Mnenje Evropskega odbora regij – Cilji in orodja za pametno podeželsko Evropo

(2023/C 188/04)

Poročevalec: Radim SRŠEŇ (CZ/EPP), župan občine Dolní Studénky

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR),

Izzivi, s katerimi se soočamo

1.

ponovno izraža podporo dolgoročni viziji za podeželska območja EU do leta 2040 (1), ki bo podprla teritorialno kohezijo in ustvarila nove priložnosti za privabljanje inovativnih podjetij, zagotovila dostop do kakovostnih delovnih mest, spodbujala nova in izboljšana znanja in spretnosti, zagotovila boljšo infrastrukturo in storitve ter okrepila vlogo trajnostnega kmetijstva in raznolikih gospodarskih dejavnosti;

2.

meni, da je doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050 s pomočjo evropskega zelenega dogovora bistveno za rast blaginje evropske družbe, ohranjanje dobrih pogojev za življenje v EU in podporo inovacijam, ki bodo omogočile uresničitev tega cilja in konkurenčnost EU na svetovni ravni;

3.

priznava, da se je s pandemijo COVID-19 in ruskim napadom na Ukrajino pokazalo, da EU na vseh ravneh – v občinah, mestih, regijah in državah članicah – potrebuje izredno veliko odpornosti;

4.

meni, da je izvajanje številnih sektorskih in medsektorskih strategij in politik (2), ki tesno povezujejo zeleni in digitalni prehod v novih geopolitičnih razmerah (3), ključno za doseganje glavnih evropskih ciljev;

5.

je v duhu Deklaracije iz Lednic (4) prepričan, da lahko vsi ti načrti, dejavnosti in podpora vodijo k skupnemu cilju le, če se obravnavajo celostno in izvajajo v korist vseh prebivalcev EU in celotnega ozemlja EU z uporabo vseh razpoložljivih sredstev, politik in orodij EU;

6.

je prepričan, da je v duhu navedenih ciljev treba podeželje ceniti kot prostor, brez katerega dolgoročen trajnostni razvoj EU ni mogoč;

7.

poudarja, da je koncept pametnih vasi inovativna politika EU in orodje za razvoj podeželja, ki lahko pripomore k njegovi oživitvi, kar je bistveni cilj dolgoročne vizije za podeželje;

Sedanje stanje kaže na našo ranljivost

8.

priznava ranljivost EU v vseh treh stebrih trajnostnega razvoja – družbi, okolju in gospodarstvu;

9.

poudarja, da podeželje zajema kar 80 % ozemlja EU in da na podeželju živi 30 % prebivalstva EU;

10.

priznava razlike v življenjskih pogojih med podeželskimi in urbanimi območji;

11.

zaznava tveganja, ki izhajajo iz morebitnega pomanjkanja energije iz neevropskih virov, velike erozije tal v številnih državah EU in morebitnega pomanjkanja vode;

12.

poudarja, da je treba ozemlje EU prilagoditi podnebnim spremembam, zagotoviti biotsko raznovrstnost in razširiti uporabo obnovljivih virov energije;

13.

poudarja, da številnih od teh temeljnih izzivov, s katerimi se spopada EU, ni mogoče rešiti drugače kot z ustrezno podporo podeželju, ki pa je še vedno nezadostna;

14.

je zaskrbljen zaradi nezadostnega dostopa do digitalizacije ter pomanjkanja infrastrukture in storitev, kar omejuje gospodarski razvoj podeželja. Za ohranitev vitalnosti podeželja morajo biti na voljo pogoji za delo na daljavo in za ustanavljanje podjetij, ki morajo imeti možnost poslovati popolnoma enako kot v mestu. Stabilna in kakovostna povezljivost bi visokotehnološkim in podatkovno intenzivnim podjetjem ter predelovalnim industrijskim panogam omogočila, da poslujejo na redko poseljenih območjih. Razlike pri dostopu do povezljivosti so danes velike, saj podeželje in redko poseljena območja močno zaostajajo za mestnimi območji in velikimi mesti. Za občine in regije je pomembno, da lahko storitve socialnega varstva ponujajo preko širokopasovnih ali mobilnih omrežij. V ta namen so potrebne boljša pokritost in višje prenosne hitrosti v omrežju. Ljudje, ki živijo v občinah s slabo povezljivostjo, so izpostavljeni tveganju digitalne izključenosti;

15.

ponovno poudarja, da se trg dela zaradi digitalizacije korenito spreminja in da bo imelo 40 % delovno sposobnega prebivalstva EU leta 2040 visokošolsko izobrazbo (5), na trgu dela pa bosta prevladovali „digitalni“ generaciji Y in Z;

16.

je prepričan, da primeri izvajanja koncepta pametnih vasi kažejo na pomen tega novega instrumenta sprememb za celovit pristop k ljudem in ozemlju (6), ki povezuje pametne občine, pametna mesta in pametne regije v pametni EU;

Poziv k ukrepanju

17.

je prepričan, da je blaginja EU odvisna od kakovosti njenega celotnega ozemlja in ustvarjanja primerljivih pogojev za življenje njenih državljanov ne glede na starost, izobrazbo in socialni položaj v vseh delih EU;

18.

zato poziva Evropsko komisijo in sozakonodajalca, naj sprejmejo celovito vizijo za razvoj EU, v kateri bo priznano, da je razvoj podeželja bistvenega pomena za vse državljane EU;

19.

poziva institucije EU, države članice in regije, naj v celoti izkoristijo potencial koncepta pametnih vasi kot novega, inovativnega orodja za evropsko politiko in razvoj podeželja. Digitalna in tehnološka preobrazba prinašata nove izzive in priložnosti, da se tudi na podeželskih območjih poveča kakovost življenja in storitev. Ustvarjata tudi nove priložnosti za raznoliko podeželsko gospodarstvo in dostop do trga dela. Posledično lahko prispevata k reševanju sedanjih demografskih izzivov, zadrževanju mladih na podeželju ter ustavitvi odseljevanja in bega možganov;

20.

poziva k večji podpori za podeželje na evropski ravni in na ravni držav članic – s posebnim poudarkom na gorskih, obmejnih, najbolj oddaljenih ter gospodarsko, socialno in demografsko ogroženih podeželskih območjih in otokih, ki jih je treba obravnavati kot posebej ranljive –, da se omogoči razvoj pametnih vasi ter delujočih povezav med mesti in podeželjem, kjer bodo pogoji za življenje čim bolj primerljivi s tistimi v mestih, podeželje pa se bo obravnavalo kot kulturno območje, ki ga bodo upravljale pametne vasi z raznolikim gospodarstvom, katerega sestavni in nezanemarljiv del je kmetijstvo;

21.

vztraja, da bi morale vse politike EU krepiti privlačnost teh območij ter ščititi njihovo kakovost življenja in prebivalstvo, tako da zagotovijo enak dostop do osnovnih storitev in priložnosti. To ne zadeva le kohezijske politike, temveč tudi kmetijsko politiko, politiko enotnega trga in konkurence ter okoljsko in energetsko politiko EU, pri čemer je treba upoštevati spreminjajoče se tehnološke možnosti in družbene spremembe, ki jih povzročajo prizadevanja za doseganje vseevropskih ciljev;

22.

predlaga, da se pri ustvarjanju pametnih vasi uporablja naslednjih sedem načel: — načelo spremembe smeri, pri katerem spreminjajoča se tehnološka orodja ljudem omogočajo delo na daljavo od doma ali iz svoje skupnosti in prejemanje storitev na domu; — načelo kratkih razdalj, ki vodi do lokalne proizvodnje in potrošnje z uporabo načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (7); — načelo odpornosti ljudi in skupnosti, lokalnega gospodarstva in okolja; — načelo ene rešitve z več enakovrednimi učinki, tj. celostni pristop; — načelo sodelovanja za doseganje učinkovitih rešitev, povezovanje občin pri reševanju vprašanj skupnega interesa, ki ni omejeno na upravne meje regij; — načelo kohezije in dopolnjevanja, pri katerem se s tem, ko se pametne vasi in pametna mesta v pametnih regijah razvijajo s sodelovanjem na območju tako horizontalno kot vertikalno, izenačujejo možnosti in zmanjšujejo napetosti; — načelo „na dokazih temelječega“ odločanja, ki temelji na odprtih podatkih in preglednosti postopkov, pri čemer so podatki, pridobljeni s podporo iz javnih virov, dani na voljo javni upravi, državljanom in podjetnikom, da se omogočijo nove rešitve za razvoj dobrih pogojev za življenje ljudi, skupnosti in podjetja;

23.

meni, da bodo za ta pristop potrebne številne nove rešitve, prilagojene različnim regijam in posameznim podeželskim območjem, kar pomeni tudi znatno podporo inovacijam, raziskavam in razvoju na evropski ravni in na ravni držav članic;

24.

opozarja, kako pomembno je zagotavljanje storitev vsem državljanom v vseh krajih EU v roku, ki ga je treba določiti na podlagi značilnosti posameznih podeželskih območij. Potrebna bo podpora raziskavam in razvoju za vsa področja življenja v spreminjajočem se „pametnem“ podeželskem okolju;

25.

zahteva, da se infrastruktura gradi v skladu s tem merilom, ob upoštevanju, da je razvoj cestne in železniške prometne infrastrukture enako pomemben kot razvoj omrežij 5G in povezane digitalne infrastrukture;

26.

zahteva intenzivno podporo podeželju za izpolnitev programa politike I do leta 2030 (8), zlasti za krepitev digitalnih spretnosti in izobraževanja, varno in trajnostno digitalno infrastrukturo, digitalno preobrazbo podjetij in digitalizacijo javnih storitev; pozdravlja vključitev podeželja v evropsko deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje (9);

27.

poudarja, da je treba preprečiti nastanek digitalno izključenih skupnosti in digitalno izključenih krajev, da se razlike v družbi ne bi poglobile;

28.

zahteva, da se uporabijo vsi realno razpoložljivi obnovljivi viri energije, ki potencialno obstajajo na ozemlju, ter da se množično podpre lokalizacija proizvodnje in porabe energije (razvoj proizvajalcev-odjemalcev);

29.

zahteva, da se podpre energetsko učinkovita gradnja in prenova stanovanj na podeželju, da se ustvarijo dobri pogoji za obstoječe prebivalce in prihod novih ljudi;

30.

poziva, naj se ustvarijo boljši pogoji za razvoj različnih malih in srednjih podjetij ter naj novoustanovljena podjetja postanejo naravni del razvoja pametnih občin na podeželju;

31.

razume, da je pobuda za zagonske vasi pomemben del razvoja pametnih vasi v njihovem gospodarskem stebru;

32.

poudarja, da je izvajanje strategij pametne specializacije enako pomembno za inovacije po vsej EU, tudi na podeželju;

33.

poziva k razvoju „dobrega upravljanja“, vključno z digitalno javno upravo, ki bo ljudem na podeželju omogočila oddaljeni dostop do občinskih, regionalnih in državnih storitev. To mora spremljati racionalizacija uprave;

34.

poziva k dostopnosti izobraževanja za vse starosti, tako izobraževanja ob fizični prisotnosti kot na daljavo, ter k razvoju skupnostnih centrov z več storitvami, ki bi zajemale od knjižnic do socialnega dela;

35.

poziva k decentralizaciji, medsebojni povezanosti in organizaciji kakovostnega zdravstvenega in socialnega varstva, da bi ljudje lahko vse življenje živeli doma;

36.

ugotavlja, da je zelo koristno razvijati možnosti telemedicine, na splošno e-zdravja, pa tudi novih področij (npr. virtualne resničnosti), ki lahko pomagajo na številnih področjih, od strokovnega izobraževanja do socialnega varstva;

37.

poziva k integriranemu reševalnemu sistemu, ki ne bi deloval le v posameznih državah članicah, temveč tudi prek medsebojnega čezmejnega sodelovanja, zlasti na obmejnih območjih, kar bi omogočilo hiter odziv na izredne razmere;

38.

zahteva podporo za razvoj sodobnega kmetijstva in biogospodarstva (na obalnih območjih modrega gospodarstva) ter za odgovorno ravnanje s surovinami in materiali v smislu krožnega gospodarstva; je prepričan, da bodo agrogozdarstvo, pametno kmetijstvo, akvaponika ter druga področja in prakse olajšali delo ljudem v kmetijstvu ter tudi povečali samooskrbo s hrano in pomagali v boju proti eroziji;

39.

zahteva, da se upošteva pričakovano povečanje števila ljudi, ki delajo na kvalificiranih delovnih mestih ne glede na lokacijo (npr. ljudje na ustvarjalnih področjih) in živijo na podeželju;

40.

zahteva, da se nove rešitve na tem področju podprejo z razumevanjem, da pobuda Novi evropski Bauhaus ne velja le za mesta, temveč tudi za oblikovanje krajine, pri katerem se upošteva njena raznolikost, obenem pa se ne sme pozabiti na nujnost ohranjanja in razvijanja biotske raznovrstnosti;

41.

zahteva, da se finančno upošteva dejstvo, da sta sposobnost prilagajanja podnebnim spremembam in ohranjanje biotske raznovrstnosti in kakovosti gozdov odvisna predvsem od pametnega razvoja podeželja; opozarja na potencial decentraliziranega čiščenja vode v majhnih občinah za izboljšanje zadrževanja vode v tleh;

42.

poziva k ustvarjanju pogojev za aktivno mobilnost (infrastruktura za nemotoriziran promet), da bi se omogočila krepitev zdravega načina življenja lokalnih prebivalcev in nadaljnji razvoj trajnostnega turizma;

43.

poudarja temeljni prispevek avtonomne čiste mobilnosti k razvoju pametnih vasi;

44.

poziva, da se pri zagotavljanju podpore za delo skupnosti zaščitijo ranljive skupine prebivalstva, zlasti ženske. Socialno delo omogoča izboljšanje življenjskih razmer marginaliziranih skupin prebivalstva na podeželju in izboljšanje življenjskih perspektiv otrok iz izključenih skupnosti;

45.

poudarja, da bi morale pametne vasi postati sestavni del regionalne razvojne politike in ustvariti sinergije z obstoječimi orodji, na primer LEADER/CLLD. Pri teh dejavnostih bi morale vlade in institucije na vseh ravneh v svoje načrtovanje bolj celostno vključiti lokalne akcijske skupine. Pametne vasi, ki bi jih lahko upravljale lokalne akcijske skupine, lahko povečajo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;

46.

je prepričan, da se bo s podpiranjem razvoja podeželja z navedenimi ukrepi močno okrepila odpornost Evrope, da se bo zaradi sprememb na podeželju zvišala kakovost življenja ne le na podeželju, temveč tudi na mestnih območjih, in da se bo povečala konkurenčnost EU, izboljšala kakovost okolja in okrepila socialna kohezija;

47.

poudarja, da je glede na obseg izzivov potrebna močna koncentracija finančnih sredstev in vseh dejavnosti na podeželju, med drugim za razvoj povezav med mesti in podeželjem; meni, da je treba povezati razvojna orodja, zmanjšati njihovo razdrobljenost ter okrepiti sinergijo med pristopom LEADER/CLLD, pobudami za pametne vasi in lokalnimi akcijskimi skupinami, ki se na več načinov financirajo iz vseh evropskih skladov, med drugim Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, načrtov SKP ali instrumenta Next Generation EU. Vsa ta orodja so ključna za spodbujanje skladnega razvoja podeželja;

48.

poziva k postopni spremembi meril za razdeljevanje pomoči iz sredstev EU, tako da se bosta upoštevala teritorialni delež podeželja v EU in število občin v njih;

49.

poziva, naj kohezijska politika po letu 2027 vključuje posebno regionalno ciljno usmerjanje in namenjanje sredstev za podeželje na ravni EU z minimalnim pragom pomoči v partnerskih sporazumih. Z vidika preverjanja učinkov ukrepov na podeželje in v skladu z načelom neškodovanja koheziji bi to moralo veljati tudi za druge politike v okviru proračuna EU, ki imajo ozemeljsko razsežnost, vključno z morebitnimi nasledniki evropskega instrumenta za okrevanje;

Sistem spremljanja

50.

pozdravlja ustanovitev opazovalne skupine za podeželje za oblikovanje kazalnikov za spremljanje razvoja podeželskih območij, saj je razpoložljivost podatkov na ravni vsaj NUTS3 v vseh državah EU bistvenega pomena; poudarja, da je pomembno, da države članice te podatke letno vnašajo v odprtem podatkovnem formatu, ki bo na voljo javnosti, vključno z znanstveno skupnostjo;

51.

opozarja, da je treba nujno preseči novo teritorialno agendo 2030 in dolgoročno vizijo za podeželje, da se vzpostavi evropska agenda za podeželje, ki bo lahko mobilizirala posebne kazalnike za preverjanje uporabe strukturnih skladov v regijah iz člena 174. Kazalnike bi bilo treba najprej določiti kot osnovne kazalnike za celotno ozemlje podeželskih območij, npr. na področju digitalne infrastrukture, nato pa kot posebne kazalnike, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebne okoliščine na posameznih ozemljih – s posebnimi podatki o gorskih regijah, otokih, podeželskih območjih, območjih z demografskim in industrijskim upadom itd. Te kazalnike bi bilo treba opredeliti na podregionalni ravni (kot sta NUTS 3 in LAU), kjer so največje razlike v razvoju, in jih uporabiti pri preverjanja učinkov vseh politik EU na podeželje;

52.

poziva Komisijo, naj v ocenjevalno poročilo o izvajanju dolgoročne vizije za podeželje vključi predloge za cilje in kazalnike; poziva Komisijo, naj predlaga, kako te cilje vključiti v obstoječe sisteme spremljanja EU (npr. evropski semester);

53.

poziva države članice in regije, naj sodelujejo pri oblikovanju in uporabi teh kazalnikov za merjenje sprememb na podeželju;

54.

se zaveda možnosti, ki jih ponuja sistematično neprekinjeno zbiranje podatkov, npr. s pomočjo satelitov, in poziva k njihovi ustrezni uporabi;

55.

se zaveda, da kakovosti življenja ni mogoče ocenjevati le kvantitativno; zato prosi za podporo EU raziskovalnim projektom, ki bodo vodili k oblikovanju drugih, zlasti kvalitativnih kazalnikov in metod, ki bodo omogočili analizo stanja in dinamike razvoja na podeželju, kar bo omogočilo celovit pogled na ta razvoj in podporo najučinkovitejšim ukrepom pri nadaljnjem razvoju ozemlja in družbe EU.

---

(1)  COM(2021) 345 final.

(2)  Na primer osmi okoljski akcijski načrt, akcijski načrt za ničelno onesnaževanje, strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, načrt REPowerEU, digitalni kompas do leta 2030, program politike „Pot v digitalno desetletje“ do leta 2030.

(3)  COM(2022) 289 final.

(4)  https://memportal.cor.europa.eu/Handlers/ViewDoc.ashx?doc=COR-2022-05357-00-00-DECL-TRA-SL.docx

(5)  Lutz, W., Goujon, A., Kc, S., Stonawski, M., in Stilianakis, N., Demographic and Human Capital Scenarios for the 21st Century: 2018 assessment for 201 countries (Demografski scenariji in scenariji človeškega kapitala za 21. stoletje: ocena za leto 2018 za 201 držav), EUR 29113 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2018, ISBN 978-92-79-78024-0 (na voljo na spletu), JRC111148.

(6)  Glej primere dobre prakse, predstavljene na konferenci Inovativna regija – priložnosti in izzivi, ki je potekala v Jeseníku leta 2022 v okviru češkega predsedovanja Evropskemu svetu: https://mmr.cz/en/microsites/pres/akce/cz-pres-konference-inovativni-region-prilezitosti.

(7)  Economy, efficiency, effectiveness (3E).

(8)  COM(2021) 574 final.

(9)  https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/library/european-declaration-digital-rights-and-principles