52022IP0356

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52022IP0356 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52022IP0356

Help

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2022 o zavzemanju za oceane za izboljšanje njihovega upravljanja in biotske raznovrstnosti (2022/2836(RSP))

UL C 132, 14.4.2023, pp. 106–114 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
UL C 132, 14.4.2023, p. 54–54 (GA)

HTML

PDF

Official Journal

14.4.2023

Uradni list Evropske unije

C 132/106

P9_TA(2022)0356

Zavzemanje za oceane za izboljšanje njihovega upravljanja in biotske raznovrstnosti

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2022 o zavzemanju za oceane za izboljšanje njihovega upravljanja in biotske raznovrstnosti (2022/2836(RSP))

(2023/C 132/15)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (1),

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 10. novembra 2016 z naslovom Mednarodno upravljanje oceanov: prispevek EU k odgovornemu upravljanju oceanov (JOIN(2016)0049),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2018 z naslovom Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov v okviru ciljev trajnostnega razvoja za leto 2030 (2),

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 24. junija 2022 z naslovom Usmeritev za trajnostni modri planet – skupno sporočilo o agendi EU za mednarodno upravljanje oceanov (JOIN(2022)0028),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380), vključno s ciljem, da bi v EU do leta 2030 vzpostavili usklajeno mrežo 30 % morskih zavarovanih območij, in resolucije Parlamenta z dne 9. junija 2021 o tej strategiji (3),

—	ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji) (4),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (direktiva o pomorskem prostorskem načrtovanju) (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o vplivu morskih odpadkov na ribištvo (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2022 z naslovom Na poti do trajnostnega modrega gospodarstva v EU: vloga ribištva in akvakulture (7),

—	ob upoštevanju svojih resolucij z dne 6. julija 2016 o odločitvi Japonske o obnovi kitolova v sezoni 2015–2016 (8) in z dne 12. septembra 2017 o kitolovu na Norveškem (9),

—	ob upoštevanju projekta Komisije v okviru programa Obzorje Evropa z naslovom Mission Starfish 2030: Restore our Ocean and Waters (Misija Morska zvezda do leta 2030: obnova naših oceanov in voda),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2007 z naslovom Celostna pomorska politika za Evropsko unijo (COM(2007)0575),

—	ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo na eni strani ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav na drugi strani po pogajanjih o sporazumu, ki bo nasledil Sporazum iz Cotonouja,

—	ob upoštevanju ratifikacije in začetka veljavnosti Mednarodne konvencije o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, ki je bila sprejeta leta 2010 in s katero je bila spremenjena prejšnja konvencija, sprejeta leta 1996,

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z naslovom Transforming our World: the 2030 Agenda for Sustainable Development (Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030), ki je bila sprejeta na vrhu OZN o trajnostnem razvoju v New Yorku 25. septembra 2015, in zlasti cilja trajnostnega razvoja št. 14 iz agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, s katerim se spodbujata ohranjanje in trajnostna uporaba oceanov, morij in morskih virov,

—	ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in Pariškega sporazuma iz leta 2015, ki je začel veljati 4. novembra 2016,

—	ob upoštevanju Glasgowskega podnebnega pakta UNFCCC, ki je bil sprejet 13. novembra 2021,

—	ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki je začela veljati 29. decembra 1993,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki je bila podpisana v Montego Bayju na Jamajki 10. decembra 1982 in je začela veljati 16. novembra 1994,

—	ob upoštevanju mandata Mednarodne agencije za morsko dno, ki je bila ustanovljena v skladu s konvencijo UNCLOS, in sporazuma iz leta 1994 o izvajanju dela XI konvencije UNCLOS,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe z dne 24. septembra 2019 o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

—	ob upoštevanju desetletja oceanskih znanosti za trajnostni razvoj (2021–2030), ki ga je razglasila OZN,

—	ob upoštevanju globalnega ocenjevalnega poročila o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, ki ga je maja 2019 pripravila Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah,

—	ob upoštevanju vrha En ocean, ki je potekal v Brestu v Franciji od 9. do 11. februarja 2022,

—	ob upoštevanju resolucije, ki jo je sprejela skupščina OZN za okolje v Nairobiju 2. marca 2022, z naslovom End plastic pollution: towards an international legally binding instrument (Odprava onesnaževanja s plastiko: mednarodnemu pravno zavezujočemu instrumentu naproti),

—	ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 24. decembra 2017 o pravno zavezujočem instrumentu na mednarodni ravni v okviru konvencije UNCLOS glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije,

—	ob upoštevanju konference OZN na visoki ravni za podporo doseganju cilja trajnostnega razvoja št. 14 (konferenca OZN o oceanih), ki je potekala v Lizboni od 27. junija do 1. julija 2022, in sprejetja Lizbonske deklaracije, ki ji je sledilo,

—	ob upoštevanju sedme konference na visoki ravni Naš ocean, ki so jo skupaj gostili Palau in Združene države Amerike 13. in 14. aprila 2022,

—	ob upoštevanju konference OZN o biotski raznovrstnosti (COP15), ki bo potekala v Montrealu od 5. do 17. decembra 2022,

—	ob upoštevanju sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o prepovedi škodljivih subvencij za ribištvo, ki je bil sprejet na 12. ministrski konferenci STO 17. junija 2022,

—	ob upoštevanju Bizertske deklaracije, ki je bila sprejeta na Svetovnem forumu o morjih septembra 2022,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 20/2022 z dne 26. septembra 2022 z naslovom Ukrepi EU za boj proti nezakonitemu ribolovu – Nadzorni sistemi so vzpostavljeni, vendar so oslabljeni zaradi neenotnega izvajanja pregledov in uporabe sankcij v državah članicah,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. novembra 2020 z naslovom Strategija EU za izkoriščanje možnosti energije iz obnovljivih virov na morju za podnebno nevtralno prihodnost (COM(2020)0741),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2022 o evropski strategiji za energijo iz obnovljivih virov na morju (10),

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 26/2020 z dne 26. novembra 2020 z naslovom Morsko okolje: zaščita EU je obsežna, vendar ni poglobljena,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2021 o vzpostavitvi morskih zavarovanih območij na Antarktiki in ohranitvi biotske raznovrstnosti v Antarktičnem oceanu (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2021 o vplivu vetrnih elektrarn in drugih sistemov za energijo iz obnovljivih virov na morju na ribiški sektor (12),

—	ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

ker je Evropski parlament razglasil izredne podnebne in okoljske razmere ter se zavezal cilju nujnega sprejetja konkretnih ukrepov, potrebnih za boj proti tej grožnji in njeno zajezitev, preden bo prepozno; ker so izgubljanje biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe prepleteni in se stopnjujejo, pri čemer vsi v enaki meri ogrožajo življenje na našem planetu, zato bi jih bilo treba nujno obravnavati skupaj;

B.	ker narava propada s hitrostjo in v obsegu, ki sta brez primere v človeški zgodovini; ker se ocenjuje, da na svetovni ravni izumrtje grozi milijonu vrst; ker je v ugodnem stanju samo 23 % vrst in 16 % habitatov iz direktiv EU o naravi;

C.	ker oceani prekrivajo 71 % površine Zemlje, proizvedejo polovico našega kisika ter absorbirajo tretjino emisij CO2 in 90 % presežne toplote v podnebnem sistemu (13), v okviru podnebne krize pa imajo edinstveno in ključno vlogo pri uravnavanju podnebja;

D.	ker je svet v okoljski in podnebni krizi, na katero se je treba odzvati na svetovni ravni z opredelitvijo skupnih izzivov, sinergije in področij za sodelovanje;

E.	ker velja prepričanje, da je v globokem morju največja biotska raznovrstnost na svetu, ker v njem živi približno 250 000 znanih vrst in številne druge, ki še niso bile odkrite, saj sta najmanj dve tretjini morskih vrst še neidentificirani (14);

F.	ker imajo EU in njene države članice ob upoštevanju morskih območij čezmorskih držav in ozemelj največje morsko območje na svetu;

ker oceani prispevajo tudi k prehranski varnosti in zdravju, saj so primarni vir beljakovin za več kot tri milijarde ljudi, omogočajo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pridobivanje mineralnih virov in ustvarjanje delovnih mest v obalnih skupnostih ter olajšujejo prevoz blaga in internetno komuniciranje;

ker so oceani pod zelo velikim pritiskom zaradi človekovih dejavnosti, vključno s prelovom in škodljivimi ribolovnimi tehnikami, kot so pridnene ribolovne dejavnosti, onesnaženostjo, ekstraktivnimi industrijskimi dejavnostmi in podnebno krizo, ki vodijo do nepopravljive škode, kot so segrevanje oceanov, dviganje morske gladine, zakisljevanje, zmanjševanje količine kisika, obalna erozija, onesnaževanje morja, prekomerno izkoriščanje morske biotske raznovrstnosti, izgubljanje in degradacija habitatov ter zmanjševanje biomase, kar ima posledice tudi za zdravje in varnost populacij ljudi in živali ter drugih organizmov;

ker je po navedbah Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah ter Medvladnega panela za podnebne spremembe morska biotska raznovrstnost resno ogrožena; ker Evropska agencija za okolje opozarja, da se evropsko morsko okolje slabša in da je treba hitro obnoviti naše morske ekosisteme, in sicer z obravnavo vplivov človekovih dejavnosti na morsko okolje; ker so morske žariščne točke, kot so koralni grebeni, mangrove in z morsko travo poraslo dno, močno degradirane ter jih ogrožajo podnebne spremembe in onesnaževanje;

J.	ker bi imel neuspeh pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma izredno velik okoljski vpliv in gospodarske stroške, vključno s povečanjem verjetnosti, da bo dosežena prelomna točka, ko se bo zaradi ravni temperature začela zmanjševati naravna sposobnost oceanov za absorbiranje ogljika;

ker kiti prispevajo k produktivnosti ekosistemov in imajo pomembno vlogo pri zajemanju ogljika iz atmosfere; ker vsak veliki kit v svojem življenju v povprečju sekvestrira 33 ton CO2; ker so izračuni Mednarodnega denarnega sklada pokazali, da bi se količina fitoplanktona, koristnega za podnebje, znatno povečala, če bi omogočili, da se število kitov vrne na raven pred kitolovom, posledica tega povečanja pa bi bila dodatno zajetje več sto milijonov ton CO2 na leto, kar je toliko, kot če bi se nenadoma pojavili dve milijardi dreves (15); ker bi bilo treba pri mednarodnem upravljanju oceanov zaščito kitov obravnavati prednostno;

L.	ker bi bilo treba oceane na mednarodni ravni priznati kot svetovno skupno dobrino in jih zaščititi, ker so edinstveni in medsebojno povezani ter zagotavljajo bistvene ekosistemske storitve, od katerih sta odvisna preživetje in blaginja sedanjih in prihodnjih generacij;

ker najbolj oddaljene regije in otoki EU zaradi svojih geografskih lastnosti in posebnosti prispevajo k temu, da ima EU korist od geostrateške, ekološke, gospodarske in kulturne razsežnosti oceanov, ter ji nalagajo odgovornosti; ker so najbolj oddaljene regije in otoki v primerjavi z ostalimi deli EU in razvitega sveta med območji, ki so najbolj prizadeta zaradi podnebnih sprememb in z vidika trajnostnega razvoja;

N.	ker je Evropska agencija za okolje upravljanje oceanov opredelila kot upravljanje in uporabo svetovnih oceanov in njihovih virov na takšne načine, da ostajajo zdravi, produktivni, varni, zaščiteni in odporni (16);

ker modro gospodarstvo EU zagotavlja 4,5 milijona neposrednih delovnih mest ter zajema vse panoge in sektorje, povezane z oceani, morji in obalami, kot so pomorski promet, morski potniški promet, ribištvo in proizvodnja energije, pa tudi pristanišča, ladjedelnice, obalni turizem in kopensko akvakulturo; ker so gospodarska vprašanja, povezana z oceani, pomemben element svežnja o evropskem zelenem dogovoru in načrta za okrevanje in ker bi lahko razvoj trajnostnega modrega gospodarstva na področju morskih ekosistemov močno prispeval h gospodarskemu razvoju, pa tudi ustvarjanju delovnih mest, zlasti v obalnih in otoških državah in regijah ter najbolj oddaljenih regijah (17);

P.	ker sta na vrhu En ocean v Brestu februarja 2022 Francija in Kolumbija ustanovili svetovno koalicijo za modri ogljik, ustanovljena pa je bila tudi koalicija ambicioznih za biotsko raznovrstnost na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije;

poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri varstvu oceanov, obnovi morskih ekosistemov ter ozaveščanju o bistveni vlogi oceanov pri ohranjanju planeta v stanju, primernem za življenje ljudi in živali, in o številnih koristih, ki jih imajo za naše družbe; meni, da je v tem okviru pomembno, da izboljšamo svoj odnos do oceanov; spodbuja Komisijo, naj podpira boljše povezovanje vprašanj ohranjanja oceanov z drugimi področji politike, med drugim na bližajočih se konferencah o podnebju in biotski raznovrstnosti, zlasti COP15 in COP27;

izraža razočaranje nad dejstvom, da na peti medvladni konferenci na koncu ni bil sprejet sporazum o odprtem morju, obenem pa priznava, da je bil dosežen napredek; meni, da je nujno treba zagotoviti zaščito biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije, da bi zaščitili, ohranili in obnovili morske organizme ter pravično in trajnostno uporabljali skupne oceanske vire; poziva Komisijo in države članice, naj nujno in brez odlašanja ponovno začnejo pogajanja o sporazumu o odprtem morju, da bi ambiciozno pristopile k pogajanjem o sporazumu o biotski raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije, s katerim bo zagotovljen ambiciozen, učinkovit in za prihodnost primeren mednarodni okvir, ki je bistven za izpolnitev cilja, da bi na svetovni ravni ohranili vsaj 30 % oceanov in morij;

poudarja, da bi morala imeti konferenca podpisnikov sporazuma vse pristojnosti za sprejemanje učinkovitih načrtov in ukrepov za upravljanje morskih zavarovanih območij, in je trdno prepričan, da bi vsakršen mehanizem za izvzetje ogrozil prizadevanja za varstvo morja; poleg tega poudarja, da bi moral sporazum vključevati tudi pošten in pravičen mehanizem za izmenjavo koristi morskih genetskih virov in dostop do njih ter zagotoviti ustrezno financiranje za podporo temeljnim funkcijam sporazuma, pa tudi finančno, znanstveno in tehnično podporo za države, ki jo potrebujejo, in sicer s krepitvijo zmogljivosti in prenosi morske tehnologije; poziva Komisijo in države članice, naj se zavzemajo za vključitev oceanov kot svetovne skupne dobrine v preambulo prihodnjih deklaracij in mednarodnih pogodb, zlasti o biotski raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije;

poudarja, da bosta bližajoči se konferenci o podnebju (COP27) in biotski raznovrstnosti (COP15) ključni za zagotovitev, da bodo imeli oceani osrednjo vlogo v boju proti podnebnim spremembam ter pri popolni izpolnitvi ciljev Pariškega sporazuma in Konvencije o biološki raznovrstnosti; se zaveda, da je dobro zdravje naših oceanov in morij ključno za ohranjanje njihove vloge pri blaženju podnebnih sprememb in doseganju temperaturnega cilja iz Pariškega sporazuma; ponovno poziva EU, naj se na COP15 zavzame za ambiciozen svetovni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 s cilji, s katerimi bi zaustavili in obrnili trend izgubljanja biotske raznovrstnosti, vključno s pravno zavezujočim ciljem vsaj 30-odstotne svetovne obnove in zaščite do leta 2030;

Izboljšanje upravljanja oceanov na ravni EU in mednarodni ravni

meni, da so za boj proti degradaciji oceanov potrebna znatna skupna prizadevanja; poziva h globalnemu, sistemskemu, povezanemu in ambicioznemu upravljanju;

ponovno poziva Komisijo in države članice, naj podprejo mednarodni moratorij za globokomorsko rudarjenje (18);

poudarja, kako pomembno je, da se v evropskih politikah obravnavajo povezave med kopnim in morjem, vključno z uhajanjem dušika in fosforja zaradi intenzivnega kmetijstva ter onesnaževanjem s plastiko; poudarja tudi, kako pomembno je, da se zagotovi vključevanje pristopa „eno zdravje“ ter priznajo povezave med zdravjem ljudi, živali in okolja;

ponovno izraža zaskrbljenost, ker sektorska podpora, zagotovljena s sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, pogosto nima neposrednih koristi za lokalne ribiške in obalne skupnosti v tretjih državah; ponovno poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo taki sporazumi v skladu s cilji trajnostnega razvoja, okoljskimi obveznostmi EU in cilji skupne ribiške politike EU; poziva EU, naj poveča zahteve sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu glede preglednosti, zbiranja podatkov (zlasti o ulovu, registraciji plovil in delovnih pogojih) in poročanja ter vzpostavi centralizirano socialno-ekonomsko podatkovno zbirko za vsa plovila EU, ne glede na to, kje delujejo;

poudarja, da je treba v okvir globalnega upravljanja oceanov vključiti vprašanja s področij dela na morju in človekovih pravic; poziva Komisijo, naj sprejme ciljno usmerjene ukrepe za spodbujanje standardov dostojnega dela v svetovni ribiški industriji in s tem prizna povezavo med zlorabo delovne sile in kršitvijo človekovih pravic ter netrajnostnimi in uničujočimi ribiškimi praksami, zlasti nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom;

10.

poziva Svet in njegova šestmesečna predsedstva, naj v zvezi z morskimi vprašanji oblikujejo in začnejo izvajati dolgoročno strateško vizijo, da bi EU na svetovni ravni prevzela vodilno vlogo pri trajnostnem razvoju naših oceanov, zlasti pa pri zaščiti oceanov in njihovih ekosistemov za obravnavo sedanje okoljske in podnebne krize;

11.

ponovno poudarja načelo skladnosti politik za razvoj, ki so se mu zavezale EU in njene države članice in katerega namen je čim bolj zmanjšati protislovja in ustvariti sinergijo med različnimi politikami Unije; v zvezi s tem poudarja ključno vlogo razvojnih politik EU, ki bi morale podpirati partnerske države pri doseganju navedenih skupnih ciljev v zvezi z oceani in človeštvom;

12.

poudarja, da je tako zaradi biotske raznovrstnosti kot z vidika podnebja pomembno zaščititi populacije kitov; odločno podpira ohranitev svetovnega moratorija za komercialni kitolov ter prepovedi mednarodne trgovine z izdelki iz kitov; poziva Japonsko, Norveško in Islandijo, naj opustijo dejavnosti kitolova; poziva EU, naj obravnava smrtne nevarnosti, ki pretijo vsem vrstam kitov, vključno z udarci plovil, zapletanjem v ribiške mreže, plastičnimi odpadki v vodi in obremenitvijo s hrupom;

Zagotavljanje ohranitve kljub podnebni in okoljski krizi

13.

ponovno poudarja svoje stališče iz resolucije o strategiji za biotsko raznovrstnost, in sicer odločno podporo ciljem, s katerimi želi EU zavarovati najmanj 30 % morskih območij na svojem ozemlju in strogo zavarovati vsaj 10 % morskih območij v EU; pričakuje, da bo z novo zakonodajo EU o obnovi narave zagotovljena obnova degradiranih morskih ekosistemov, saj imajo lahko zdravi morski ekosistemi vlogo pri zaščiti in obnovi biotske raznovrstnosti in blaženju podnebnih sprememb ter zagotavljajo več ekosistemskih storitev; ponovno poziva, naj se določi obnovitvi cilj, ki bi zajemal vsaj 30 % kopnega in morja EU ter bi pomenil več kot le zaščito;

14.

ponovno poudarja, da v celoti podpira vzpostavitev dveh novih morskih zavarovanih območij, ki bi pokrivali več kot 3 milijone km2 na vzhodu Antarktike in v Weddellovem morju (19); poziva Komisijo in države članice, naj znatno okrepijo prizadevanja za to;

15.

podpira prošnjo EU za status opazovalke v Arktičnem svetu; poziva, naj se zaščita arktične regije okrepi, vključno s prepovedjo iskanja nafte in čim prej tudi iskanja plina;

16.

ponovno poudarja, da podpira prepoved vseh okolju škodljivih ekstraktivnih industrijskih dejavnosti, kot sta rudarjenje in pridobivanje fosilnih goriv, na morskih zavarovanih območjih; ponovno poziva EU, naj začne izvajati in financira znanstvenoraziskovalne programe za kartiranje z ogljikom bogatih morskih habitatov v vodah EU, na podlagi česar se bodo ta območja določila kot strogo zavarovana morska območja, da bi zaščitili in obnovili morske ponore ogljika v skladu z Okvirno konvencijo OZN o spremembi podnebja ter zaščitili in obnovili ekosisteme, zlasti tiste na morskem dnu, v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji in jih zaščitili pred človekovimi dejavnostmi, s katerimi bi se lahko posegalo v vodni stolp ali sprostilo ogljik vanj, kot so pridnene ribolovne dejavnosti;

17.

ponovno poudarja, da morata biti ribištvo in akvakultura po vsem svetu okoljsko trajnostna in da ju je treba upravljati na način, ki je skladen s cilji doseganja ekonomskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja ter prispevanja k zanesljivi preskrbi s hrano; poudarja, da je zbiranje znanstvenih in socialno-ekonomskih podatkov bistveno za trajnostno upravljanje ribištva; obžaluje, da je bila nedavna Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1614 z dne 15. septembra 2022 sprejeta z nezadostnimi podatki in premajhnim posvetovanjem z deležniki; poziva Komisijo, naj revidira svojo odločitev v luči prihodnjega nasveta Mednarodnega sveta za raziskovanje morja, ki bo objavljen novembra 2022, in po tem, ko bo na voljo ocena socialno-ekonomskega učinka;

18.

poudarja, da je nujno treba racionalizirati vključitev obalnih modroogljičnih ekosistemov (mangrov, slanih travnikov in morskih trav) v evropski zeleni dogovor, ter spodbuja Komisijo, naj si nadalje prizadeva za opredelitev zanesljivih, preglednih in znanstvenih metodologij za pravilno obračunavanje odvzemov in emisij ogljika iz teh ekosistemov na način, ki ne bo škodil drugim ciljem na področju biotske raznovrstnosti;

19.

poudarja, da so najbolj oddaljene regije in otoki bistveni za obravnavanje izzivov, povezanih z oceani, ter poziva EU, naj okrepi njihovo vlogo pri iskanju rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam, zaščito morske biotske raznovrstnosti in prehod na trajnostno modro gospodarstvo, med drugim s spodbujanjem rešitev na podlagi ekosistema; poziva EU, naj zagotovi boljšo povezanost najbolj oddaljenih regij v strategijah za oceane, med drugim tudi v celostni pomorski politiki;

20.

poudarja, da je pomembno in nujno, da se zmanjša količina morskih odpadkov in prepreči njihovo odlaganje, saj plastični odpadki pomenijo 80 % vsega onesnaževanja morja in je po ocenah v oceanih približno 75–199 milijonov ton plastike, ta količina pa se lahko po navedbah Programa Združenih narodov za okolje do leta 2040 potroji, če ne bodo sprejeti učinkoviti ukrepi (20); pozdravlja delo, ki poteka v zvezi s pogajanji o svetovnem sporazumu o onesnaževanju s plastiko, ter poziva države članice OZN, naj najpozneje do leta 2024 dosežejo ambiciozen in učinkovit sporazum; poudarja, da je treba onesnaževanje s plastiko obravnavati z zmanjšanjem količine odpadkov pri viru, prednostnim zmanjšanjem uporabe plastike in povečanjem krožnosti; nadalje izraža podporo čistilnim akcijam; opozarja na gospodarstvo na področju plastike in eksponentno povečevanje proizvodnje v njem v zadnjih desetletjih; poziva k sistemskemu pristopu za ustrezno obravnavo onesnaževanja okolja s plastiko, vključno z mikroplastiko; poziva, naj se sprejmejo mednarodni ukrepi za odpravo odlaganja jedrskih in vojaških odpadkov v oceane ter praktične rešitve za omejitev njihovih obstoječih okoljskih in zdravstvenih vplivov;

21.

pozdravlja nedavno sprejeti sporazum STO o subvencijah za ribištvo, ki bi ga morale vse stranke hitro ratificirati, vendar obžaluje, da ni bil dosežen sporazum o omejitvi subvencij, zaradi katerih se povečujeta prelov in presežna zmogljivost ladjevja; poziva Komisijo, naj brez odlašanja doseže nadaljnji sporazum s STO; poudarja, da je treba ribolov izvajati trajnostno, tako da se zagotovi, da so negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem čim manjši, in prepreči degradacija okolja, kar je eden od ciljev skupne ribiške politike; poziva Komisijo in države članice, naj ukrepajo proti presežni zmogljivosti in prelovu, med drugim s prepovedjo subvencij, ki prispevajo k njima;

22.

opozarja, da dejavnosti nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter prelov močno ogrožajo trajnostni ribolov in odpornost morskih ekosistemov; pozdravlja zavezo Komisije o pristopu ničelne tolerance do nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, vendar z zaskrbljenostjo opozarja na zaključek Evropskega računskega sodišča v posebnem poročilu št. 20/2022, da je uspešnost nadzornih sistemov, vzpostavljenih za boj proti nezakonitemu ribolovu, slabša zaradi neenotnega izvajanja pregledov in sankcij v državah članicah; poziva države članice, naj izboljšajo izvajanje uredbe EU o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu (21) ter ukrepajo v skladu s priporočili Evropskega računskega sodišča in zagotovijo odvračilne sankcije za nezakoniti ribolov;

23.

poleg tega je zaskrbljen zaradi primerov nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova zunaj voda EU; poziva, naj se vzpostavita trden svetovni sistem odvračilnih sankcij in večplasten pristop k preprečevanju nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova; poudarja, da je treba omejiti uporabo zastav ugodnosti in spremembe zastave ter obravnavati pretovarjanje na morju; poziva Komisijo, naj učinkovito spodbuja preglednost dejanskega lastništva korporativnih struktur, in v širšem smislu poziva EU, naj podpre krepitev protikorupcijskih zmogljivosti, tako da spodbuja sodelovanje med nacionalnimi agencijami, poveča mednarodno sodelovanje, izboljša nadzor ribolovnih agentov v državah v razvoju s podporo EU ter podpira regionalne centre in delovne skupine za spremljanje in nadzor;

Spodbujanje trajnostnega modrega gospodarstva

24.

se zaveda, da je dobro zdravje naših oceanov bistveno za dolgoročno vzdržnost številnih dejavnosti, od ribištva do turizma in od raziskav do pomorskega prometa; pozdravlja potencial popolnoma trajnostnega modrega gospodarstva za trajnostni razvoj in ustvarjanje delovnih mest ter poudarja, da je te sektorje bistveno podpirati, da bodo postali bolj trajnostni in se prilagodili novim standardom evropskega zelenega dogovora;

25.

poziva Komisijo in države članice, naj ob upoštevanju vseh pomorskih gospodarskih dejavnosti, vključno z ribištvom, obrati za proizvodnjo energije na morju, pomorskimi prometnimi potmi, shemami ločene plovbe, razvojem pristanišč, turizmom in akvakulturo, v celoti izvajajo direktivo o pomorskem prostorskem načrtovanju s celostnim in ekosistemskim pristopom, s katerim bodo zagotovile zaščito morskih ekosistemov; ponovno poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za skladno izvajanje direktive, v kateri so države članice pozvane, naj pri načrtovanju uporabljajo ekosistemski pristop, da bi dale zgled za svetovno uvedbo pomorskega prostorskega načrtovanja;

26.

želi spomniti, da bi morale biti v razogljičenje pomorskega prometa poleg CO2 in NO2 vključene tudi emisije metana, saj je ta v dvajsetletnem obdobju več kot osemdesetkrat močnejši od CO2, kar pomeni, da je drugi najpomembnejši toplogredni plin in je povzročil približno četrtino današnjega globalnega segrevanja;

27.

poudarja, da je črni ogljik tako onesnaževalo zraka kot kratkoživ dejavnik, ki vpliva na podnebje, in da skupaj z delci nastane pri zgorevanju, znatno prispeva k segrevanju in je drugi največji dejavnik, ki prispeva k segrevanju podnebja, ki ga povzročajo plovila; poudarja, da je pomembno zaščititi Arktiko, zlasti pred emisijami in delci iz pomorskega prometa, ter želi spomniti, da se je EU v skupnem sporočilu z dne 13. oktobra 2021 zavezala, da „bo imela vodilno vlogo pri prizadevanjih za pomorski promet brez emisij in onesnaževanja v Arktičnem oceanu v skladu z našimi cilji zelenega dogovora in svežnja ‚Pripravljeni na 55‘“ (22); poziva EU, naj se na mednarodni ravni zavzema in si prizadeva za sprejetje konkretnih ukrepov, da bi v Arktičnem oceanu dosegli pomorski promet brez emisij in onesnaževanja;

28.

izraža zaskrbljenost zaradi podvodnega hrupa, ki ga povzročajo pomorski promet, zabijanje pilotov in druge morske dejavnosti, ter trkov kitov z ladjami, kar negativno vpliva na morske ekosisteme in dobrobit morskih vrst; poziva Komisijo, naj opredeli in predlaga ukrepe za obravnavo teh težav;

29.

poudarja, da oceane ogroža vrtanje fosilnih goriv na morju; poudarja, da uporaba fosilnih goriv dodatno prispeva k podnebnim spremembami in jih pospešuje; meni, da mora EU sodelovati z mednarodnimi partnerji, da bi dosegli pravičen prehod z vrtanja fosilnih goriv na morju;

30.

ponovno poudarja svoji stališči v zvezi z uredbo o spremljanju, poročanju in preverjanju (23) ter direktivo o sistemu za trgovanje z emisijami (24), da bi bilo treba ustanoviti sklad za oceane, da bi izboljšali energijsko učinkovitost ladij in podprli naložbe za pomoč pri razogljičenju pomorskega prevoza, kot je pogon na veter, vključno s pomorskim prevozom na kratke razdalje in pristanišči;

31.

poudarja, da je treba hitro uvesti trajnostne projekte za energijo iz obnovljivih virov na morju, pri tem pa upoštevati njihov vpliv na ekosisteme, vključno s selitvenimi vrstami, ter okoljske, socialne in ekonomske posledice; poudarja, da bi bilo za Evropo koristno, če bi vzpostavila trden domači trg za energijo iz obnovljivih virov na morju, da bi dodatno razširila svoje tehnološko vodstvo na tem področju in s tem za evropsko industrijo ustvarila nove priložnosti za svetovni izvoz;

32.

poudarja, da bi morala EU dati zgled, tako da bi sprejela ambiciozne pravne zahteve za razogljičenje in povečanje trajnostnosti morskega prometa, obenem pa podprla in spodbujala vsaj enako ambiciozne ukrepe na mednarodnih forumih, kot je Mednarodna pomorska organizacija, ter sektorju pomorskega prometa tako omogočila postopno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov po svetu v skladu s Pariškim sporazumom; poudarja, da bi morala Komisija, če bo Mednarodna pomorska organizacija sprejela take ukrepe, preučiti njihovo ambicioznost in splošno okoljsko celovitost, vključno z njihovo splošno ambicioznostjo v zvezi s cilji iz Pariškega sporazuma, ciljem EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz celotnega gospodarstva do leta 2030 in ciljem, da bi najpozneje do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost; meni, da bi morala Komisija Parlamentu in Svetu po potrebi predložiti nadaljnje predloge za ohranitev okoljske celovitosti in učinkovitosti podnebnih ukrepov EU ter priznanje suverenosti EU, da ureja svoj delež emisij iz mednarodnega pomorskega prometa v skladu z obveznostmi iz Pariškega sporazuma;

33.

pozdravlja vlogo regionalnih organizacij za upravljanje ribištva; poziva Komisijo, naj v pogajanjih o konvenciji o regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva zagotovi, da bodo odobreni ukrepi za upravljanje in ohranitev v skladu s cilji, določenimi v skupni ribiški politiki, ali ambicioznejši od njih ter da bodo z njimi določena harmonizirana pravila za floto EU, ne glede na to, na katerem geografskem območju deluje, in zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji za vse flote, ki delujejo v okviru teh mednarodnih konvencij; poziva Komisijo, naj spodbuja ustanavljanje novih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in pripravi ambiciozne mandate za izboljšanje zaščite populacij rib in trajnostnega upravljanja ribolovnih virov, zmanjšanje zavržkov ter izboljšanje razpoložljivih podatkov, skladnosti in preglednosti odločanja; spodbuja širšo uporabo mehanizmov celotnega dovoljenega ulova in kvot, zlasti v pogajanjih o konvenciji o regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva in sporazumih o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, da bi zagotovili učinkovito ohranitev ribolovnih virov po svetu;

34.

poudarja, da je treba v celoti upoštevati socialne potrebe, povezane s prehodom na trajnostno modro gospodarstvo; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo preusposabljanje in izpopolnjevanje obstoječe delovne sile ter vanjo privabijo nove ljudi s potrebnimi znanji in spretnostmi za trajnostno gospodarsko prakso;

35.

poziva Komisijo, naj izvaja socialno-ekonomske analize izzivov, s katerimi se soočajo ribiške skupnosti v EU, ter gradi na rezultatih že opravljenih analiz, da bi opredelila ustrezne podporne ukrepe in diverzifikacijo za zagotovitev poštenega in pravičnega prehoda;

Ozaveščanje ter spodbujanje raziskav in znanja

36.

poudarja, da je treba podpirati raziskave in inovacije v zvezi s prilagajanjem oceanov podnebnim spremembam in energijo iz obnovljivih morskih virov, da bi EU prevzela vodilno vlogo na področju okolju prijaznih ladij, ribiških plovil in pristanišč; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti financiranje za globokomorske ekosisteme in biotsko raznovrstnost; poziva, naj se sprejmejo odločni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja morja z ladij in nezakonitega odlaganja odpadkov; poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri vzpostavljanju zelenih koridorjev in povezav med zelenimi pristanišči po vsem svetu, da bi okrepili in razširili zeleni prehod v pomorskem sektorju; poziva, naj se sprejmejo odločni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja morja z ladij in nezakonitega odlaganja odpadkov;

37.

meni, da bi bilo treba razvoj in proizvodnjo trajnostnih goriv za plovila v prihodnjih letih eksponentno povečevati, EU in njene države članice pa bi morale vlagati v raziskave in proizvodnjo takih goriv, saj so z njimi povezane tako okoljske kot industrijske priložnosti; poziva Komisijo, naj preuči možnost vzpostavitve raziskovalnega centra EU za trajnostna goriva in tehnologije za plovila, ki bi pomagal usklajevati prizadevanja deležnikov, vključenih v razvoj trajnostnih goriv za plovila;

38.

izraža podporo desetletju oceanskih znanosti za trajnostni razvoj in projektu Komisije z naslovom Mission Starfish 2030: Restore our Ocean and Waters (Misija Morska zvezda do leta 2030: obnova naših oceanov in voda), katerega namen je pospešiti zbiranje znanja in podatkov ter obnovo oceanov in spodbujati vizijo krožnega obnavljanja oceanov, morij in rek s konkretnimi in regionalnimi pilotnimi projekti;

39.

se zaveda, da je treba v usklajevanje prizadevanj za trajnostno prihodnost oceanov, v kateri bodo omogočeni novi načini ustvarjanja in izmenjave znanja, vključiti znanstvene skupnosti; zato poziva EU, naj se zavzame za vzpostavitev Mednarodnega panela za trajnostnost oceanov po modelu Medvladnega panela za podnebne spremembe, da bi položili temelje za prihodnje upravljanje oceanov;

40.

podpira prizadevanja medvladne koalicije ambicioznih za naravo in ljudi, ki jo vodijo Kostarika, Francija in Združeno kraljestvo; pozdravlja članstvo Komisije v tej koaliciji; želi spomniti na zavezo EU, da bo dosegla ohranitev in trajnostno uporabo oceanov in morskih virov, kot je navedeno v cilju trajnostnega razvoja št. 14 v agendi OZN za trajnostni razvoj do leta 2030;

o o

41.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 270, 7.7.2021, str. 2.

(2) UL C 458, 19.12.2018, str. 9.

(3) UL C 67, 8.2.2022, str. 25.

(4) UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

(5) UL L 257, 28.8.2014, str. 135.

(6) UL C 494, 8.12.2021, str. 14.

(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0135.

(8) UL C 101, 16.3.2018, str. 123.

(9) UL C 337, 20.9.2018, str. 30.

(10) UL C 342, 6.9.2022, str. 66.

(11) UL C 99, 1.3.2022, str. 214.

(12) UL C 99, 1.3.2022, str. 88.

(13) Podnebni ukrepi OZN, The ocean – the world’s greatest ally against climate change (Ocean – največji zaveznik planeta v boju proti podnebnim spremembam).

(14) Marine Biodiversity and Ecosystems Underpin a Healthy Planet and Social Well-Being (Biotska raznovrstnost in ekosistemi v morjih so temelj zdravega planeta in družbene blaginje), UN Chronicle, št. 1 in 2, del LIV – Our Ocean, Our World, maj 2017.

(15) Mednarodni denarni sklad, A strategy to protect whales can limit greenhouse gases and global warming (S strategijo za zaščito kitov je mogoče omejiti toplogredne pline in globalno segrevanje), december 2019.

(16) Evropska agencija za okolje, Ocean governance (Upravljanje oceanov), 5. maj 2022.

(17) Kot je Parlament potrdil v svoji resolucije z dne 3. maja 2022 z naslovom Na poti do trajnostnega modrega gospodarstva v EU: vloga ribištva in akvakulture.

(18) Gl. poročilo Komisije z naslovom EU Blue Economy Report 2022 (Poročilo o modrem gospodarstvu EU za leto 2022), 3. maj 2022.

(19) Kot je navedeno v resoluciji Parlamenta z dne 8. julija 2021 o vzpostavitvi morskih zavarovanih območij na Antarktiki in ohranitvi biotske raznovrstnosti v Antarktičnem oceanu.

(20) Gl. usklajevalni organ za vzhodnoazijska morja v okviru Programa Združenih narodov za okolje, Marine Litter and Plastic Pollution (Morski odpadki in onesnaževanje s plastiko), in zbirno poročilo Programa Združenih narodov za okolje z naslovom From pollution to solution: a global assessment of marine litter and plastic pollution (Od onesnaževanja do rešitve: splošna ocena morskih odpadkov in onesnaževanja s plastiko), 2021.

(21) UL L 286, 29.10.2008, str. 1.

(22) Skupno sporočilo Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 13. oktobra 2021 z naslovom Okrepljeno delovanje EU za mirno, trajnostno in uspešno Arktiko (JOIN(2021)0027), str. 9.

(23) Stališče z dne 16. septembra 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2015/757, da bi se ustrezno upošteval svetovni sistem zbiranja podatkov o porabi goriva ladij (UL C 385, 22.9.2021, str. 217).

(24) UL L 76, 19.3.2018, str. 3.

Top

Choose the experimental features you want to try