodeljena ribogojnicam v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, se omejita v skladu s točko 6 Priloge VI.

7.Največje število ribiških plovil Unije, ki imajo dovoljenje za ribolov severnega belega tuna (Thunnus alalunga) kot ciljne vrste v skladu s členom 12 Uredbe Sveta (ES) št. 520/2007 48 , se omeji v skladu s točko 7 Priloge VI k tej uredbi.

8.Največje število ribiških plovil Unije z dolžino vsaj 20 metrov, ki lovijo veleokega tuna (Thunnus obesus) na območju Konvencije ICCAT, se omeji v skladu s točko 8 Priloge VI.

Člen 23
Rekreacijski ribolov

Države članice po potrebi iz svojih dodeljenih kvot poseben delež dodelijo za rekreacijski ribolov, kot je določeno v Prilogi ID.

Člen 24
Morski psi

1.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa velikooke morske lisice (Alopias superciliosus) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.

2.Usmerjeni ribolov vrst morske lisice iz rodu Alopias je prepovedan.

3.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa kladvenic iz družine Sphyrnidae (razen Sphyrna tiburo) je prepovedano pri ribolovu na območju Konvencije ICCAT.

4.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.

5.Obdržanje na krovu svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.

6.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa severnoatlantskega maka (Isurus oxyrinchus) je prepovedano pri ribolovu na območju Konvencije ICCAT.

Člen 25
Naprave za zbiranje rib za tropske tune

1.Uporaba naprav za zbiranje rib je na območju Konvencije ICCAT prepovedana od 1. januarja do 13. marca 2023.

2.V 15 dneh pred začetkom obdobja iz odstavka 1, tj. od 17. decembra 2022 do 31. decembra 2022, države članice poskrbijo, da njihova plovila ne nameščajo naprav za zbiranje rib.

3. Nobeno ribiško plovilo na območju Konvencije IATTC nikoli ne namesti več kot 300 naprav za zbiranje rib z operativnimi bojami.

4.Države članice do 30. junija 2023 Komisiji sporočijo pretekle podatke o ribolovnem orodju, ki so ga njihova plovila z zaporno plavarico namestila okrog naprav za zbiranje rib. Če država članica do tega datuma ne sporoči teh podatkov, ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ne smejo namestiti ribolovnega orodja okrog naprav za zbiranje rib, dokler Komisija od te države članice ne prejme teh podatkov, da bi jih lahko sporočila naprej ICCAT.

Oddelek 4
Območje Konvencije CCAMLR

Člen 26
Uradna obvestila o raziskovalnem ribolovu zobatih rib

Države članice lahko v letu 2023 sodelujejo pri raziskovalnem ribolovu zobatih rib (Dissostichus spp.) s parangalom na podobmočjih FAO 88.1 in 88.2 ter v razdelkih FAO 58.4.1, 58.4.2 in 58.4.3a zunaj območij nacionalne jurisdikcije. Države članice, ki nameravajo sodelovati, o tem obvestijo sekretariat CCAMLR v skladu s členoma 7 in 7a Uredbe (ES) št. 601/2004 najpozneje 1. junija 2023.

Člen 27
Omejitve raziskovalnega ribolova zobatih rib

1.Ribolov zobatih rib v ribolovni sezoni 2022–2023 je omejen na države članice, podobmočja in število ribiških plovil iz tabele A iz Priloge VII, pri čemer se uporabljajo TAC in omejitve prilova, določene v tabeli B iz navedene priloge.

2.Neposredni ribolov vrst morskih psov za druge namene kot znanstveno raziskovanje je prepovedan. Vsi morski psi, zlasti mladice in gravidne samice, nenamerno prilovljeni med ribolovom zobatih rib, se živi spustijo.

3.Če je ustrezno, ribolov v kateri koli manjši raziskovalni enoti (MRE) preneha, ko prijavljeni ulov doseže določeni TAC, in se v MRE ustavi do konca ribolovne sezone.

4.Ribolov se odvija v čim večjem geografskem in globinskem razponu, da se pridobijo informacije, potrebne za določitev ribolovnega potenciala ter prepreči prevelika koncentracija ulova in ribolovnega napora. Vendar pa je ribolov na podobmočjih FAO 48.6 in 88.1 ter v razdelku FAO 58.4.3a, ki je dovoljen v skladu s členom 26, prepovedan v globini manj kot 550 metrov.

Člen 28
Ribolov krila v ribolovni sezoni 2022–2023

1.Države članice, ki v ribolovni sezoni 2022–2023 načrtujejo ribolov krila (Euphausia superba) na območju Konvencije CCAMLR, o tem najpozneje do 1. maja 2023 uradno obvestijo Komisijo, pri čemer uporabijo obrazec iz dela B Dodatka k Prilogi VII. Komisija na podlagi informacij držav članic najpozneje do 30. maja 2023 pošlje uradna obvestila sekretariatu CCAMLR.

2.Obvestilo iz odstavka 1 tega člena vključuje informacije iz člena 3 Uredbe (ES) št. 601/2004 za vsako plovilo, ki se mu dovoli ribolov krila.

3.Država članica, ki namerava loviti krila na območju Konvencije CCAMLR, o svoji nameri uradno obvesti samo v primeru ribiških plovil z dovoljenji, ki v času uradnega obvestila:

(a)plujejo pod njeno zastavo ali

b)plujejo pod zastavo druge članice CCAMLR in se pričakuje, da bodo v času ribolova plula pod zastavo zadevne države članice.

4.Kadar ribiško plovilo z dovoljenjem, kot je bilo sporočeno sekretariatu CCAMLR v skladu z odstavki 1, 2 in 3, zaradi upravičenih operativnih razlogov ali višje sile ne more sodelovati pri ribolovu krila, lahko zadevna država članica dovoli njegovo zamenjavo z drugim ribiškim plovilom. V takih primerih zadevna država članica nemudoma obvesti sekretariat CCAMLR in Komisijo ter pri tem navede:

(a)vse podatke o nameravanih nadomestnih plovilih, vključno z informacijami iz člena 3 Uredbe (ES) št. 601/2004, in

(b)podroben opis razlogov, ki utemeljujejo nadomestitev, in vsa ustrezna dokazila ali sklicevanja.

5.Države članice ribiškemu plovilu, ki je na katerem koli seznamu ribiških plovil CCAMLR ter izvaja nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, ne dovolijo sodelovati pri ribolovu krila.

Oddelek 5
Območje pristojnosti IOTC

Člen 29
Omejitve ribolovne zmogljivosti
plovil, ki lovijo na območju pristojnosti IOTC

1.Največje število ribiških plovil Unije, ki lovijo tropskega tuna na območju pristojnosti IOTC, in ustrezna zmogljivost v bruto tonaži sta določena v točki 1 Priloge VIII.

2.Največje število ribiških plovil Unije, ki lovijo mečarico (Xiphias gladius) in belega tuna (Thunnus alalunga) na območju pristojnosti IOTC, ter ustrezna zmogljivost v bruto tonaži sta določena v točki 2 Priloge VIII.

3.Države članice lahko ribiška plovila, določena za eno od vrst ribolova iz odstavkov 1 in 2, prerazporedijo na drug ribolov, če lahko Komisiji dokažejo, da takšna sprememba ne bo pomenila večjega ribolovnega napora za zadevne staleže rib.

4.Kadar je predlagan prenos zmogljivosti na floto države članice, ta država članica zagotovi, da so ribiška plovila, ki se bodo prenesla, na seznamu plovil z dovoljenjem IOTC ali na seznamu plovil drugih RFMO, ki upravljajo ribolov tuna. Ribiških plovil, ki so na katerem koli seznamu plovil RFMO, ki so izvajala ribolovne aktivnosti IUU, ni dovoljeno prenesti.

5.Države članice lahko svoje ribolovne zmogljivosti prek zgornjih meja iz odstavkov 1 in 2 povečajo le v okviru omejitev, določenih v razvojnih načrtih, predloženih IOTC.

Člen 30
Plavajoče naprave za zbiranje rib in oskrbovalna plovila

1.Plavajoče naprave za zbiranje rib morajo biti opremljene z instrumentnimi bojami. Uporaba vseh drugih boj, kot so radijske boje, je prepovedana.

2.Plovilo z zaporno plavarico nikoli ne sme slediti več kot 300 operativnim bojam.

3.Največje število instrumentnih boj, ki se lahko letno pridobijo za vsako plovilo z zaporno plavarico, je 500. Nobeno plovilo z zaporno plavarico nikoli ne sme imeti več kot 500 instrumentnih boj (boj na zalogi in operativnih boj).

4.Število oskrbovalnih plovil ne presega treh oskrbovalnih plovil v podporo vsaj desetim plovilom z zapornimi plavaricami, ki vsa plujejo pod zastavo iste države članice. Ta določba se ne uporablja za države članice, ki uporabljajo samo eno oskrbovalno plovilo.

5.Posameznemu plovilu z zaporno plavarico kadar koli pomaga največ eno posamezno oskrbovalno plovilo, ki pluje pod zastavo države članice.

6.Unija na seznam plovil z dovoljenjem IOTC ne doda nobenih novih ali dodatnih oskrbovalnih plovil.

Člen 31
Morski psi

1.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa morskih lisic vseh vrst iz družine Alopiidae je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.

2.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova, razen za ribiška plovila, krajša od 24 metrov skupne dolžine, ki opravljajo izključno ribolovne operacije v izključni ekonomski coni države članice, pod katere zastavo plujejo, in če je njihov ulov namenjen izključno za lokalno porabo.

3.Ob nenamernem ulovu se osebki vrst iz odstavkov 1 in 2 ne poškodujejo in se takoj izpustijo.

Člen 32
Raže iz družine Mobulidae

1.Ribiška plovila Unije ne lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo, iztovarjajo, shranjujejo, ponujajo za prodajo ali prodajajo katerega koli dela ali celotnega trupa iz družine Mobulidae (družina Mobulidae, ki vključuje rodova Manta in Mobula), razen če ulovljene ribe neposredno porabijo družine ribičev („samooskrbni ribolov“).

Vendar je mogoče raže iz družine Mobulidae, ki so nenamerno ujete med malim ribolovom (ribolov, ki ni niti površinski ribolov, tj. ribolov z zaporno plavarico, ribiško palico, zabodno mrežo, s plovili z ročno ribiško vrvico in plovili s panulo, niti ribolov s parangalom, ki se izvaja s plovili, ki so prijavljena v registru plovil z dovoljenjem IOTC), iztovoriti za namene lokalne porabe.

2.Vsa ribiška plovila, ki ne opravljajo samooskrbnega ribolova, če je le mogoče takoj, ko v mreži, na trnku ali na krovu opazijo raže iz družine Mobulidae, te ribe nemudoma izpustijo žive in nepoškodovane ter na način, ki najmanj škodi tem osebkom.

Oddelek 6
Območje Konvencije SPRFMO

Člen 33
Pelagični ribolov

1.Samo tiste države članice, ki so aktivno izvajale dejavnosti pelagičnega ribolova na območju Konvencije SPRFMO v letu 2007, 2008 ali 2009, lahko lovijo pelagične staleže na tem območju v skladu s TAC, določenimi v Prilogi IH.

2.Države članice iz odstavka 1 omejijo skupno bruto tonažo plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in v letu 2023 lovijo pelagične staleže, na skupno raven Unije v višini 78 600 bruto tonaže na navedenem območju.

3.Države članice iz odstavka 1 lahko ribolovne možnosti iz Priloge IH uporabijo le, če Komisiji do petnajstega dne v naslednjem mesecu pošljejo naslednje informacije, da jih lahko Komisija sporoči sekretariatu SPRFMO:

(a)seznam plovil, ki aktivno lovijo ali so udeležena pri pretovarjanju na območju Konvencije SPRFMO;

(b)mesečna poročila o ulovu.

Oddelek 7
Območje Konvencije IATTC

Člen 34
Ribolov z zaporno plavarico

1.Plovila z zaporno plavarico ne lovijo rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), veleokega tuna (Thunnus obesus) ali črtastega tuna (Katsuwonus pelamis):

(a)od 00.00 29. julija 2023 do 24.00 8. oktobra 2023 ali od 00.00 9. novembra 2023 do 24.00 19. januarja 2024 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

–tihooceanska obala Amerik,

–zemljepisna dolžina 150° Z,

–zemljepisna širina 40º S,

–zemljepisna širina 40° J;

(b)od 00.00 9. oktobra 2023 do 24.00 8. novembra 2023 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

–zemljepisna dolžina 96° Z,

–zemljepisna dolžina 110° Z,

–zemljepisna širina 4º S,

–zemljepisna širina 3º J.

2.Za vsako ribiško plovilo iz odstavka 1, ki pluje pod zastavo države članice, ta država članica pred 1. aprilom 2023 obvesti Komisijo, katera obdobja prepovedi iz odstavka 1, točka (a), je plovilo izbralo.

3.Plovila z zaporno plavarico, ki lovijo tuna na območju Konvencije IATTC, celotni ulov rumenoplavutega, veleokega in črtastega tuna, ki ga ulovijo, obdržijo na krovu, nato pa pretovorijo ali iztovorijo.

4.Odstavek 3 se ne uporablja:

(a)kadar ribe veljajo za neprimerne za prehrano ljudi iz razlogov, ki niso povezani z velikostjo;

(b)med končnim delom ribolovnega potovanja, kadar plovilo morda nima dovolj prostora za shranitev celotne količine tuna, ujetega na tem delu potovanja.

Člen 35
Plavajoče naprave za zbiranje rib

1.Ko se plovilo z zaporno plavarico nahaja na območju Konvencije IATTC, nima več kot 400 aktivnih naprav za zbiranje rib naenkrat. Za napravo za zbiranje rib se šteje, da je aktivna, kadar se namesti na morju, začenja oddajati informacije o svoji lokaciji ter ji sledi plovilo, njegov lastnik ali upravljavec. Naprava za zbiranje rib se aktivira le na krovu plovila z zaporno plavarico.

2.Plovilo z zaporno plavarico v obdobju 15 dni pred začetkom obdobja prepovedi ribolova, izbranega v skladu s členom 34(1), točka (a), te uredbe na območju Konvencije IATTC:

(a)ne namešča naprav za zbiranje rib;

(b)pobere enako število naprav za zbiranje rib, kot jih je bilo prvotno nameščenih.

Člen 36
Omejitve ulova za veleokega tuna pri ribolovu s parangalom

Celotni letni ulov veleokega tuna na območju Konvencije IATTC s plovili s parangali vsake države članice je določen v Prilogi IL.

Člen 37
Prepoved ribolova dolgoplavutega morskega psa

1.Na območju Konvencije IATTC je prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, shranjevati, ponujati za prodajo ali prodajati kateri koli del trupa ali celoten trup dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus), ujetega na tem območju.

2.Upravljavci ribiških plovil ob nenamernem ulovu osebkov dolgoplavutega morskega psa ne poškodujejo in jih takoj izpustijo.

3.Upravljavci ribiških plovil zabeležijo število izpustov z navedbo stanja (mrtev ali živ osebek) in te informacije sporočijo državi članici, katere državljani so.

Države članice do 31. januarja 2023 pošljejo Komisiji te informacije, zbrane v letu 2022.

Člen 38
Prepoved ribolova raž iz družine Mobulidae

Ribiška plovila Unije na območju Konvencije IATTC ne lovijo raž iz družine Mobulidae, (družina Mobulidae, ki vključuje rodova Manta in Mobula) ter ne obdržijo na krovu, pretovarjajo, iztovarjajo, shranjujejo, ponujajo za prodajo ali prodajajo katerega koli dela trupa ali celotnega trupa raž iz družine Mobulidae, ujetih na tem območju. Takoj ko opazijo, da so bile ulovljene raže iz družine Mobulidae, jih nemudoma izpustijo, če je le mogoče žive in nepoškodovane.

Oddelek 8
Območje Konvencije SEAFO

Člen 39
Prepoved ribolova globokomorskih morskih psov

Prepovedan je usmerjeni ribolov naslednjih globokomorskih morskih psov na območju Konvencije SEAFO:

(a)fantomske morske mačke (Apristurus manis);

(b)bigelowovega svetilca (Etmopterus bigelowi);

(c)kratkorepega svetilca (Etmopterus brachyurus);

(d)velikega svetilca (Etmopterus princeps);

(e)gladkega svetilca (Etmopterus pusillus);

(f)raž (Rajidae);

(g)žametastega trneža (Scymnodon squamulosus);

(h)morskih psov nadreda Selachimorpha;

(i)trneža (Squalus acanthias).

Oddelek 9
Območje Konvencije WCPFC

Člen 40
Pogoji za ribolov veleokega tuna, rumenoplavutega tuna, črtastega tuna
in južnopacifiškega belega tuna

1.Države članice zagotovijo, da se plovilom z zaporno plavarico, ki lovijo veleokega tuna (Thunnus obesus), rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares) in črtastega tuna (Katsuwonus pelamis) na delu območja Konvencije WCPFC na odprtem morju, ki leži med 20° S in 20° J, dodelijo največ 403 ribolovni dnevi.

2.Ribiška plovila Unije ne lovijo južnopacifiškega belega tuna (Thunnus alalunga) na območju Konvencije WCPFC, južno od 20° J.

3.Države članice zagotovijo, da ulov veleokega tuna (Thunnus obesus) s plovili s parangalom v letu 2023 ne preseže omejitev iz tabele v Prilogi IG.

Člen 41
Upravljanje ribolova z napravami za zbiranje rib

1.Na delu območja Konvencije WCPFC, ki leži med 20° S in 20° J, med 00.00 1. julija 2023 in 24.00 30. septembra 2023 plovila z zapornimi plavaricami ne uporabljajo, servisirajo ali nastavljajo mrež na naprave za zbiranje rib.

2.Poleg prepovedi iz odstavka 1 je prepovedano nastavljati mreže na naprave za zbiranje rib na odprtem morju območja Konvencije WCPFC, ki leži med 20° S in 20° J, še dodatna dva meseca: bodisi od 00.00 1. aprila 2023 do 24.00 31. maja 2023 bodisi od 00.00 1. novembra 2023 do 24.00 31. decembra 2023.

3. Vsaka zadevna država članica določi, katera obdobja prepovedi iz odstavka 2 se uporabljajo za plovila z zaporno plavarico, ki plujejo pod njeno zastavo. Države članice do 15. februarja 2023 obvestijo Komisijo o izbranem obdobju prepovedi. Komisija do 1. marca 2023 obvesti sekretariat WCPFC o obdobjih prepovedi, ki so jih izbrale države članice.

4.Vsaka država članica zagotovi, da nobeno od njenih plovil z zaporno plavarico ne namesti naenkrat več kot 350 plavajočih naprav za zbiranje rib z aktiviranimi instrumentnimi bojami. Boje se aktivirajo izključno na krovu plovil z zaporno plavarico.

Člen 42
Prepoved zavrženja tropskega tuna, ujetega s plovili z zaporno plavarico

1.Vsa plovila z zaporno plavarico, ki lovijo na delu območja Konvencije WCPFC, ki leži med 20° S in 20° J, obdržijo na krovu, pretovorijo in iztovorijo celoten ulov veleokega, rumenoplavutega in črtastega tuna.

2.Odstavek 1 se ne uporablja v naslednjih primerih:

(a)med končnim delom ribolovnega potovanja, če plovilo z zaporno plavarico nima dovolj prostora za shranitev vseh rib;

(b)kadar so ribe neprimerne za prehrano ljudi iz razlogov, ki niso povezani z velikostjo;

(c)v primeru resne okvare zamrzovalne opreme.

Člen 43
Največje število ribiških plovil Unije z dovoljenjem za ribolov mečarice

Največje število ribiških plovil Unije, ki imajo dovoljenje za ribolov mečarice (Xiphias gladius) na območjih južno od 20° J območja Konvencije WCPFC, je navedeno v Prilogi IX.

Člen 44
Omejitve ulova za mečarico pri ribolovu s parangalom južno od 20° J

Države članice zagotovijo, da ulov mečarice (Xiphias gladius) južno od 20° J s plovili s parangalom v letu 2023 ne preseže omejitev iz Priloge IG. Države članice zagotovijo tudi, da se ribolovni napor za mečarico zaradi tega ne prenese na območje severno od 20° J.

Člen 45
Svilnati morski pes in dolgoplavuti morski pes

1.Prepovedano je zadržanje na krovu, pretovarjanje, iztovarjanje ali shranjevanje katerega koli dela ali celotnega trupa naslednjih vrst na območju Konvencije WCPFC:

(a)svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis);

(b)dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus).

2.Ob nenamernem ulovu se osebki vrst iz odstavka 1 ne poškodujejo in se takoj izpustijo.

Člen 46
Območje prekrivanja med območjema konvencij IATTC in WCPFC

1.Ribiška plovila, navedena samo v registru WCPFC, uporabljajo ukrepe iz tega oddelka, ko lovijo na območju prekrivanja med območjema konvencij IATTC in WCPFC.

2.Ribiška plovila, navedena tako v registru WCPFC kot v registru IATTC, ter ribiška plovila, navedena samo v registru IATTC, pri ribolovu na območju prekrivanja med območjema konvencij IATTC in WCPFC uporabljajo ukrepe iz člena 34(1), točka (a), člena 34(2), (3) in (4) ter členov 35, 36 in 37 te uredbe.

Oddelek 10
Beringovo morje

Člen 47
Prepoved ribolova na odprtem morju Beringovega morja

Ribolov aljaške trske (Gadus chalcogrammus) na odprtem morju Beringovega morja je prepovedan.

Oddelek 11
Območje Sporazuma SIOFA

Člen 48
Omejitve pridnenega ribolova

Države članice zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in lovijo na območju Sporazuma SIOFA:

(a)omejijo svoj letni ribolovni napor do ravni, določene v Prilogi X;

(b)ne izvajajo ribolova, razen z uporabo stoječih parangalov;

(c)ne izvajajo ribolova na začasnih zavarovanih območjih Atlantis Bank, Coral, Fools Flat, Middle of What in Walter’s Shoal, kot so opredeljena v Prilogi IK, razen s stoječimi parangali in če je med ribolovom na navedenih območjih na krovu ves čas prisoten znanstveni opazovalec.

Člen 49
Prepoved usmerjenega ribolova globokomorskih morskih psov

Prepovedan je usmerjeni ribolov naslednjih globokomorskih morskih psov na območju Konvencije SIOFA:

(a)portugalskega trneža (Centroscymnes coelolepis);

(b)kljunatega morskega psa (Deania calcea);

(c)hlastavega globokomorskega trneža (Centrophorus granulosus);

(d)temnega morskega psa (Dalatias licha);

(e)Bachove morske mačke (Bythaelurus bachi);

(f)črnouste morske podgane (Chimaera buccanigella);

(g)kratkonose morske podgane (Chimaera didierae);

(h)beloobrobljene morske podgane (Chimaera willwatchi);

(i)dolgonosega žametastega trneža (Centroscymnus crepidater);

(j)dolgotrnatega žametastega trneža (Centroscymnus plunketi);

(k)žametastega trneža (Zameus squamulosus);

(l)beloličnega svetilca (Etmopterus alphus);

(m)krpastoplavute morske mačke (Apristurus indicus);

(n)dolgonose morske podgane (Harriota raleighana);

(o)ozkoglave morske mačke (Bythaelurus tenuicephalus);

(p)ovratničarskega šesteroškrgarja (Chlamydoselachus anguineus);

(q)velikookega šesteroškrgarja (Hexanchus nakamurai);

(r)gladkega svetilca (Etmopterus pusillus);

(s)južnega morskega psa (Somniosus antarcticus);

(t)morskega škrata (Mitsukurina owstoni).

NASLOV III
RIBOLOVNE MOŽNOSTI
ZA PLOVILA TRETJIH DRŽAV V VODAH UNIJE

Člen 50
Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Norveške,
in ribiška plovila, ki so registrirana na Ferskih otokih

Ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo Norveške, in ribiškim plovilom, ki so registrirana na Ferskih otokih, se lahko dovoli ribolov v vodah Unije, ob upoštevanju TAC iz Priloge I ter pogojev iz te uredbe in naslova III Uredbe (EU) 2017/2403.

Člen 51
Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Združenega kraljestva, so registrirana v Združenem kraljestvu
in imajo dovoljenje za ribolov, ki ga izda pristojni organ Združenega kraljestva

Ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo Združenega kraljestva, so registrirana v Združenem kraljestvu in imajo dovoljenje za ribolov, ki ga izda pristojni organ Združenega kraljestva za ribištvo, se lahko dovoli ribolov v vodah Unije, ob upoštevanju TAC iz Priloge I ter pogojev iz te uredbe in Uredbe (EU) 2017/2403.

Člen 52
Prenosi in izmenjave kvot z Združenim kraljestvom

1.Kakršen koli prenos ali izmenjava kvot med Unijo in Združenim kraljestvom se izvede v skladu s tem členom.

2.Država članica, ki namerava prenesti ali izmenjati kvote z Združenim kraljestvom, lahko z Združenim kraljestvom razpravlja o okviru za prenos ali izmenjavo kvot. Zadevna država članica o okviru obvesti Komisijo.

3.Če Komisija odobri okvir za prenos ali izmenjavo kvot iz odstavka 2, o katerem jo je uradno obvestila zadevna država članica, brez nepotrebnega odlašanja privoli, da jo ta prenos ali izmenjava kvot zavezuje. Komisija Združeno kraljestvo in države članice uradno obvesti o dogovorjenem prenosu ali izmenjavi kvot.

4.Ribolovne možnosti, prejete od Združenega kraljestva ali prenesene nanj v okviru dogovorjenega prenosa ali izmenjave kvot, se štejejo za kvote, dodane zadevni državi članici ali odštete od dodelitve za zadevno državo članico, od trenutka uradnega obvestila o prenosu ali izmenjavi kvot v skladu z odstavkom 3. Taki prenosi in izmenjave ne vplivajo na razdelitveni ključ za dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam v skladu z načelom relativne stabilnosti ribolovnih dejavnosti.

Člen 53
Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele

Za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele, veljajo pogoji iz te uredbe in naslova III Uredbe (EU) 2017/2403.

Člen 54
Dovoljenja za ribolov

Največje število dovoljenj za ribolov za plovila tretjih držav, ki lovijo v vodah Unije, je določeno v delu B Priloge V.

Člen 55
Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

Pogoji iz člena 7 te uredbe se uporabljajo za ulov in prilov plovil tretje države, ki lovijo ribe na podlagi dovoljenj iz člena 54 te uredbe.

[Člen 56 spodaj bo posodobljen po posvetovanjih Unije s tretjimi državami.]

Člen 56
Prepovedane vrste

1.Ribiška plovila tretjih držav ne lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo naslednjih vrst, če so iz voda Unije:

(a)    žarkaste raže (Amblyraja radiata) v vodah Unije razdelkov ICES 3a in 7d ter vodah Unije podobmočja 4;

(b)    kompleksa vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Unije podobmočij ICES 3, 4 in 6 do 10;

(c)    pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), ulovljenega s parangalom v vodah Unije podobmočij ICES 4 in 6 do 8;

(d)    temnega morskega psa (Dalatias licha), kljunatega morskega psa (Deania calcea), luskastega globokomorskega trneža (Centrophorus squamosus), velikega svetilca (Etmopterus princeps) in portugalskega trneža (Centroscymnus coelolepis) v vodah Unije podobmočja ICES 4;

(e)    atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vseh vodah Unije;

(f)    raže trnjevke (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES 3a;

(g)    valovite progaste raže (Raja undulata) v vodah Unije podobmočij ICES 6, 9 in 10;

(h)    navadnega goslaša (Rhinobatos rhinobatos) v vodah Unije in Sredozemskem morju;

(i)    orjaškega kitovca (Rhincodon typus) v vseh vodah Unije;

(j)    trneža (Squalus acanthias) v vodah Unije podobmočij ICES 3, 4 in 6 do 10;

(k) oranžne sluzoglavke (Hoplostethus atlanticus) v vodah Unije podobmočij ICES 3 do 4 in 6 do 10;

(l) globokomorskih morskih psov, navedenih v Prilogi I, del D, v vodah Unije podobmočij ICES 6 do 10 ter v vodah Unije območij CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.

2.Ob nenamernem ulovu se osebki vrst iz odstavka 1 ne poškodujejo in se takoj izpustijo.

NASLOV IV
KONČNE DOLOČBE

Člen 57
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 58
Prehodne določbe

1.Členi 10 do 12, 14 do 16, 17(1), točke (a) do (o), 21, 24, 31, 32, 37 do 39, 45, 47, 49 in 56(1), točke (a) do (j), se v letu 2024 še naprej smiselno uporabljajo do začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2024.

2.Člen 17(1), točki (p) in (q), ter člen 56(1), točki (k) in (l), se v letu 2025 še naprej smiselno uporabljata do začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2025.

Člen 59
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023. Vendar:

(a) člen 6(4), člen 17(1), točki (p) in (q), ter člen 56(1), točki (k) in (l), se uporabljajo od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024;

(b)člen 12 se uporablja od 1. januarja 2023 do 29. junija 2024;

(c)člen 20 se uporablja od 1. januarja 2023 do 31. januarja 2024;

(d) členi 26, 27 in 28 ter Priloga VII se uporabljajo od 1. decembra 2022 do 30. novembra 2023;

(e)člen 25(2) se uporablja od 17. decembra 2022 do 31. decembra 2022;

(f)člen 34(1), točka (a), se uporablja od 1. januarja 2023 do 19. januarja 2024;

(g)Priloga I se uporablja tudi za leto 2024, kadar je to določeno v navedeni prilogi;

(h)Priloga IK se uporablja od 1. decembra 2022 do 30. novembra 2023, kadar je to določeno v navedeni prilogi;

(i)Priloga II uporablja od 1. februarja 2023 do 31. januarja 2024.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(2)    Uredba (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, določitvi podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja v Severnem morju ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008 (UL L 179, 16.7.2018, str. 1).

(3)    Uredba (EU) 2019/472 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi uredb (EU) 2016/1139 in (EU) 2018/973 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008 (UL L 83, 25.3.2019, str. 1).

(4)     https://www.ices.dk/advice/Pages/Latest-Advice.aspx

(5)    Glej zlasti dokument Pristop ICES k mnenju o ribolovnih možnostih;    
https://doi.org/10.17895/ices.advice.19928060  

(6)    Sklep Sveta (EU) 2021/1875 z dne 22. oktobra 2021 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa na letnih posvetovanjih z Združenim kraljestvom za dogovor o celotnih dovoljenih ulovih (UL L 378, 26.10.2021, str. 6).    Sklep Sveta (EU) 2019/865 z dne 14. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Komisiji za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC), ter razveljavitvi Sklepa z dne 26. maja 2014 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v NEAFC (UL L 140, 28.5.2019, str. 60).    Sklep Sveta (EU) 2019/868 z dne 14. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodni komisiji za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ter razveljavitvi Sklepa z dne 8. julija 2014 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v ICCAT (UL L 140, 28.5.2019, str. 78).Sklep Sveta (EU) 2019/867 z dne 14. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Komisiji za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR), ter razveljavitvi Sklepa z dne 24. junija 2014 o stališču, ki se zastopa v imenu Unije v CCAMLR (UL L 140, 28.5.2019, str. 72).Sklep Sveta (EU) 2019/860 z dne 14. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Komisiji za Komisiji za tuna v Indijskem oceanu (IOTC), ter razveljavitvi Sklepa z dne 19. maja 2014 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v IOTC (UL L 140, 28.5.2019, str. 33).Sklep Sveta (EU) 2019/859 z dne 14. maja 2019 o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije v Regionalni organizaciji za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO), in razveljavitvi Sklepa z dne 12. junija 2014 o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije v SPRFMO (UL L 140, 28.5.2019, str. 27).Sklep Sveta (EU) 2019/812 z dne 14. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Medameriški komisiji za tropske tune (IATTC) in Zasedanju pogodbenic Sporazuma o mednarodnem programu za ohranjanje delfinov, in o razveljavitvi Sklepa z dne 12. junija 2014 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v IATTC (UL L 133, 21.5.2019, str. 13).Sklep Sveta (EU) 2019/861 z dne 14. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Organizaciji za ribištvo severovzhodnega Atlantika (SEAFO), ter razveljavitvi Sklepa z dne 12. junija 2014 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v SEAFO (UL L 140, 28.5.2019, str. 38).Sklep Sveta (EU) 2019/862 z dne 14. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Komisiji za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC), ter razveljavitvi Sklepa z dne 12. junija 2014 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v WCPFC za ohranjanje in upravljanje izrazito selivskih staležev rib (UL L 140, 28.5.2019, str. 44).Sklep Sveta (EU) 2019/866 z dne 14. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na Letni konferenci pogodbenic Konvencije o ohranjanju staležev saja in gospodarjenju z njimi v osrednjem delu Beringovega morja, in o razveljavitvi Sklepa z dne 12. junija 2017 o določitvi stališča, ki se zastopa v imenu Unije na navedeni letni konferenci (UL L 140, 28.5.2019, str. 66).Sklep Sveta (EU) 2019/858 z dne 14. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na zasedanju pogodbenic Sporazuma o ribolovu v južnem Indijskem oceanu (SIOFA), in o razveljavitvi Sklepa z dne 12. junija 2017 o določitvi stališča, ki se zastopa v imenu Unije na sestanku pogodbenic SIOFA (UL L 140, 28.5.2019, str. 21).    Sklep Sveta (EU) 2019/863 z dne 14. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Organizaciji za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NAFO), ter razveljavitvi Sklepa z dne 26. maja 2014 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v NAFO (UL L 140, 28.5.2019, str. 49).Sklep Sveta (EU) 2019/824 z dne 14. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Razširjeni komisiji Konvencije za ohranitev južnega modroplavutega tuna (CCSBT), ter razveljavitvi Sklepa z dne 12. junija 2014 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v CCSBT (UL L 134, 22.5.2019, str. 19).Sklep Sveta (EU) 2019/859 z dne 14. maja 2019 o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije v Regionalni organizaciji za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO), in razveljavitvi Sklepa z dne 12. junija 2014 o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije v SPRFMO (UL L 140, 28.5.2019, str. 27).

(7)    Uredba Sveta (EU) 2022/109 z dne 27. januarja 2022 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 21, 31.1.2022, str. 1).

(8)    Uredba Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (UL L 115, 9.5.1996, str. 3).

(9)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.7752  

(10)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.19902958  

(11)    Uredba Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje (UL L 248, 22.9.2007, str. 17).

(12)    Uredba Sveta (EU) 2022/109 z dne 27. januarja 2022 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 21, 31.1.2022, str. 1).

(13)    Uredba Sveta (EU) 2022/110 z dne 27. januarja 2022 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Sredozemskem in Črnem morju (UL L 21, 31.1.2022, str. 165).

(14)    Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(15)    Uredba (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, določitvi podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja v Severnem morju ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008 (UL L 179, 16.7.2018, str. 1).

(16)    Uredba (EU) 2019/472 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi uredb (EU) 2016/1139 in (EU) 2018/973 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008 (UL L 83, 25.3.2019, str. 1).

(17)    Uredba (EU) 2016/1627 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 (UL L 252, 16.9.2016, str. 1).

(18)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.7752  

(19)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.19902958  

(20)    Uredba Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (UL L 115, 9.5.1996, str. 3).

(21)    Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(22)    Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (UL L 149, 30.4.2021, str. 10).

(23)    Sklep Sveta (EU) 2021/1875 z dne 22. oktobra 2021 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa na letnih posvetovanjih z Združenim kraljestvom za dogovor o celotnih dovoljenih ulovih (UL L 378, 26.10.2021, str. 6).

(24)    Uredba Sveta (EU) 2021/92 z dne 28. januarja 2021 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 31, 29.1.2021, str. 31).

(25)    UL L 175, 18.5.2021, str. 3.

(26)     Sklep Sveta (EU) 2015/1565 z dne 14. septembra 2015 o odobritvi, v imenu Evropske unije, Izjave o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah EU za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Bolivarske republike Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane (UL L 244, 19.9.2015, str. 55).

(27)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(28)    Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105).

(29)    Uredba (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 70).

(30)    Uredba Sveta (ES) št. 601/2004 z dne 22. marca 2004 o nekaterih nadzornih ukrepih, ki se uporabljajo za ribolovne aktivnosti na območju Konvencije o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki ter o razveljavitvi uredb (EGS) št. 3943/90, (ES) št. 66/98 in (ES) št. 1721/1999 (UL L 97, 1.4.2004, str. 16).

(31)    Uredba (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika (UL L 87, 31.3.2009, str. 1).

(32)    UL L 224, 16.8.2006, str. 24. Unija je odobrila Konvencijo o krepitvi Medameriške komisije za tropskega tuna s Sklepom Sveta 2006/539/ES z dne 22. maja 2006 o sklenitvi Konvencije o krepitvi Medameriške komisije za tropskega tuna, ustanovljene leta 1949 s konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko, v imenu Evropske skupnosti (UL L 224, 16.8.2006, str. 22).

(33)    UL L 162, 18.6.1986, str. 34. Unija je pristopila k ICCAT s Sklepom Sveta 86/238/EGS z dne 9. junija 1986 o pristopu Skupnosti k Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku, kakor je bila spremenjena s Protokolom, priloženim k Sklepni listini Konference pooblaščencev držav pogodbenic konvencije, ki je bila podpisana 10. julija 1984 v Parizu (UL L 162, 18.6.1986, str. 33).

(34)    UL L 236, 5.10.1995, str. 25. Unija je pristopila k navedeni Konvenciji s Sklepom Sveta 95/399/ES z dne 18. septembra 1995 o pristopu Skupnosti k Sporazumu o ustanovitvi Komisije za tuna v Indijskem oceanu (UL L 236, 5.10.1995, str. 24).

(35)    Uredba (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o ulovu in aktivnosti s strani držav članic, ki izvajajo ribolov v severozahodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 42).

(36)    UL L 234, 31.8.2002, str. 40. Unija je odobrila Konvencijo SEAFO s Sklepom Sveta 2002/738/ES z dne 22. julija 2002 o sklenitvi Konvencije o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov v jugovzhodnem Atlantiku s strani Evropske skupnosti (UL L 234, 31.8.2002, str. 39).

(37)    UL L 196, 18.7.2006, str. 15. Unija je odobrila SIOFA s Sklepom Sveta 2008/780/ES z dne 29. septembra 2008 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Sporazuma o ribolovu za južni Indijski ocean (UL L 268, 9.10.2008, str. 27).

(38)    UL L 67, 6.3.2012, str. 3. Unija je odobrila Konvencijo SPRFMO s Sklepom Sveta 2012/130/EU z dne 3. oktobra 2011 o sklenitvi Konvencije o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v južnem Tihem oceanu v imenu Evropske unije (UL L 67, 6.3.2012, str. 1).

(39)    UL L 32, 4.2.2005, str. 3. Unija je pristopila k WCPFC s Sklepom Sveta 2005/75/ES z dne 26. aprila 2004 o pristopu Skupnosti h Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana (UL L 32, 4.2.2005, str. 1).

(40)    Uredba (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju (UL L 347, 30.12.2011, str. 44).

(41)    Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81).

(42)    Vse vrste pridnenih vlečnih mrež (OTB, OTT, PTB, TBB, TBN, TBS in TB).

(43)    Vse vrste potegalk (SSC, SDN, SPR, SV, SB in SX).

(44)    Ves ribolov s parangali ali ribiškimi palicami ali vrvicami (LHP, LHM, LLD, LL, LTL, LX in LLS).

(45)    Vse zabodne mreže na kolih in pasti (GTR, GNS, GNC, FYK, FPN in FIX).

(46)    Kode orodja: OTB, OTT, OT, TBN, TBS, TB, TX, PTB, SDN, SSC, SX, LL in LLS.

(47)    Kode orodja: OTB, OTT, OT, TBN, TBS, TB, TX in PTB.

(48)    Uredba Sveta (ES) št. 520/2007 z dne 7. maja 2007 o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranitev nekaterih staležev izrazito selivskih vrst in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 973/2001 (UL L 123, 12.5.2007, str. 3).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.10.2022

COM(2022) 559 final

PRILOGA

k

Predlogu uredbe Sveta

o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leto 2023, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2023 in 2024

SEZNAM PRILOG

PRILOGA I

TAC, KI SE UPORABLJAJO ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE NA OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO TAC, PO VRSTAH IN OBMOČJIH

V tabelah iz prilog so določeni TAC in kvote (v tonah žive teže, razen kadar je drugače določeno) po staležih ter po potrebi pogoji, ki so funkcionalno povezani z njimi.

Za vse ribolovne možnosti iz prilog veljajo pravila iz Uredbe (ES) št. 1224/2009 ter zlasti členov 33 in 34 navedene uredbe.

Če ni drugače navedeno, ribolovna območja iz prilog pomenijo območja ICES. Za vsako območje so staleži rib navedeni po abecednem redu znanstvenih imen vrste. Samo znanstvena imena opredeljujejo vrste za regulativne namene.

Za namene te uredbe je za lažje sklicevanje spodaj primerjalna tabela znanstvenih in splošnih imen vrst iz prilog k tej uredbi. Priloge IA do IL so del Priloge I.

Primerjalna tabela znanstvenih in splošnih imen vrst iz prilog k tej uredbi

PRILOGA IA

SKAGERRAK, KATTEGAT, PODOBMOČJA ICES 1 DO 10, 12 IN 14, VODE UNIJE OBMOČJA CECAF, VODE FRANCOSKE GVAJANE

DEL A

Avtonomni staleži Unije