EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 8.3.2022
COM(2022) 112 final
2022/0077(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 514/2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz
ter
o spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje
ter
o spremembi Uredbe (EU) 2021/1147 o vzpostavitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Invazija Ruske federacije na Ukrajino 24. februarja 2022 je privedla do množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v več držav članic EU. To pomeni ponovni pritisk na finančna sredstva držav članic za obravnavanje nujnih potreb v zvezi z migracijami in upravljanjem meja. Čeprav se povečan migracijski pritisk, vključno s postopki za sprejem in azilno obravnavo, že močno občuti v državah članicah, ki imajo kopensko mejo z Ukrajino, se potrebe širijo še dlje po celotnem ozemlju Evropske unije in se bodo nadaljevale tudi po letu 2022.
Splošni cilj tega predloga je podpreti države članice pri odpravljanju posledic vojne v Ukrajini z olajšanjem dostopa do neporabljenih finančnih sredstev za programsko obdobje 2014–2020 v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, kolikor zadeva instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov, ter Sklada za notranjo varnost, kolikor zadeva instrument za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (v nadaljnjem besedilu: skladi za notranje zadeve za obdobje 2014–2020). Namen tega predloga je čim bolj povečati obseg uporabe teh sredstev s podaljšanjem obdobja upravičenosti in sprostitvijo dostopa do neporabljenih namenskih sredstev, s čimer bi se izognili izgubi neporabljenih sredstev zaradi sprostitve obveznosti.
Dne 4. marca 2022 je bil sprejet Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/382 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite. Ta izvedbeni sklep pojasnjuje (v uvodni izjavi 22), da bodo prizadevanja držav članic za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz njega, in za nudenje začasne zaščite med drugim podprta s Skladom za azil, migracije in vključevanje, ustanovljenim z Uredbo (EU) 2021/1147 (v nadaljnjem besedilu: Sklad za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2021–2027). Podaljšanje obdobja izvajanja skladov za notranje zadeve za obdobje 2014–2020 bi lahko državam članicam omogočilo tudi dodatno prožnost pri podpornih ukrepih, sprejetih v skladu z Direktivo Sveta 2001/55/ES o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine.
Ta splošna prožnost je potrebna, da se zagotovi celostni pristop k upravljanju migracij, ki temelji na medsebojnem zaupanju, solidarnosti in delitvi odgovornosti med državami članicami in institucijami Unije, zagotovi skupna trajnostna politika Unije na področju azila, migracij, varnosti in upravljanja meja ter okrepi zaupanje v sposobnost Unije za združevanje evropskih in nacionalnih prizadevanj za učinkovito delovanje.
Podaljšanje obdobja izvajanja skladov za notranje zadeve za obdobje 2014–2020
Namen tega predloga je za eno leto podaljšati obdobje izvajanja skladov za notranje zadeve za obdobje 2014–2020. To podaljšanje bo doseženo s spremembo Uredbe (EU) št. 514/2014 z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz, ki vsebuje določbe za uporabo v zvezi s skladi za notranje zadeve za obdobje 2014–2020. To podaljšanje bo državam članicam omogočilo, da nemudoma uporabijo preostala sredstva za pomoč pri obravnavanju povečanega pritiska na njihove sisteme za upravljanje meja in migracij, ki je posledica invazije na Ukrajino. Množični prihod oseb v države članice EU povzroča tudi dodatne varnostne potrebe, ki bi jim lahko koristila preostala sredstva.
Sprostitev dostopa do neporabljenih namenskih sredstev iz Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2014–2020
Poleg tega je namen tega predloga sprostiti dostop do neporabljenih zneskov, ki so bili predhodno namenjeni za določene posebne namene v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje, da bi se države članice lahko bolje spoprijele s povečanim pritiskom na njihove sisteme za upravljanje azila in migracij, ki je posledica invazije na Ukrajino. Ta dostop bo zagotovljen s spremembo Uredbe (EU) št. 516/2014 z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje ter o določbah za njegovo uporabo.
Omogočanje uporabe zunanjih namenskih prejemkov v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2021–2027
Da bi se razširil obseg razpoložljivih virov financiranja za pomoč pri nepredvidenih prihodnjih dogodkih, je namen predloga državam članicam in drugim javnim ali zasebnim donatorjem omogočiti, da v programskem obdobju 2021–2027 zagotovijo dodatne finančne prispevke za upravljanje azila in migracij v obliki zunanjih namenskih prejemkov. Ti zunanji namenski prejemki bodo namenski prispevek držav članic in drugih javnih ali zasebnih donatorjev za financiranje posebnih postavk odhodkov v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2021–2027. Ta potencialni vir financiranja bo dodan s spremembo Uredbe (EU) 2021/1147 o vzpostavitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje ter o določbah za njegovo uporabo. Omogočil bo dodaten ukrep za pripravljenost na financiranje dejavnosti na področju azila in migracij v državah članicah med krizami, kot so tiste, ki so posledica invazije na Ukrajino.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlog je skladen s splošnim pravnim okvirom, vzpostavljenim za sklade za notranje zadeve za obdobje 2014–2020, in je omejen na ciljno usmerjeno spremembo posebnih določb iz Uredbe (EU) št. 514/2014 in Uredbe (EU) št. 516/2014 za obravnavanje nujnih in izjemnih okoliščin, ki so posledica invazije na Ukrajino. Poleg tega je v členu 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), ki se uporablja za celotno financiranje EU na zadevnem področju politike, predvidena možnost, da se prihodki namenijo posebnim postavkam odhodkov.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlog je omejen na ciljno usmerjene spremembe Uredbe (EU) št. 514/2014 in Uredbe (EU) št. 516/2014 za obravnavanje nujnih in izjemnih okoliščin, ki so posledica invazije na Ukrajino, ter ohranja skladnost z drugimi politikami Unije. Obravnavanje izbruha nasilja v Ukrajini in posledičnega gibanja beguncev se dosledno opredeljuje kot glavna prednostna naloga Unije. Predlagani pristop je skladen tudi s ciklom izvajanja („pravilo N + 3“) iz člena 136 Uredbe (EU) št. 1303/2013 o Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo. Poleg tega je uporaba zunanjih namenskih prejemkov skladna s pristopom, ki se uporablja v drugih instrumentih financiranja, pri katerih sta odpornost in pripravljenost pomembna dejavnika, kot je Uredba Sveta (EU) 2020/2094 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga za predlagane ukrepe Unije je na seznamu ukrepov iz člena 78(2), člena 79(2) in (4), člena 82(1), člena 84 in člena 87(2) Pogodbe o delovanju Unije (PDEU). Uredba (EU) št. 516/2014 temelji na členu 78(2) ter členu 79(2) in (4), medtem ko Uredba (EU) št. 514/2014 temelji na vseh zgoraj navedenih določbah.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Namen predloga je podpreti države članice pri obravnavanju neposrednih in posrednih učinkov, ki so posledica invazije na Ukrajino, in zlasti njihovih povečanih potreb v zvezi z migracijami in upravljanjem meja, da se čim bolj poveča uporaba razpoložljivih sredstev EU za povezane namene. Zakonodajo EU je mogoče spremeniti le na ravni Unije.
•Sorazmernost
Predlog vključuje omejene in ciljno usmerjene spremembe, ki ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje cilja zagotavljanja, da lahko države članice čim bolje izkoristijo razpoložljiva finančna sredstva v odziv na invazijo na Ukrajino. Zaradi te invazije so se povečale potrebe na področjih, kot so migracije in upravljanje meja, ki jih neposredno pokrivajo skladi za notranje zadeve za obdobje 2014–2020. Predlog je tako v skladu z načelom sorazmernosti in spada na področje ukrepanja v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice, kot je določeno v naslovu V PDEU. Cilji in ustrezne ravni financiranja so sorazmerni z namenom instrumenta.
•Izbira instrumenta
Uredba (EU) št. 514/2014 določa obdobje upravičenosti in izvajanja skladov za notranje zadeve za obdobje 2014–2020, Uredba (EU) št. 516/2014 pa posebna pravila za uporabo sredstev iz Sklada za azil, migracije in vključevanje za to obdobje. Za podaljšanje obdobja upravičenosti skladov za notranje zadeve za obdobje 2014–2020 in sprostitev dostopa do neporabljenih sredstev iz Sklada za azil, migracije in vključevanje je treba s sedanjo uredbo spremeniti Uredbo (EU) št. 514/2014 in Uredbo (EU) št. 516/2014. Uredba (EU) 2021/1147 ustanavlja Sklad za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2021–2027 in vsebuje določbe o njegovi uporabi. Za uvedbo določb o zunanjih namenskih prejemkih za uporabo v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2021–2027 je treba s tem predlogom spremeniti tudi Uredbo (EU) 2021/1147.
3.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Proračunske posledice so že vključene v proračun skladov za notranje zadeve za obdobje 2014–2020. Cilj tega predloga je optimizirati uporabo skladov za notranje zadeve za obdobje 2014–2020 v okviru množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v države članice EU.
Proračunskih posledic zunanjih namenskih prejemkov v proračunu Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2021–2027 ni mogoče napovedati vnaprej. Člen 21(5) finančne uredbe določa, da proračun vsebuje postavke, v katere se uvrščajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki, po možnosti pa se navede tudi znesek. V predlog proračuna se lahko vključijo samo zneski namenskih prejemkov, ki so na dan določitve predloga proračuna nedvoumni.
2022/0077 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 514/2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz
ter
o spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje
ter
o spremembi Uredbe (EU) 2021/1147 o vzpostavitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 78(2), člena 79(2) in (4), člena 82(1), člena 84 in člena 87(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Invazija Ruske federacije na Ukrajino 24. februarja 2022 je privedla do množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v več držav članic. To pomeni ponovni pritisk na finančna sredstva držav članic za obravnavanje nujnih potreb v zvezi z migracijami, upravljanjem meja in varnostjo. Ob upoštevanju narave in razsežnosti krize se bodo te nepredvidene potrebe nadaljevale tudi po letu 2022.
(2)Od 1. januarja 2014 se politika Unije na področju notranjih zadev v zvezi z migracijami, upravljanjem meja in varnostjo podpira s financiranjem iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, kolikor zadeva instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov, ter Sklada za notranjo varnost, kolikor zadeva instrument za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (v nadaljnjem besedilu: skladi za notranje zadeve za obdobje 2014–2020).
(3)Obdobje izvajanja skladov za notranje zadeve za obdobje 2014–2020 je treba podaljšati za eno leto, da se državam članicam omogoči, da v celoti porabijo vsa neporabljena sredstva iz teh programov in po potrebi hitro revidirajo izvajanje svojih programov za obravnavanje nepredvidenih izzivov, ki so posledica invazije na Ukrajino.
(4)Prav tako je treba zagotoviti večjo prožnost pri uporabi namenskih sredstev v skladu z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta, ki trenutno preprečuje, da bi se neporabljena sredstva iz programskega obdobja 2014–2020 uporabila za ukrepe za obravnavanje nujnih potreb, ki izhajajo iz invazije na Ukrajino.
(5)Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta določa splošna pravila za izvajanje skladov za notranje zadeve za obdobje 2014–2020, med drugim v zvezi s financiranjem odhodkov in obdobjem izvajanja, ki omejuje upravičenost izplačil držav članic najpozneje do 30. junija 2023 ter določa zaključek obdobja izvajanja 31. decembra 2023.
(6)Od 1. januarja 2021 se je v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 začel uporabljati prenovljeni sveženj skladov na področju migracij in upravljanja meja v obliki novega Sklada za azil, migracije in vključevanje, Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko ter Sklada za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: skladi za notranje zadeve za obdobje 2021–2027).
(7)Čeprav so skladi za notranje zadeve za obdobje 2021–2027 začeli veljati 15. julija 2021 in so se začeli uporabljati 1. januarja 2021, programi držav članic [do datuma sprejetja te uredbe] še niso bili odobreni.
(8)Da se zagotovi kontinuiteta pri izvajanju ciljev politike skladov za notranje zadeve za obdobji 2014–2020 in 2021–2027 ter omogoči nemoten prehod med programskim obdobjem 2014–2020 in programskim obdobjem 2021–2027, s čimer se zmanjša upravno breme za države članice, se mora izvajanje zadevnih instrumentov financiranja nekoliko prekrivati.
(9)To potrebo izrecno priznavajo pravne podlage skladov za notranje zadeve za obdobje 2021–2027 in Uredba (EU) 2021/1060, ki omogočajo retroaktivno upravičenost odhodkov od 1. januarja 2021.
(10)Kljub navedenim določbam za pomoč pri premostitvi vrzeli med instrumenti financiranja obstaja tveganje, da bodo države članice zaradi končnega datuma izvajanja skladov za notranje zadeve za obdobje 2014–2020 in predvidenih datumov za odobritev programov v okviru skladov za notranje zadeve za obdobje 2021–2027 izpostavljene precejšnji vrzeli v financiranju. To lahko povzroči likvidnostne težave zaradi dodatnega pritiska na njihove dejavnosti na področju migracij in upravljanja meja zaradi množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine.
(11)Tveganje je še večje, ker skladi za notranje zadeve za obdobje 2014–2020 sledijo krajšemu ciklu izvajanja proračunskih obveznosti (pravilo N + 2), ki ni usklajen z drugimi instrumenti financiranja EU v okviru deljenega upravljanja, kot so kohezijski skladi, za katere se uporablja daljše obdobje izvajanja (N + 3). To pravilo N + 3 se bo uporabljalo za sklade za notranje zadeve za obdobje 2021–2027, kot je v Uredbi (EU) 2021/1060 določeno za to obdobje.
(12)Deloma zaradi razlogov, na katere države članice ne morejo vplivati, kot so zamude pri izvajanju, ki jih je povzročila pandemija koronavirusa v obdobju 2020–2021, razpoložljivi podatki o trenutnem stanju izvajanja v državah članicah kažejo na veliko tveganje sprostitve sredstev, ki bi se sicer lahko uporabila za obravnavanje novih potreb. Medtem bi podaljšanje roka za izvrševanje sredstev za eno leto državam članicam omogočilo, da v celoti izkoristijo proračunske obveznosti v okviru programov za obdobje 2014–2020 za reševanje izzivov, s katerimi se zdaj spoprijemajo zaradi dogodkov v Ukrajini.
(13)Uredba (EU) št. 514/2014 določa, da se lahko v primeru novih ali nepredvidenih okoliščin na pobudo Komisije ali zadevne države članice odobren nacionalni program ponovno pregleda in po potrebi spremeni za preostanek programskega obdobja. V skladu s tem bi bilo primerno, da se vojna v Ukrajini šteje za „nove ali nepredvidene okoliščine“, da se upraviči ponovni pregled in operativna preusmeritev izvajanja programa glede na te nove potrebe in v skladu s posebnimi cilji predhodno sprejetega programa.
(14)Da bi državam članicam omogočili nadaljnji dostop do neporabljenih zneskov v okviru skladov za notranje zadeve za obdobje 2014–2020, je treba obdobje upravičenosti navedenih skladov podaljšati za eno leto in izvesti s tem povezane prilagoditve datumov, ki se uporabljajo za izvajanje, poročanje, ocenjevanje in zaključek programov, ter datumov v zvezi s sproščenimi zneski.
(15)Da se zagotovi čim jasnejša uvedba podaljšanja obdobja upravičenosti, je treba določiti en končni ključni datum, do katerega morajo odhodki nastati in biti plačani.
(16)Uredba (EU) 2018/2000 z dne 12. decembra 2018 je spremenila Uredbo (EU) št. 516/2014, da bi se sprostil dostop do sredstev, namenjenih za prenos ali prosilce za mednarodno zaščito in upravičence do mednarodne zaščite, ter da bi se omogočila njihova uporaba za nekatere druge ukrepe v okviru nacionalnega programa. To načelo prožnosti je treba razširiti na nujne potrebe glede na nove ali nepredvidene okoliščine, zlasti za obravnavanje novih potreb držav članic na področju upravljanja azila in migracij, ki so posledica invazije na Ukrajino.
(17)Da bi sprostili dostop do vseh razpoložljivih sredstev in preprečili njihovo izgubo zaradi sprostitve neporabljenih sredstev, ki so bila predhodno namenjena za določene posebne namene v skladu z Uredbo (EU) št. 516/2014, vključno s sredstvi za posebne ukrepe in program Unije za preselitev, je treba državam članicam omogočiti prožnost, da ta sredstva izjemoma uporabijo glede na nove ali nepredvidene okoliščine, kot so tiste, ki so posledica invazije na Ukrajino.
(18)Da bi se razširil obseg razpoložljivih virov financiranja za pomoč pri nepredvidenih prihodnjih dogodkih, je treba državam članicam in drugim javnim ali zasebnim donatorjem omogočiti, da v programskem obdobju 2021–2027 zagotovijo dodatne finančne prispevke za upravljanje azila in migracij v obliki zunanjih namenskih prejemkov. Ti zunanji namenski prejemki bodo namenski prispevek držav članic in drugih javnih ali zasebnih donatorjev za financiranje posebnih postavk odhodkov v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2021–2027 ter bodo omogočili dodaten ukrep za pripravljenost na financiranje dejavnosti na področju azila in migracij v državah članicah med krizami, kot so tiste, ki so posledica invazije na Ukrajino.
(19)Podpora, zagotovljena v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje, bi morala dopolnjevati predvsem ukrepe, ki se financirajo iz drugih skladov Unije, zlasti v okviru kohezijske politike, da bi se čim bolj povečal učinek razpoložljivega financiranja.
(20)Uredbo (EU) št. 514/2014 in Uredbo (EU) št. 516/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) št. 514/2014 se spremeni:
(1)
v členu 17 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
„3. Izdatki so upravičeni do podpore v skladu s posebnimi uredbami, če jih je upravičenec ustvaril in jih je imenovani odgovorni organ dejansko v celoti plačal med 1. januarjem 2014 in 30. junijem 2024.“;
(2)
v členu 40 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:
„1. Države članice do 31. decembra 2024 predložijo naslednje dokumente:
(a) informacije, ki se zahtevajo za zadnji letni zaključni račun v skladu s členom 44(1);
(b) zahtevek za plačilo končne razlike ter
(c) končno poročilo o izvajanju nacionalnega programa, kot je navedeno v členu 54(1).
2. Zadnji letni zaključni račun vključuje tudi plačila, ki jih opravi odgovorni organ v obdobju od 16. oktobra 2023 do 30. junija 2024.“;
(3)
v členu 50 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
„4. Prevzeta obveznost v zvezi z zadnjima dvema proračunskima letoma obdobja se sprosti v skladu s pravili, ki veljajo za zaključek programov.“;
(4)
v členu 54 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Do 31. marca 2016 in do 31. marca vsakega naslednjega leta do vključno leta 2023 odgovorni organ Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju posameznega nacionalnega programa v preteklem proračunskem letu in lahko te informacije objavi na ustrezni ravni. Poročilo, predloženo leta 2016, bo zajemalo proračunski leti 2014 in 2015. Država članica predloži končno poročilo o izvajanju nacionalnih programov do 31. decembra 2024.“;
(5)
člen 57 se spremeni:
(a)
v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
„(b) poročilo o naknadnem vrednotenju učinkov ukrepov znotraj njihovih nacionalnih programov najpozneje do 31. decembra 2024.“;
(b)
v odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
„(b) poročilo o naknadnem vrednotenju učinkov te uredbe in posebnih uredb, in sicer po zaključku nacionalnih programov, najpozneje do 30. junija 2025.“
Člen 2
Uredba (EU) št. 516/2014 se spremeni:
(1)
v členu 16 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
„3. Dodatni zneski iz odstavkov 1 in 2 tega člena se državam članicam dodelijo s posameznimi sklepi o financiranju, s katerimi se odobrijo ali revidirajo njihovi nacionalni programi v okviru vmesnega pregleda v skladu s postopkom iz členov 14 in 15 Uredbe (EU) št. 514/2014. Ti zneski se porabijo samo za izvajanje posebnih ukrepov, navedenih v Prilogi II k tej uredbi. Kadar pa je zaradi novih ali nepredvidenih okoliščin potrebna druga uporaba v okviru nacionalnega programa, se zadevna država članica pred tako uporabo teh zneskov posvetuje s Komisijo.“;
(2)
v členu 17 se odstavek 9 nadomesti z naslednjim:
„9. Dodatni zneski iz odstavkov 1 in 2 tega člena se državam članicam dodelijo vsaki dve leti, prvič s posameznimi sklepi o financiranju, s katerimi se odobri njihov nacionalni program v skladu s postopkom iz člena 14 Uredbe (EU) št. 514/2014, nato pa s sklepom o financiranju, ki se priloži sklepom o odobritvi njihovih nacionalnih programov. Ti zneski se ne prenesejo na druge ukrepe iz nacionalnega programa. Kadar pa je zaradi novih ali nepredvidenih okoliščin potreben prenos, se zadevna država članica pred takim prenosom teh zneskov posvetuje s Komisijo.“
Člen 3
Uredba (EU) 2021/1147 se spremeni:
(1)
členu 10 se doda nov odstavek 5:
„5. Podpora na podlagi te uredbe se lahko financira tudi s prispevki držav članic in drugih javnih ali zasebnih donatorjev kot zunanjimi namenskimi prejemki v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.“
Člen 4
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
predsednica
predsednik
