EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.3.2022

COM(2022) 109 final

2022/0075(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Uredbe (EU) št. 223/2014 v zvezi s kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi (CARE)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ni relevantno.

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

Ni relevantno.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog zadeva le programe kohezijske politike in programe FEAD iz obdobja 2014–2020 in ne spreminja obstoječih proračunskih obveznosti. Omogočil bo pospešitev izvajanja programov in naj bi privedel do večjih odobritev plačil v začetku obdobja v letih 2022 in 2023, kar se bo uravnotežilo z manjšo potrebo po plačilih v poznejših letih.

Predlagane spremembe ne zahtevajo sprememb letnih zgornjih mej večletnega finančnega okvira za obveznosti in plačila v skladu s Prilogo I k Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 in ne spreminjajo skupnih potreb po plačilih v obdobju 2021–2027.

Na podlagi predhodne uporabe 100-odstotne stopnje sofinanciranja v obračunskem letu 2020–2021, ravni zahtevkov za plačila, predloženih v drugi polovici leta 2021, in najnovejših napovedi plačil držav članic za leto 2022 se ocenjuje, da bo proračunski učinek uporabe 100-odstotne stopnje sofinanciranja za obračunsko leto 2021–2022 pomenil večje potrebe po plačilih na začetku obdobja v višini 9 milijard EUR v letu 2022 in 1 milijarde EUR v letu 2023, kar se bo izravnalo z ustreznim zmanjšanjem za 10 milijard EUR v letu 2024.

Da bi se lahko upoštevale zgornje meje za plačila v letih 2022 in 2023, pa se predlaga, da se skupna dodatna plačila, ki izhajajo iz uporabe 100-odstotne stopnje sofinanciranja, omejijo na 5 milijard EUR v letu 2022 in 1 milijardo EUR v letu 2023. Dodatni zneski bodo izplačani šele, ko bodo prejeti vsi zahtevki za plačilo za obračunsko leto 2021–2022. Po potrebi bodo dodatna plačila, ki izhajajo iz uporabe 100-odstotne stopnje sofinanciranja, izvedena sorazmerno, da se zagotovi enaka obravnava vseh zadevnih programov. Plačila, ki jih ni mogoče izvesti zaradi uporabe teh zgornjih mej, bi morala Komisija ob upoštevanju razpoložljivosti sredstev izplačati čim prej, bodisi s sprejetjem obračuna bodisi z naknadnimi plačili.

Komisija bo skrbno spremljala učinek predlagane spremembe na odobritve plačil v letih 2022 in 2023, pri tem pa upoštevala splošno izvrševanje proračuna, spremenjene napovedi držav članic ter morebitne nove potrebe ali prednostne naloge. Upoštevali se bodo tudi morebitni učinki povečane negotovosti, povezane z obeti glede varnosti.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlaga se sprememba Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Uredbe (EU) št. 223/2014, da se:

·zagotovi, da bodo države članice in regije še naprej upravičene do 100-odstotne stopnje sofinanciranja EU za obračunsko leto 2021–2022, in sicer z uradnim obvestilom Komisiji (sprememba člena 25a Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člena 20 Uredbe (EU) št. 223/2014);

·uvedejo ureditve za proračunsko izvrševanje dodatnih plačil, ki izhajajo iz uporabe 100-odstotne stopnje sofinanciranja, da bi se upoštevale letne zgornje meje za plačila (sprememba člena 25a Uredbe (EU) št. 1303/2013);

·uvede dodatna prožnost med ESRR in ESS, in sicer posebej za operacije, ki obravnavajo migracijske izzive, ki so posledica vojaške agresije Rusije, in določi poenostavljena ureditev poročanja o udeležencih (sprememba člena 98 Uredbe (EU) št. 1303/2013), z retroaktivnim datumom začetka upravičenosti do podpore 24. februarjem 2022 (sprememba člena 65(10) Uredbe (EU) št. 1303/2013);

·uvede prožnost za države članice, da spremenijo programe, ki jih podpira FEAD, z uradnim obvestilom Komisiji (sprememba člena 9 Uredbe (EU) št. 223/2014), prav tako z retroaktivnim datumom začetka upravičenosti do podpore 24. februarjem 2022 (sprememba člena 22 Uredbe (EU) št. 223/2014).

2022/0075 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Uredbe (EU) št. 223/2014 v zvezi s kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi (CARE)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 175(3) in člena 177 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 1 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 2 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Nedavna vojaška agresija Rusije proti Ukrajini in oboroženi spopadi, ki potekajo, so korenito spremenili varnostne razmere v Evropi. Zaradi agresije se Evropska unija in zlasti njene vzhodne regije soočajo z znatnim pritokom ljudi. To je dodaten izziv v obdobju, ko gospodarstva držav članic še vedno okrevajo po pandemiji COVID-19.

(2)Države članice že lahko financirajo širok nabor naložb za reševanje migracijskih izzivov s svojimi programi kohezijske politike v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS), vključno z dodatnimi viri, ki so na voljo kot pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU), da bi se zagotovila pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva. Ukrepi lahko zajemajo naložbe na področju socialne vključenosti, zdravja, izobraževanja, zaposlovanja, stanovanj in otroškega varstva, vključno z naložbami v infrastrukturo in obnovo prikrajšanih mestnih območij, ukrepi za zmanjšanje prostorske in izobraževalne izoliranosti migrantov, ustanavljanjem podjetij in drugimi ukrepi. Države članice lahko v reševanje teh izzivov preusmerijo preostala sredstva iz svojih programov. Poleg tega se lahko Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) uporabi za zagotavljanje hrane in osnovne materialne pomoči tistim, ki jih je prizadela vojaška agresija Rusije, vključno z državljani tretjih držav.

(3)Medtem ko za izvrševanje dodatnih virov, ki so na voljo v okviru REACT-EU, že veljajo številne prožnosti, je treba omogočiti večjo prožnost pri uporabi sredstev ESRR, ESS in FEAD iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Glede na nujnost reševanja migracijskih izzivov, ki so posledica vojaške agresije Rusije proti Ukrajini, bi morali biti odhodki za operacije, ki obravnavajo te izzive, upravičeni od datuma začetka agresije. Poleg tega bi bilo treba povečati prožnost pri načinu uporabe ESRR in ESS za take operacije, da bi se razpoložljiva sredstva v okviru programov lahko hitro uporabila, pod pogojem, da je operacija v skladu z operativnim programom, kakor je bil po potrebi spremenjen. Ta prožnost bi morala dopolnjevati možnosti za dopolnilno financiranje operacij, ki so že na voljo. Uvesti bi bilo treba tudi poenostavljeno ureditev poročanja o udeležencih teh operacij.

(4)Za zagotovitev, da lahko zadevne osebe nemudoma prejmejo pomoč v okviru FEAD, je prav tako primerno državam članicam omogočiti, da spremenijo nekatere elemente operativnih programov, ki jih podpira navedeni sklad, ne da bi bil za to potreben sklep Komisije.

(5)Podpora, zagotovljena v okviru kohezijske politike, bi morala dopolnjevati zlasti ukrepe, ki se financirajo iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF), da se čim bolj poveča učinek razpoložljivih sredstev.

(6)Opomniti je treba, da so posledice pandemije COVID-19 države članice prizadele na način brez primere. Splošni učinek pandemije je zelo močno obremenil proračune držav članic zaradi nenadnega in znatnega povečanja javnih naložb, potrebnih za njihove sisteme zdravstvenega varstva in druge sektorje gospodarstev. Zaradi tega je obstajalo tudi tveganje za motnje v podpori, ki se zagotavlja najbolj ogroženim. To je privedlo do izrednih razmer, ki jih je bilo treba reševati s posebnimi ukrepi.

(7)V odziv na posledice krize sta bili uredbi (EU) št. 1301/2013 3 in (EU) št. 1303/2013 4 Evropskega parlamenta in Sveta spremenjeni z Uredbo (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta 5 , da se je omogočila večja prožnost pri izvajanju programov, ki jih podpirajo ESRR, ESS in Kohezijski sklad (v nadaljnjem besedilu skupaj: skladi) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Ker so se resni negativni učinki na gospodarstva in družbe Unije poslabšali, pa sta bili obe uredbi znova spremenjeni z Uredbo (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta 6 . Poleg tega je bila Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 7 v odziv na vpliv krize na najbolj ogrožene spremenjena tudi z Uredbo (EU) 2020/559 Evropskega parlamenta in Sveta 8 , da bi se uvedli posebni ukrepi za FEAD za obravnavanje izbruha COVID-19. Navedene spremembe so zagotovile izredno dodatno prožnost, ki je državam članicam omogočala, da se osredotočijo na potrebni odziv na krizo brez primere, in sicer z okrepitvijo možnosti mobilizacije neporabljene podpore iz skladov in s poenostavitvijo postopkovnih zahtev, povezanih z izvajanjem programov, da bi se obravnavala potreba po hitrem odzivu na javnozdravstveno krizo. Z naknadno spremembo Uredbe (EU) št. 1303/2013, uvedeno z Uredbo (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta 9 , so bili kot pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU) dani na voljo znatni dodatni viri, da bi se zagotovila pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva. Kot del istega svežnja je bila Uredba (EU) št. 223/2014 spremenjena tudi z Uredbo (EU) 2021/177 Evropskega parlamenta in Sveta 10 , da bi se državam članicam omogočila mobilizacija teh dodatnih virov za najbolj ogrožene v okviru izvajanja FEAD.

(8)Čeprav so prožnosti in dodatna sredstva, zagotovljeni za obdobje 2014–2020, državam članicam pomagali pri njihovem odzivu na krizo in prizadevanjih za okrevanje, sta pojav novih različic koronavirusa, zlasti različice omikron, ter vsesplošno zaostrovanje omejitev v zadnjem četrtletju leta 2021 še naprej resno negativno vplivala na gospodarstva in družbe držav članic ter ovirala običajno izvajanje programov kohezijske politike in programov, ki jih podpira FEAD. Nedavna vojaška agresija Rusije in posledični migracijski tokovi so te vplive še okrepili in lahko dodatno ogrozijo okrevanje gospodarstva. V skladu z možnostjo iz Uredbe (EU) 2020/558 je zato treba določiti izredno podaljšanje enega od prej uvedenih ukrepov, in sicer možnost uporabe 100-odstotne stopnje sofinanciranja za obračunsko leto 2020–2021, v naslednje obračunsko leto.

(9)Da bi se zmanjšalo breme za javne proračune v odziv na krizne razmere, pospešilo izvajanje programov in omogočile potrebne naložbe za okrevanje regij, bi bilo treba državam članicam dati izredno možnost, da za program, ki ga podpirajo ESRR, ESS, Kohezijski sklad ali FEAD, tudi za obračunsko leto 2021–2022 uporabijo 100-odstotno stopnjo sofinanciranja.

(10) Da bi se upoštevale zgornje meje za plačila večletnega finančnega okvira za leti 2022 in 2023, bi bilo treba za navedeni leti določiti zgornjo mejo za plačila, ki izhajajo iz uporabe 100-odstotne stopnje sofinanciranja v okviru ESRR, Kohezijskega sklada ali ESS. Plačila, ki jih ni mogoče izvesti zaradi uporabe teh zgornjih mej, bi morala Komisija ob upoštevanju razpoložljivosti sredstev izplačati čim prej, bodisi s sprejetjem obračuna bodisi z naknadnimi plačili. Takšna odložena plačila ne bi smela vplivati na sprejetje obračuna ali imeti drugih učinkov.

(11)Glede na to, da uporaba 100-odstotnega sofinanciranja ne bo bistveno vplivala na vsebino samih operativnih programov, je primerno, da se omogoči njeno hitro izvajanje, ne da bi bilo treba v ta namen sprejeti sklep Komisije o odobritvi sprememb finančnih preglednic operativnega programa s strani držav članic. Kljub temu bi morala država članica predložiti uradno obvestilo o revidiranih finančnih preglednicah pred predložitvijo končnega zahtevka za plačilo za obračunsko leto. Morebitne posledične spremembe, vključno z vrednostmi kazalnikov, se lahko izvedejo kot del naknadne spremembe programa po koncu obračunskega leta.

(12)Ker ciljev te uredbe, tj. uvedba ukrepov prožnosti pri zagotavljanju podpore iz skladov, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(13)Uredbo (EU) št. 1303/2013 in Uredbo (EU) št. 223/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)Državam članicam je treba omogočiti, da pravočasno spremenijo svoje programe, da bodo lahko izkoristile 100-odstotno stopnjo sofinanciranja za obračunsko leto 2021–2022, zato je primerno, da ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(15)Ker je nujno treba obravnavati migracijske izzive, ki so posledica nedavne vojaške agresije Rusije, in še vedno trajajočo javnozdravstveno krizo zaradi pandemije COVID-19, se šteje kot primerno, da se uporabi izjema od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Uredbe (EU) št. 1303/2013

Uredba (EU) št. 1303/2013 se spremeni:

(1)v členu 25a se vstavi odstavek 1a:

„1a.    Z odstopanjem od člena 60(1) ter prvega in četrtega pododstavka člena 120(3) se lahko uporabi 100‐odstotna stopnja sofinanciranja za izdatke, prijavljene v zahtevkih za plačilo za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2021 in konča 30. junija 2022, za eno ali več prednostnih osi v programu, ki ga podpira ESRR, ESS ali Kohezijski sklad.

Z odstopanjem od člena 30(1) in (2) ter člena 96(10) za uporabo 100-odstotne stopnje sofinanciranja ni potreben sklep Komisije o odobritvi spremembe programa. Država članica Komisijo uradno obvesti o revidiranih finančnih preglednicah, potem ko jih odobri odbor za spremljanje. 100-odstotna stopnja sofinanciranja se uporablja le, če je Komisija uradno obveščena o finančnih preglednicah pred predložitvijo končnega zahtevka za vmesno plačilo za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2021 in konča 30. junija 2022, v skladu s členom 135(2).

Skupna dodatna plačila, ki izhajajo iz uporabe 100-odstotne stopnje sofinanciranja, ne presegajo 5 milijard EUR v letu 2022 in 1 milijarde EUR v letu 2023.

Pred uradnim obvestilom iz drugega pododstavka Komisija izvede vmesna plačila z uporabo stopnje sofinanciranja, ki se uporablja za zadevne prednostne osi. Z odstopanjem od člena 135(5) Komisija izplača dodatne zneske, ki izhajajo iz uporabe 100-odstotne stopnje sofinanciranja, po prejemu vseh končnih zahtevkov za vmesno plačilo za obračunsko leto 2021–2022, po potrebi sorazmerno, da se upoštevajo zgornje meje iz tretjega pododstavka.

Z odstopanjem od člena 139(7) se preostali zneski, ki izhajajo iz uporabe 100-odstotne stopnje sofinanciranja in jih ni mogoče izplačati po sprejetju obračuna zaradi upoštevanja zgornjih mej iz tretjega pododstavka, izplačajo v letu 2024 ali pozneje.“;

(2)v odstavku 10 člena 65 se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od odstavka 9 so izdatki za operacije, ki obravnavajo migracijske izzive zaradi vojaške agresije Rusije, upravičeni od 24. februarja 2022.“;

(3)v členu 98 se doda odstavek 4:

„4. Operacije za obravnavanje migracijskih izzivov zaradi vojaške agresije Rusije se lahko financirajo bodisi iz ESRR bodisi iz ESS na podlagi pravil, ki se uporabljajo za drugi sklad.

V takih primerih se te operacije načrtujejo v okviru namenske prednostne osi tega drugega sklada, ki prispeva k njegovim ustreznim prednostnim naložbam.

Kadar je za operacije v okviru namenske prednostne osi iz drugega pododstavka treba sporočiti podatke o udeležencih, ti podatki temeljijo na informiranih ocenah in so omejeni na skupno število podprtih oseb in število otrok, mlajših od 18 let.

Ta odstavek se ne uporablja za programe v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“.

Člen 2

Sprememba Uredbe (EU) št. 223/2014

Uredba (EU) št. 223/2014 se spremeni:

(1)v členu 9(4) se doda naslednji pododstavek:

„Prvi in drugi pododstavek se uporabljata tudi za spremembo elementov operativnega programa, da bi se obravnavali migracijski izzivi zaradi vojaške agresije Rusije.“;

(2)v členu 20 se doda odstavek 1b:

„1b.    Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko za odhodke, prijavljene v zahtevkih za plačilo za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2021 in konča 30. junija 2022, uporabi stopnja sofinanciranja v višini 100 %.

Z odstopanjem od člena 9(1), (2) in (3) za uporabo 100-odstotne stopnje sofinanciranja ni potreben sklep Komisije o odobritvi spremembe programa. Država članica Komisijo uradno obvesti o revidiranih finančnih preglednicah iz oddelka 5.1 predlog za operativni program iz Priloge I. 100-odstotna stopnja sofinanciranja se uporablja le, če je Komisija uradno obveščena o finančnih preglednicah pred predložitvijo končnega zahtevka za vmesno plačilo za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2021 in konča 30. junija 2022, v skladu s členom 45(2).“;

(3)v členu 22(4) se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka so odhodki za operacije, ki obravnavajo migracijske izzive zaradi vojaške agresije Rusije, upravičeni od 24. februarja 2022.“

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

Predlagana sprememba ne pomeni sprememb letnih zgornjih mej večletnega finančnega okvira za obveznosti v skladu s Prilogo I k Uredbi (EU) št. 1311/2013 niti sprememb skupnih potreb po plačilih v obdobju 2021–2027.

Skupna letna razdelitev odobritev za prevzem obveznosti za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad ostaja nespremenjena.

Na podlagi predloga naj bi bile odobritve plačil za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2021 in konča 30. junija 2022, večje v začetku obdobja, kot je ocenjeno v nadaljevanju.

Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

Za predlog/pobudo so potrebne obstoječe odobritve za poslovanje (brez sprememb):

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

X    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Ocenjene potrebe po človeških virih

X    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

Predlog/pobuda:

◻    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

◻    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

◻    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

X    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ocenjene posledice za prihodke 

X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻    za lastna sredstva,

◻    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    UL C , , str. .

(2)    UL C , , str. .

(3)    Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 289).

(4)    Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(5)    Uredba (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus) (UL L 99, 31.3.2020, str. 5).

(6)    Uredba (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19 (UL L 130, 24.4.2020, str. 1).

(7)    Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1).

(8)    Uredba (EU) 2020/559 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 223/2014 glede uvedbe posebnih ukrepov za obravnavanje izbruha COVID-19 (UL L 130, 24.4.2020, str. 7).

(9)    Uredba (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU) (UL L 437, 28.12.2020, str. 30).

(10)    Uredba (EU) 2021/177 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 223/2014 glede uvedbe posebnih ukrepov za reševanje krize, povezane z izbruhom COVID-19 (UL L 53, 16.2.2021, str. 1).

(11)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(12)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(13)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(14)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(15)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(16)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(17)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(18)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(19)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(20)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(21)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(22)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.