This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52022PC0455
Proposal for a COUNCIL DECISION establishing the position to be adopted on the Union's behalf with regard to the decision of the Participants to the Arrangement on Officially Supported Export Credits to expand the scope of the Sector Understanding on Export Credits for Renewable Energy, Climate Change Mitigation and Adaptation and Water Projects
Predlog SKLEP SVETA o določitvi stališča, ki se v imenu Unije zastopa v zvezi z odločitvijo udeleženk Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih o razširitvi področja uporabe sektorskega dogovora o izvoznih kreditih za obnovljive vire energije, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter vodne projekte
Predlog SKLEP SVETA o določitvi stališča, ki se v imenu Unije zastopa v zvezi z odločitvijo udeleženk Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih o razširitvi področja uporabe sektorskega dogovora o izvoznih kreditih za obnovljive vire energije, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter vodne projekte
COM/2022/455 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.9.2022
COM(2022) 455 final
2022/0276(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o določitvi stališča, ki se v imenu Unije zastopa v zvezi z odločitvijo udeleženk Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih o razširitvi področja uporabe sektorskega dogovora o izvoznih kreditih za obnovljive vire energije, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter vodne projekte
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki se zastopa v imenu Unije glede razširitve področja uporabe sektorskega dogovora o izvoznih kreditih za obnovljive vire energije, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter vodne projekte (v nadaljnjem besedilu: sektorski dogovor o podnebnih spremembah ali sektorski dogovor), ki je sestavni del Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih.
2.Ozadje predloga
2.1Sektorski dogovor o podnebnih spremembah
Namen sektorskega dogovora je zagotoviti ustrezne finančne pogoje za projekte v izbranih opredeljenih sektorjih, ki znatno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, vključno s projekti v zvezi z obnovljivimi viri energije, zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in visoko energijsko učinkovitostjo, prilagajanjem podnebnim spremembam ter vodnimi projekti. Sektorski dogovor je bil sprejet leta 2012 in nazadnje posodobljen leta 2014.
Udeleženke sektorskega dogovora so se dogovorile, da se njegovi finančni pogoji izvajajo na način, ki je skladen z namenom Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Sektorski dogovor je kot Priloga IV k Sporazumu sestavni del Sporazuma, ki je upravno vključen v OECD in prejema podporo sekretariata OECD za kredite. Vendar niti Sporazum niti sektorski dogovor nista akta OECD 1 .
Evropska unija je pogodbenica Sporazuma in sektorskega dogovora, oba sta bila tudi prenesena v pravni red Skupnosti z Uredbo (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 2 . Zato sta Sporazum in sektorski dogovor pravno zavezujoča v skladu s pravom Unije.
2.2Udeleženke sektorskega dogovora
Trenutno ima Sporazum, vključno s sektorskim dogovorom, enajst udeleženk: Avstralija, Evropska unija, Japonska, Kanada, Koreja, Norveška, Nova Zelandija, Švica, Turčija, Združene države Amerike in Združeno kraljestvo (v nadaljnjem besedilu: udeleženke). Udeleženke soglasno sprejemajo odločitve o spremembah sektorskega dogovora.
Evropska komisija zastopa Unijo na sestankih udeleženk, tudi kadar udeleženke sprejemajo odločitve.
2.3Predvideni akt udeleženk
Udeleženke nameravajo sprejeti sklep o razširitvi področja uporabe sektorskega dogovora in podaljšanju najdaljših rokov odplačevanja za transakcije v okviru sektorskega dogovora, tj. najdaljšega časa za odplačilo vseh kreditov, zagotovljenih kupcu.
Splošni cilj sektorskega dogovora je ponuditi ugodnejše pogoje financiranja za podnebju prijazne projekte v tretjih državah, kot so tisti, določeni v horizontalnih pravilih Sporazuma, in tako spodbuditi izvoz podnebju prijaznih tehnologij. Vendar je bil sektorski dogovor nazadnje posodobljen leta 2014 in danes je obseg izvoza, za katerega lahko veljajo njegova pravila, preozek glede na cilje na področju podnebnih sprememb, za katere si prizadeva. Področje uporabe sektorskega dogovora se osredotoča zlasti na sektorja proizvodnje in prenosa energije. Omejeni učinek, ki izhaja iz ozkega obsega, ne podpira učinkovito zavez udeleženk v okviru Pariškega sporazuma in ambicij EU, kot so izražene v njeni agendi za zeleni dogovor. V zvezi s tem so se udeleženke dogovorile, da bodo razširile področje uporabe sektorskega dogovora, in se dogovorile o številnih sektorjih, ki bi jih bilo treba vključiti v sektorski dogovor, in sicer:
·shranjevanje električne energije, vključno s proizvodnjo in recikliranjem baterij;
·brezemisijski promet, vključno z omogočitveno infrastrukturo;
·proizvodnja čistega vodika, prenos, distribucija in shranjevanje vodika;
·prenos in distribucija nizkoogljične električne energije;
·nizkoogljična proizvodnja.
Podrobni predlog za razširitev področja uporabe sektorskega dogovora s potrebnimi tehničnimi specifikacijami za vse projekte, vključene v področje uporabe, je v Prilogi k predlaganemu sklepu. Navedena priloga bi postala novi Dodatek 1 k sektorskemu dogovoru in nadomestila obstoječa dodatka 1 in 2 k sektorskemu dogovoru.
Predlagana razširitev obsega sektorskega dogovora bi bila pomemben dosežek 27. zasedanja Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 27), ki naj bi potekalo od 7. do 18. novembra 2022, saj bi agencijam za izvozne kredite omogočila večjo vlogo pri podpiranju zelenega prehoda in prispevala k doseganju ciljev Pariškega sporazuma. Spodbudila bi tudi podjetja EU v sektorjih, usmerjenih v prihodnost, z velikim potencialom za podporo gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest v EU.
Ta predlog Komisije za sklep Sveta v skladu s členom 218(9) PDEU o razširitvi področja uporabe sektorskega dogovora je povezan z vzporednim predlogom Komisije za sklep Sveta v skladu s členom 218(9) PDEU o dogovoru o posodobljenih pravilih Sporazuma (COM(2022) 456). Pomemben del posodobitve Sporazuma je prilagoditev najnižjih premijskih stopenj za transakcije z daljšimi roki odplačevanja (kot so tiste, ki naj bi bile dovoljene v okviru sektorskega dogovora). S tem se bo obravnaval ključni izziv, povezan z veljavnimi pogoji sektorskega dogovora, saj so udeleženke opozorile, da so visoke premije pomemben dejavnik pri sorazmerno omejeni uporabi sedanjih prožnosti. Zunaj sektorja vetrne energije je bilo doslej opravljenih malo transakcij v okviru sektorskega dogovora, zato je ta sprememba bistvenega pomena.
Nazadnje, zaradi podaljšanja najdaljših rokov odplačevanja pri posodobitvi Sporazuma je treba podaljšati tudi pogoje odplačevanja v sektorskem dogovoru, da bo še naprej zagotavljal smiselno spodbudo za podnebju prijazne transakcije.
Ta predlog sklepa ne zajema določb v zvezi s projekti za prilagajanje podnebnim spremembam v sektorskem dogovoru. Te so obravnavane v prejšnjem predlogu (glej dokument Sveta ST6650/22 z dne 28. februarja 2022).
Primerno je, da se določi stališče Unije, ker bo imel sklep, ki ga sprejmejo udeleženke Sporazuma o spremembi sektorskega dogovora, pravni učinek v EU (glej točko 2.1 zgoraj).
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
Predlagana razširitev področja uporabe sektorskega dogovora bi omogočila, da bi se lahko za širši nabor podnebju prijaznega izvoza udeleženk izkoristili pogoji tega sektorskega dogovora, ugodnejši od horizontalnih pravil, ki se uporabljajo v okviru Sporazuma. S tem bi sektorski dogovor učinkoviteje podpiral zeleni prehod.
Ob upoštevanju namena in pričakovanih pozitivnih učinkov spremenjenega sektorskega dogovora na podnebne cilje EU ter na razvoj zelene tehnologije in gospodarstva v EU bi bilo treba v imenu Unije zastopati stališče, da se podpre osnutek predloga, priložen temu sklepu.
4.Pravna podlaga
4.1Postopkovna pravna podlaga
4.1.1Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, vendar lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 3 .
4.1.2Uporaba v obravnavanem primeru
Akt, k sprejetju katerega bodo pozvane udeleženke, je akt s pravnim učinkom. Akt bo za Unijo zavezujoč na podlagi člena 1 Uredbe (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov in o razveljavitvi odločb Sveta 2001/76/ES in 2001/77/ES, ki določa: „Smernice iz Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se uporabljajo v Uniji. Besedilo Sporazuma je priloženo tej uredbi.“
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2Materialna pravna podlaga
4.2.1Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče.
4.2.2Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na skupno trgovinsko politiko. Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 207 PDEU.
4.3Zaključek
Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti prvi pododstavek člena 207(4) PDEU v povezavi s členom 218(9).
5.Objava predvidenega akta
Ker bo akt udeleženk spremenil sektorski dogovor, ga je po sprejetju primerno objaviti v Uradnem listu Evropske unije.
2022/0276 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o določitvi stališča, ki se v imenu Unije zastopa v zvezi z odločitvijo udeleženk Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih o razširitvi področja uporabe sektorskega dogovora o izvoznih kreditih za obnovljive vire energije, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter vodne projekte
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Sektorski dogovor o izvoznih kreditih za obnovljive vire energije, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter vodne projekte (v nadaljnjem besedilu: sektorski dogovor o podnebnih spremembah), ki je del Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) in je Priloga IV k Sporazumu, je bil prenesen z Uredbo (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov in o razveljavitvi odločb Sveta 2001/76/ES in 2001/77/ES 4 in je zato postal pravno zavezujoč v Evropski uniji.
(2)Udeleženke Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) se morajo odločiti o razširitvi področja uporabe sektorskega dogovora o podnebnih spremembah, da se vključi izvoz iz industrijskih sektorjev, ki trenutno niso zajeti v njegovih pogojih.
(3)Primerno je določiti stališče, ki se zastopa v imenu Unije, ker bo imel sklep, ki ga sprejmejo udeleženke Sporazuma, o spremembi sektorskega dogovora o podnebnih spremembah pravni učinek v Uniji.
(4)Predlagana sprememba sektorskega dogovora o podnebnih spremembah bi omogočila, da bi se za izvoz, ki izpolnjuje veljavna merila iz širšega nabora industrijskih sektorjev, uporabljali pogoji, določeni v sektorskem dogovoru. To bi izvoznim agencijam iz Evropske unije in drugih udeleženk omogočilo, da imajo večjo vlogo pri podpiranju zelenega prehoda in prispevajo k doseganju ciljev Pariškega sporazuma. Širši obseg sektorskega dogovora o podnebnih spremembah bi spodbudil podjetja EU v sektorjih, usmerjenih v prihodnost, ki imajo velik potencial za spodbujanje gospodarske rasti in delovnih mest v Uniji –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v zvezi s sprejetjem odločitve udeleženk Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) glede razširitve področja uporabe sektorskega dogovora o izvoznih kreditih za obnovljive vire energije, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter vodne projekte iz Priloge 4 k Sporazumu, temelji na Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Če se na srečanju udeleženk ali pred njim predložijo novi predlogi v zvezi s predmetom urejanja iz Priloge k temu sklepu, o katerih Unija še nima stališča, se stališče Unije določi z uskladitvijo na ravni Unije, preden se udeleženke pozovejo k sprejetju spremembe Sporazuma. V takih primerih je stališče Unije v skladu z obstoječimi politikami in zakonodajo.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.9.2022
COM(2022) 455 final
PRILOGA
k
Predlogu sklepa Sveta
o določitvi stališča, ki se v imenu Unije zastopa v zvezi z odločitvijo udeleženk Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih o razširitvi področja uporabe sektorskega dogovora o izvoznih kreditih za obnovljive vire energije, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter vodne projekte
PRILOGA
PREDLOG
Stališče Evropske unije je podpreti predlagane spremembe sektorskega dogovora o izvoznih kreditih za obnovljive vire energije, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter vodne projekte iz te priloge.
To vključuje spremembe obstoječih določb. Členi, navedeni v nadaljevanju, bi nadomestili sedanje določbe Sporazuma, kar bi pomenilo, da se sedanja člena 2 in 4 v celoti črtata ter da se črtata dodatka I in II, ki se nadomestita z revidiranim Dodatkom I, vključenim v nadaljevanju.
PRILOGA IV: SEKTORSKI DOGOVOR O IZVOZNIH KREDITIH ZA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB IN PRILAGAJANJE NANJE TER VODNE PROJEKTE
Namen tega sektorskega dogovora je zagotoviti ustrezne finančne pogoje za projekte v izbranih opredeljenih sektorjih, tudi v okviru mednarodnih pobud, ki znatno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, vključno s projekti v zvezi z obnovljivimi viri energije, zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in visoko energijsko učinkovitostjo, prilagajanjem na podnebne spremembe ter vodnimi projekti. Udeleženke tega sektorskega dogovora se strinjajo, da se finančni pogoji sektorskega dogovora, ki dopolnjuje Sporazum, izvajajo v skladu z namenom Sporazuma.
POGLAVJE I: PODROČJE UPORABE SEKTORSKEGA DOGOVORA
1.PODROČJE UPORABE ZA SEKTORJE NA PODROČJU BLAŽITVE PODNEBNIH SPREMEMB, KI SO UPRAVIČENI V SKLADU Z DODATKOM I
a.Ta sektorski dogovor določa finančne pogoje, ki se uporabljajo za uradno podprte izvozne kredite, ki se nanašajo na pogodbe v sektorjih iz Dodatka I k temu sektorskemu dogovoru.
b.Take pogodbe se nanašajo na izvoz celotnih projektov ali njihovih delov, kar vključuje vse sestavne dele, opremo, materiale in storitve (vključno z usposabljanjem osebja), ki so neposredno potrebni za pripravo in zagon prepoznavnega projekta, pri čemer:
1.mora imeti projekt nizke ali ničelne emisije ogljika ali ekvivalenta CO2 in/ali zagotoviti visoko energijsko učinkovitost;
2.mora biti projekt zasnovan tako, da izpolnjuje vsaj standarde zmogljivosti iz Dodatka I, ter
3.se zagotovljeni pogoji razširijo le za obravnavanje posebnih finančnih pomanjkljivosti v zvezi s projektom ter temeljijo na posameznih finančnih potrebah in specifičnih tržnih razmerah posameznega projekta.
c.Za pogodbe v upravičenih sektorjih, navedenih v Dodatku I, razred projekta 1, ta sektorski dogovor določa finančne pogoje, ki se uporabljajo za uradno podprte izvozne kredite, ki se nanašajo na pogodbe v upravičenih sektorjih iz Dodatka I, razred projekta 1, in sicer za:
1.izvoz celotnih obratov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov ali njihovih delov, kar vključuje vse sestavne dele, opremo, materiale in storitve (vključno z usposabljanjem osebja), ki so neposredno potrebni za izgradnjo in zagon takih obratov;
2.modernizacijo obstoječih obratov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, kadar je verjetno, da se bo ekonomska življenjska doba obrata podaljšala vsaj za sklenjeno obdobje odplačevanja. Če to merilo ni izpolnjeno, se uporabljajo pogoji Sporazuma.
d.Ta sektorski dogovor ne velja za postavke zunaj meja lokacije elektrarne, za katere je običajno odgovoren kupec, zlasti za vodovodno omrežje, ki ni neposredno povezano z elektrarno, stroške v zvezi s posegi v prostor, cestami, gradbenimi naselji, elektroenergetskimi vodi in ranžirnimi postajami ter stroške, ki izvirajo iz postopkov za pridobivanje uradnih dovoljenj (npr. lokacijskih dovoljenj, gradbenih dovoljenj) v državi kupca, razen naslednjega:
1.kadar je kupec ranžirne postaje isti kot kupec elektrarne in je sklenjena pogodba glede prvotne ranžirne postaje za zadevno elektrarno, pogoji za prvotno ranžirno postajo niso strožji od pogojev za obrat za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ter
2.pogoji za elektronapajalne postaje, transformatorje in prenosne vode z najmanjšim pragom napetosti 60 kV zunaj meja lokacije obrata za pridobivanje energije iz obnovljivih virov niso ugodnejši od pogojev za obrat za pridobivanje energije iz obnovljivih virov.
[…]
POGLAVJE II: DOLOČBE ZA IZVOZNE KREDITE
4.NAJDALJŠI ROKI ODPLAČEVANJA
Za uradno podprte izvozne kredite, ki se nanašajo na pogodbe v sektorjih iz Dodatka I, je najdaljši rok odplačevanja 25 let.
[…]
POGLAVJE III: POSTOPKI
5.PREDHODNO OBVEŠČANJE
a.Udeleženka, ki namerava zagotoviti podporo v skladu z določbami tega sektorskega dogovora, vsaj deset koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti pošlje predhodno obvestilo, in sicer v skladu s členom 45 Sporazuma.
b.Tako obvestilo vsebuje izčrpen opis projekta, da se dokaže skladnost projekta z merili podpore iz člena 1 ali 2 tega sektorskega dogovora.
c.Za projekte, podprte v skladu z Dodatkom II k temu sektorskemu dogovoru, tako uradno obvestilo vključuje informacije o tehničnih standardih ali standardih zmogljivosti, ki se uporabljajo, in pričakovanem zmanjšanju emisij.
d.Za projekte, podprte v skladu z Dodatkom II k temu sektorskemu dogovoru, tako obvestilo vključuje rezultat pregleda, ki ga opravi neodvisna tretja oseba.
POGLAVJE IV: SPREMLJANJE IN PREGLED
6.NADALJNJE DELO
Udeleženke soglašajo, da bodo proučile naslednja vprašanja:
a.premije za tveganja, prilagojene rokom;
b.pogoje za elektrarne na fosilno gorivo z nizkimi emisijami/visoko energijsko učinkovitostjo, vključno s pripravljenostjo za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida;
c.stavbe, pri katerih je neto poraba energije enaka nič;
d.projekte v zvezi z gorivnimi celicami;
e.emisijske standarde;
f.obračunavanje emisij in poročanje o njih;
g.nizkoemisijski prevoz po vodi.
7.SPREMLJANJE IN PREGLED
a.Sekretariat vsako leto poroča o izvajanju tega sektorskega dogovora. V tem poročilu bodo dokumentirani rezultati kakršnega koli postopka razprave v skladu s členom 45 Sporazuma. Poročilo bo vključevalo povzetek za javno objavo.
b.Udeleženke redno pregledujejo področje uporabe in druge določbe tega sektorskega dogovora. Zaradi večje gotovosti bo pregled opravljen do konca leta 2028 ali po izvedbi 50 transakcij v okviru sektorskega dogovora, odvisno od tega, kaj se zgodi prej. Ta pregled bo temeljil na zbirki izkušenj, nastali pri postopkih obveščanja, in oceni tržnih pogojev za tehnologije, povezane s podnebjem.
DODATEK I: MERILA UPRAVIČENOSTI ZA PROJEKTE BLAŽITVE PODNEBNIH SPREMEMB
|
Razred in tip projekta |
Opredelitev |
Utemeljitev |
Standardi |
Posebni pogoji |
|
RAZRED PROJEKTA A: Okoljsko trajnostna proizvodnja električne energije [Vključuje točno vsebino sedanjega člena 1 in Dodatka I ter proizvodnjo električne energije iz vodika.] |
||||
|
TIP 1: Projekti na področju obnovljivih virov energije in energijska učinkovitost v projektih na področju obnovljivih virov energije |
Področje uporabe sedanjega člena 1 in Dodatka I. Menimo, da ni mogoče preprosto kopirati vsebine Dodatka I v polju „Opredelitev“, saj je dejanska opredelitev upravičenih projektov navedena v členu 1, glede vsebine pa predlagamo, da se tukaj upošteva področje uporabe sedanjega člena 1 in Dodatka I brez vsebinskih sprememb (tj. brez standarda, ni relevantno) in s potrebnimi formalnimi prilagoditvami besedila. |
|||
|
TIP 2: Proizvodnja električne energije iz plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov, vključno s čistim vodikom |
Gradnja in upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo z uporabo plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov, vključno s čistim vodikom. |
Proizvodnja električne energije z nizkimi emisijami toplogrednih plinov. |
Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje električne energije so nižje od 100 g CO2e/kWh. Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu bi bilo treba izračunati na podlagi podatkov za posamezne projekte z uporabo standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018, preveriti pa bi jih morala tretja oseba. Bodisi se med gradnjo namesti merilna oprema za spremljanje fizičnih emisij, kot je uhajanje metana, ali uvede program za odkrivanje in odpravljanje uhajanja; bodisi se med delovanjem poroča o fizikalni meritvi emisij metana in uhajanje se odpravi. |
25 let. [O tem bo potekala razprava.] |
|
RAZRED PROJEKTA B: Projekti sanacije v elektrarnah na fosilna goriva, nadomeščanje fosilnih goriv [Točna vsebina Dodatka II, razred projekta A, tip 1, in razred projekta B. Opozoriti je treba, da bi moralo biti preštevilčenje razreda A, tip 1, izraženo v členu 6(c) Sporazuma.] |
||||
|
Kopiranje sedanje vsebine Dodatka II, razred projekta A, tip 1, in razred projekta B. Pojasnila: Predlagamo, da se razred projekta A razdeli na dva dela, da bi se jasno razlikovalo med projekti zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika kot takimi (ki imajo lahko številna področja uporabe, ne le v energetskem sektorju, temveč tudi v proizvodnji, in ki smo jih premaknili v nov razred projekta D) in projekti, osredotočenimi na proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv (za katere predlagamo skupno premestitev v ta novi razred projekta B). EU je že prej opozorila, da je treba posodobiti sedanje standarde v tem oddelku, vendar se lahko za zdaj strinjamo, da bomo to vprašanje obravnavali v poznejši fazi razprav. |
||||
|
RAZRED PROJEKTA C: Energijska učinkovitost [Natančna vsebina Dodatka II, razred projekta C.] |
||||
|
Kopiranje sedanje vsebine Dodatka II, razred projekta C. |
||||
|
RAZRED PROJEKTA D: Zajemanje, uporaba in shranjevanje CO2 [Področje uporabe sedanjega Dodatka II, razred projekta A, tip 2. Predlagamo posodobljene standarde, ki bodo odražali dejstvo, da so zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljika ključna tehnologija za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v številnih vrstah industrijske uporabe, standardi pa ne bi smeli biti osredotočeni na stopnjo zajemanja, temveč na učinkovitost zajemanja, kar pomeni, da bi morali biti projekti zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika upravičeni do spodbud, tudi če je stopnja zajemanja nizka. Utemeljitev predlaganih novih standardov je, da lahko uhajanje CO2 zmanjša vrednost zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika kot možnosti za ublažitev. Zato bi bilo treba spremljanje spodbujati z določbami v okviru politike.] |
||||
|
TIP 1: Projekti zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika kot taki |
Gradnja in upravljanje objektov, ki zagotavljajo zajemanje, uporabo in/ali shranjevanje ogljika, vključno z dejavnostmi, ki so neposredno povezane s transportom, in infrastrukturo, ki je bistvena za delovanje, kot so vozila in ladje. |
Kopiranje sedanje vsebine Dodatka II, razred projekta A, tip 2. |
CO2, ki se iz obrata, v katerem se zajema, transportira do točke vbrizgavanja, ne povzroča uhajanja CO2 nad 0,5 % mase transportiranega CO2. Kadar gre za transport in/ali shranjevanje CO2, so vzpostavljeni ustrezni sistemi za odkrivanje uhajanja in načrt spremljanja z rednimi poročili, ki jih preverjajo nacionalni organi ali neodvisna tretja oseba. Geološko shranjevanje CO2 je v skladu s standardom ISO 27914:2017. |
Kopiranje sedanje vsebine Dodatka II, razred projekta A, tip 2. |
|
RAZRED PROJEKTA E: Shranjevanje električne energije |
||||
|
TIP 1: Objekti za shranjevanje električne energije |
Gradnja in upravljanje objektov, ki shranjujejo električno energijo in jo vračajo v obliki električne energije. Ta dejavnost vključuje shranjevanje v črpalni hidroelektrarni. |
Shranjevanje električne energije omogoča večji prodor obnovljivih virov energije in boljše upravljanje povpraševanja v omrežju. |
Če dejavnost vključuje kemično shranjevanje energije, je nosilec shranjevanja (vodik ali amoniak) v skladu s standardi sektorskega dogovora za čisto proizvodnjo ustreznega izdelka. |
25 let. [O tem bo potekala razprava.] |
|
TIP 2: Proizvodnja in recikliranje baterij |
Proizvodnja polnilnih baterij ter akumulatorskih sklopov in akumulatorjev za prevoz, stacionarno uporabo in shranjevanje energije, ki ne prihaja iz električnega omrežja, ter drugo industrijsko uporabo. To vključuje proizvodnjo ustreznih sestavnih delov (aktivni baterijski materiali, baterijski členi, ohišja baterij in elektronski sestavni deli). Recikliranje izrabljenih baterij. |
Baterije so pomemben dejavnik, ki omogoča shranjevanje električne energije in nizkoogljični prevoz. |
Ni standarda. Ni relevantno. |
25 let. [O tem bo potekala razprava.] |
|
RAZRED PROJEKTA F: Prenos in distribucija nizkoogljične električne energije |
||||
|
TIP 1: Prenos in distribucija nizkoogljične električne energije |
Gradnja, širitev in upravljanje objektov za prenos nizkoogljične električne energije. To vključuje neposredne povezave z nizkoogljičnimi viri in celotnimi omrežji, pri katerih povprečni faktor sistemskega omrežja izpolnjuje standarde v petletnem tekočem obdobju. |
To podpira večji prodor nizkoogljičnih virov energije. |
Nizkoogljični viri električne energije so opredeljeni kot obnovljivi viri ali viri, pri katerih so emisije toplogrednih plinov iz proizvedene električne energije pod mejno vrednostjo 100 g CO2e/kWh, merjeno na podlagi življenjskega cikla. [Kot je bilo navedeno zgoraj in v našem dokumentu za tretji energetski sveženj, smo pripravljeni razpravljati o dodatnih merilih za upravičenost.] |
25 let. [O tem bo potekala razprava.] |
|
RAZRED PROJEKTA G: Proizvodnja čistega vodika, prenos in distribucija vodika ter shranjevanje vodika |
||||
|
TIP 1: Proizvodnja čistega vodika |
Gradnja in upravljanje objektov za okoljsko trajnostno proizvodnjo vodika in/ali opreme za proizvodnjo vodika. |
Trajnostna proizvodnja in uporaba vodika sta priložnost za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v številnih sektorjih, zlasti energetiki, proizvodnji in prometu. |
Pri proizvodnji so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu manjše od 3 kg CO2e na kg proizvedenega H2. [Standarde bi bilo treba redno pregledovati. To bi se lahko vključilo v splošno klavzulo o pregledu.] |
25 let. [O tem bo potekala razprava.] |
|
TIP 2: Prenosna omrežja za vodik |
Gradnja in upravljanje omrežij, namenjenih prenosu vodika ali drugih nizkoogljičnih plinov (tj. iz obnovljivih virov ali ki ustrezajo standardu za proizvodnjo čistega vodika). Sprememba namena omrežij zemeljskega plina v 100 % vodik in naknadno opremljanje omrežij zemeljskega plina, ki omogoča vključitev vodika in drugih nizkoogljičnih plinov (kar pomeni povečanje mešanice vodika in drugih nizkoogljičnih plinov v sistemu). |
Trajnostna proizvodnja in uporaba vodika sta priložnost za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v številnih sektorjih, zlasti energetiki, proizvodnji in prometu. |
Dejavnost vključuje odkrivanje uhajanja in popravilo obstoječih cevovodov in drugih elementov omrežja za zmanjšanje uhajanja metana. |
25 let. [O tem bo potekala razprava.] |
|
TIP 3: Shranjevanje vodika |
Gradnja objektov za shranjevanje vodika, pretvorba obstoječih podzemnih skladišč za plin v skladišča, namenjena shranjevanju vodika, in upravljanje objektov za shranjevanje vodika. |
Trajnostna proizvodnja in uporaba vodika sta priložnost za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v številnih sektorjih, zlasti energetiki, proizvodnji in prometu. |
V primeru projektov, povezanih z upravljanjem objektov, bi moral vodik, shranjen v objektu, izpolnjevati standarde za proizvodnjo čistega vodika iz tega dodatka. |
25 let. [O tem bo potekala razprava.] |
|
RAZRED PROJEKTA H: Nizkoemisijska proizvodnja |
||||
|
TIP 1:
|
Nizkoemisijska proizvodnja brezvodnega amoniaka. |
Spodbujanje proizvodnje čistega amoniaka in njegove uporabe, ki lahko zmanjša emisije toplogrednih plinov na več področjih. |
Amoniak se proizvaja iz čistega vodika, proizvedenega v skladu s standardi iz tega dodatka, ali iz odpadne vode. |
25 let. [O tem bo potekala razprava.] |
|
TIP 2:
|
Nizkoemisijska proizvodnja, vključno s celotnimi proizvodnimi obrati in njihovimi deli, dobava opreme ter neposredno povezana infrastruktura in storitve. |
Spodbuditi proizvajalce k prehodu na trajnostne prakse v sektorjih, v katerih je emisije težko zmanjšati. |
EU predlaga, da bi bile na podlagi referenčne vrednosti za proizvodne obrate najvišje stopnje z nižjimi emisijami upravičene naslednje dejavnosti 1 : Za cement: (a) sivi cementni klinker, kadar so specifične emisije toplogrednih plinov nižje od 0,722 tCO2e na tono sivega cementnega klinkerja; (b) cement iz sivega klinkerja ali alternativno hidravlično vezivo, kadar so specifične emisije toplogrednih plinov iz proizvodnje klinkerja in cementa ali alternativnega veziva nižje od 0,469 tCO2e na tono proizvedenega cementa ali alternativnega veziva. Za železo in jeklo: (a) železo in jeklo, pri čemer emisije toplogrednih plinov, znižane za količino emisij zaradi nastanka odpadnih plinov, ne presegajo naslednjih vrednosti, ki se uporabljajo za različne korake proizvodnega procesa: a.vroča litina = 1,331 tCO2e/t izdelka; b.sintrana ruda = 0,163 tCO2e/t izdelka; c.koks (razen lignitnega koksa) = 0,144 tCO2e/t izdelka; d.železova litina = 0,299 tCO2e/t izdelka; e.visokolegirano jeklo, proizvedeno s postopkom EAF = 0,266 tCO2e/t izdelka; f.ogljikovo jeklo, proizvedeno s postopkom EAF = 0,209 tCO2e/t izdelka; (b) jeklo v pečeh z električnim oblokom (EAF) za proizvodnjo ogljikovega jekla s postopkom EAF ali visokolegiranega jekla s postopkom EAF, kadar vložek odpadnega jekla glede na proizvedeno količino ni nižji od 70 % za proizvodnjo visokolegiranega jekla in 90 % za proizvodnjo ogljikovega jekla. Za aluminij: (a) primarni aluminij, kadar gospodarska dejavnost izpolnjuje naslednja merila: a.emisije toplogrednih plinov ne presegajo 1,484 tCO2e na tono proizvedenega aluminija; b.povprečna intenzivnost emisij CO2 za posredne emisije toplogrednih plinov ne presega 100 g CO2e/kWh; c. poraba električne energije za proizvodni proces ne presega 15,5 MWh/t Al; (b) sekundarni aluminij. [Standarde bi bilo treba redno pregledovati. To bi se lahko vključilo v splošno klavzulo o pregledu.] |
25 let. [O tem bo potekala razprava.] |
|
RAZRED PROJEKTA I: Brezemisijski in nizkoemisijski promet |
||||
|
TIP 1: Brezemisijski promet, vključno z omogočitveno infrastrukturo |
Vozni park z ničelnimi neposrednimi emisijami, vključno z vozili za cestni, železniški in vodni promet ter povezano infrastrukturo 2 , ki je bistvena za delovanje takih vozil. |
Prehod na vozni park z ničelnimi in nizkimi neposrednimi emisijami iz izpušne cevi je ključnega pomena za blažitev podnebnih sprememb. |
Neposredne emisije CO2 iz izpušne cevi iz premičnih sredstev so enake nič. Samo v primeru prevoza tovora vozila, vlaki, vagoni ali plovila niso namenjeni prevozu fosilnih goriv, infrastruktura pa ni namenjena prevozu ali skladiščenju fosilnih goriv. |
25 let. [O tem bo potekala razprava.] |
|
TIP 2: Nizkoemisijski prevoz po vodi |
Nizkoemisijska plovila. |
Prehod na vozni park z ničelnimi in nizkimi neposrednimi emisijami iz izpušne cevi je ključnega pomena za blažitev podnebnih sprememb. |
Za prevoz potnikov po celinskih vodah: hibridna plovila in plovila na kombinirano gorivo za normalno delovanje pridobijo vsaj 50 % svoje energije iz goriv z ničelno neposredno emisijo CO2 (iz izpušne cevi) ali priključne moči. Za prevoz tovora po celinskih vodah: plovila imajo neposredne emisije CO2 (iz izpušne cevi) na tonski kilometer, izračunane (ali ocenjene v primeru novih plovil) z uporabo operativnega kazalnika energijske učinkovitosti (EEOI), ki ga je razvila Mednarodna pomorska organizacija (IMO), 50 % nižje od povprečne referenčne vrednosti za emisije CO2 za težka vozila na podlagi mednarodnega ali katerega koli drugega priznanega standarda. Za pomorski in obalni prevoz tovora in potnikov ter plovila za pristaniške dejavnosti, pomožne dejavnosti in specializirane dejavnosti: hibridna plovila in plovila na kombinirano gorivo, ki za normalno delovanje na morju in v pristaniščih pridobijo vsaj 25 % svoje energije iz goriv z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali priključne moči. Druga možnost je, da so plovila dosegla vrednost projektnega indeksa energijske učinkovitosti IMO, ki je 10 % nižja od zahtev tega indeksa, ki veljajo, če lahko plovila uporabljajo goriva z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali goriva iz obnovljivih virov energije. Omogočanje prehoda s ceste na vodo: Če se plovila uporabljajo izključno za izvajanje storitev obalnega prevoza in pomorskega prevoza na kratkih razdaljah, ki so oblikovane tako, da omogočajo prehod tovora, ki se trenutno prevaža po kopnem, na pomorski prevoz, zadostuje, da imajo plovila neposredne emisije CO2 (iz izpušne cevi), izračunane z uporabo projektnega indeksa energijske učinkovitosti IMO, ki so za 50 % nižje od povprečne referenčne vrednosti emisij CO2 za težka vozila na podlagi mednarodnega ali katerega koli drugega priznanega standarda. [Predlagamo, da se ta tip projekta pregleda leta 2025. To bi se lahko vključilo v splošno klavzulo o pregledu.] |
25 let. [O tem bo potekala razprava.] |
|
TIP 3: Naknadno opremljanje in nadgradnja za prevoz po vodi |
Naknadno opremljanje in nadgradnja plovil za zmanjšanje emisij. |
Prehod na vozni park z ničelnimi in nizkimi neposrednimi emisijami iz izpušne cevi je ključnega pomena za blažitev podnebnih sprememb. |
Poraba goriva plovila se zmanjša za vsaj 10 %, izraženo v litrih goriva na tonski kilometer, kar jasno dokazuje primerjalni izračun. Naknadno opremljena plovila niso namenjena prevozu fosilnih goriv. [Predlagamo, da se ta tip projekta pregleda leta 2025. To bi se lahko vključilo v splošno klavzulo o pregledu.] |
25 let. [O tem bo potekala razprava.] |
|
TIP 4: Nizkoogljična letališka infrastruktura |
Gradnja, posodobitev, vzdrževanje in upravljanje nizkoogljične letališke infrastrukture, kar pomeni, da je namenjena upravljanju zrakoplovov z ničelnimi emisijami CO2 iz izpušne cevi, zagotavljanju fiksnega zemeljskega električnega napajanja in predkondicioniranega zraka za mirujoče zrakoplove ali ničelnim neposrednim emisijskim vrednostim pri delovanju letališča. |
Prehod na vozni park z ničelnimi in nizkimi neposrednimi emisijami iz izpušne cevi je ključnega pomena za blažitev podnebnih sprememb. |
Ni standarda. Ni relevantno. |
25 let. [O tem bo potekala razprava.] |