52022DC0641

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.11.2022

COM(2022) 641 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Poročilo za leto 2022 o doseganju ciljev povečanja energijske učinkovitosti za leto 2020

1.Uvod in pregled

Direktiva 2012/27/EU o energetski učinkovitosti in Direktiva 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb, ki sta bili spremenjeni z Direktivo (EU) 2018/2002 oziroma Direktivo (EU) 2018/844, sta ključni del podnebne in energetske zakonodaje Evropske unije (EU), saj določata cilje EU glede povečanja energijske učinkovitosti in postavljata temelje za ukrepe, namenjene uresničitvi celotnega potenciala gospodarstva EU, povezanega z energijsko učinkovitostjo.

Direktiva o energetski učinkovitosti od vseh držav članic EU zahteva izvedbo ukrepov politike za izboljšanje energijske učinkovitosti v različnih fazah vzdolž energetske verige, od proizvodnje do končne porabe. Ta prizadevanja so ključna za doseganje ciljev EU glede povečanja energijske učinkovitosti in bistveno prispevajo k cilju glede razogljičenja gospodarstva EU do leta 2050. V skladu s ciljem EU glede povečanja energijske učinkovitosti za leto 2020 (člen 3 direktive o energetski učinkovitosti) je bilo treba do leta 2020 doseči 20-odstotno zmanjšanje porabe primarne in končne energije v EU v primerjavi s porabo energije, ki je bila za leto 2020 predvidena v scenariju PRIMES iz leta 2007. V skladu s tem ciljem raven porabe primarne energije znaša 1 312 Mtoe (milijonov ton ekvivalenta nafte), raven porabe končne energije pa 959 Mtoe.

Direktiva o energetski učinkovitosti stavb vsebuje širok nabor politik in podpornih ukrepov za zvišanje trenutno nizkih ravni prenove obstoječega stavbnega fonda. Države članice morajo namreč na podlagi člena 2a direktive o energetski učinkovitosti stavb oblikovati celovite dolgoročne strategije prenove za mobilizacijo naložb v razogljičenje nacionalnih stavbnih fondov do leta 2050 (z okvirnimi mejniki za leta 2030, 2040 in 2050) ter podpreti prehod na visoko učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050. V skladu s členom 5 morajo države članice določiti stroškovno optimalne minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti novih stavb in obstoječih stavb, na katerih poteka prenova. V členu 9 je določeno, da morajo biti vse nove stavbe do 31. decembra 2020 (in vse nove javne stavbe po 31. decembru 2018) skoraj nič-energijske stavbe.

V členu 27 Uredbe (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: uredba o upravljanju) je določeno, da morajo države članice do 30. aprila 2022 Komisiji sporočiti informacije iz dela 2 Priloge IX k navedeni uredbi. Kar zadeva direktivo o energetski učinkovitosti, to vključuje napredek pri doseganju ciljev povečanja energijske učinkovitosti iz člena 3, stavbe javnih organov kot zgled iz člena 5, obveznost prihranka energije iz člena 7 in energijske preglede iz člena 8. Poleg tega se v skladu s členom 9 direktive o energetski učinkovitosti stavb zahteva poročanje o novih in prenovljenih skoraj nič-energijskih stavbah. V členu 21 Uredbe (EU) 2018/1999 je določeno tudi, da morajo poročila o napredku pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov vključevati okvirne mejnike dolgoročne strategije prenove, prispevke k doseganju ciljev EU glede povečanja energijske učinkovitosti ter ustrezne politike in ukrepe, predstavljene v dolgoročnih strategijah prenove. Zagotoviti je treba informacije o stroškovno optimalnih ravneh minimalnih standardov glede energijske učinkovitosti, ki izhajajo iz nacionalnih izračunov, v skladu z oddelkom B Priloge I k Uredbi (EU) 2018/1999 ter o številu in tlorisni površini novih in prenovljenih skoraj nič-energijskih stavb v skladu s Prilogo IX k Uredbi (EU) 2018/1999.

V tem poročilu so informacije, ki so jih države članice zagotovile v svojih poročilih, analizirane in dopolnjene z Eurostatovimi podatki. V njem je analizirana tudi ocena nacionalnih dolgoročnih strategij prenove in poročil o stroškovni optimalnosti, ki so jih države članice predložile Komisiji. Na podlagi obveznosti poročanja za leto 2022 je svoja poročila predložilo vseh 27 držav članic. Poročilo Madžarske sicer ne vsebuje informacij o energijski učinkovitosti, poročila Romunije in Hrvaške pa so zelo pomanjkljiva.

2.Napredek pri doseganju ciljev glede povečanja energijske učinkovitosti za leto 2020 – člen 3 direktive o energetski učinkovitosti

V obdobju 2005–2020 se je poraba energije v EU na splošno zmanjševala, kot je prikazano na sliki 1. Z zmanjšanjem porabe energije sta se na splošno zmanjšali energijska intenzivnost in poraba energije na prebivalca. Leta 2020 sta bila cilja EU glede porabe primarne in končne energije presežena, saj je poraba primarne in končne energije znašala 1 236 Mtoe oziroma 907 Mtoe. Opozoriti je treba, da so na vrednosti porabe primarne in končne energije za leto 2020 močno vplivali kriza zaradi COVID-19 in ukrepi omejitve gibanja, ki so jih uvedli nacionalni organi ter so dejavnosti na splošno bistveno omejili in posledično privedli do zmanjšanja povpraševanja po energiji 1 . Vrednosti za leto 2019 (tj. pred vplivom pandemije COVID-19 v EU) so sicer že nakazovale trend zmanjševanja porabe energije kljub temu, da sta bili vrednosti porabe primarne in končne energije za leto 2019 višji od ciljnih vrednosti za leto 2020, in sicer 1 354 Mtoe oziroma 986 Mtoe.

Slika 1: Trendi porabe končne in primarne energije v EU27 (črti predstavljata gibanje porabe med letoma 2005 in 2020, piki pa ciljni vrednosti porabe primarne in končne energije za leto 2020)

Vir: podatki Skupnega raziskovalnega središča (JRC), ki temeljijo na Eurostatovih podatkih; podatkovni nabor, pridobljen aprila 2022. 2

Na sliki 2 so na podlagi aditivne dekompozicije sprememb v obdobju 2014–2020 v EU27 prikazani dejavniki, ki so omogočili izpolnitev cilja glede porabe primarne energije za leto 2020. Po rahlem povečanju porabe energije v obdobju 2014–2017 je intenzivnost porabe primarne energije leta 2018 začela izravnavati gospodarsko rast. Vendar se je poraba šele leta 2020 zmanjšala pod vrednosti iz leta 2013, in sicer zaradi skupnega vpliva upada gospodarstva (6 %), ki ga je povzročila pandemična kriza, in stalnega izboljševanja na področju intenzivnosti porabe primarne energije (3 %), ki je posledica energetskih in podnebnih politik ter zakonodaje EU.

Slika 2: Prispevek različnih vplivov k spreminjanju porabe primarne energije v EU27 v obdobju 2014–2020

Vir: podatki JRC, ki temeljijo na Eurostatovih podatkih; podatkovni nabor, pridobljen aprila 2022. 3

Zaradi pandemične krize se je leta 2020 v vseh državah članicah zmanjšala poraba primarne in končne energije. Raven zmanjšanja porabe primarne energije je segala od 15 % (na Malti) do 1 % (v Litvi). Na sliki 3 je prikazan prispevek različnih vplivov k spreminjanju porabe primarne energije v EU27 in državah članicah med letoma 2019 in 2020. V tem obdobju je bil izjemen upad gospodarstva odločilen dejavnik za zmanjšanje porabe energije, in sicer v vseh državah članicah z izjemo Irske in Litve.

K približno 2-odstotnem zmanjšanju porabe primarne energije v celotni EU27 in večini držav članic je prispevalo tudi izboljšanje v zvezi z intenzivnostjo porabe končne energije 4 . Na Irskem in Malti je izboljšanje v zvezi z intenzivnostjo porabe končne energije prispevalo k zmanjšanju porabe energije za 15 %. Izjeme so bile Bolgarija, Češka, Hrvaška, Romunija, Madžarska in Švedska, v katerih se je poraba povečala za do 3 %. Povpraševanje se je nekoliko zmanjšalo tudi zato, ker je bila zima leta 2020 toplejša kot leta 2019.

Slika 3: Prispevek različnih vplivov k spreminjanju porabe primarne energije v EU27 in posameznih državah članicah v letih 2019 in 2020

Vir: podatki JRC, ki temeljijo na Eurostatovih podatkih; podatkovni nabor, pridobljen aprila 2022. 5

Spreminjanje trendov na področju porabe končne energije se obravnava po sektorjih. Skupna poraba končne energije se je med letoma 2019 in 2020 zmanjšala za 8,0 %, medtem ko se je v obdobju 2014–2018 dosledno povečevala. Leta 2020 so vse države članice zabeležile zmanjšanje porabe končne energije v prometnem sektorju in stabilno (spreminjajočo se za največ ±1 %) ali manjšo porabo končne energije v storitvenem sektorju. Kot je prikazano v preglednici 1, so bili vzorci porabe končne energije v industriji in gospodinjstvih posameznih držav članic različni.

Preglednica 1: Trendi na področju porabe v ključnih sektorjih na nacionalni ravni v letih 2019 in 2020

Država članica	Končna energija
	Skupaj	Industrija	Promet	Gospodinjstva	Storitve
BE	↘	↘	↘	→	↘
BG	↘	↘	↘	↗	↘
CZ	↘	→	↘	↗	↘
DK	↘	↗	↘	↘	↘
DE	↘	↘	↘	→	↘
EE	↘	↘	↘	→	→
IE	↘	↘	↘	↗	→
EL	↘	↘	↘	→	↘
ES	↘	↘	↘	→	↘
FR	↘	↘	↘	↘	↘
HR	↘	→	↘	↗	↘
IT	↘	↘	↘	↘	↘
CY	↘	↗	↘	→	↘
LV	↘	↗	↘	↘	↘
LT	↘	↘	↘	→	↘
LU	↘	↘	↘	↗	↘
HU	↘	→	↘	↗	↘
MT	↘	↗	↘	↗	↘
NL	↘	→	↘	↘	↘
AT	↘	↘	↘	→	↘
PL	↘	↘	↘	→	↘
PT	↘	↘	↘	↗	↘
RO	↘	→	↘	↗	↘
SI	↘	↘	↘	↗	↘
SK	↘	↘	↘	↗	↘
FI	↘	↘	↘	↘	↘
SE	↘	↗	↘	↘	→
EU	↘	↘	↘	→	↘

Vir: podatki JRC, ki temeljijo na Eurostatovih podatkih; podatkovni nabor, pridobljen aprila 2022. 6

V stanovanjskem sektorju se je zaradi izjemnih razmer v času pandemične krize poraba končne energije nekoliko povečala, in sicer zaradi omejitev gibanja in dela na daljavo. Slika 4 kaže, da je skupni učinek vremenskih in premoženjskih vplivov 7 v stanovanjskem sektorju EU izravnal na splošno pozitivne vplive prebivalstva in intenzivnosti. Ker je bila zima leta 2020 (v primerjavi z letom 2019) toplejša, se je poraba zmanjšala v vseh državah članicah, razen v Bolgariji, na Češkem, Irskem, Hrvaškem, Madžarskem, v Sloveniji, na Slovaškem, Poljskem, v Grčiji, Avstriji in Romuniji. Premoženjski vplivi, povezani z rastjo tlorisne površine na prebivalca in razpoložljivega dohodka, so imeli v polovici držav članic nasprotni učinek, pri čemer se je v Belgiji, na Češkem, v Franciji, na Irskem, v Litvi, Latviji, Luksemburgu, na Nizozemskem, v Avstriji, na Poljskem, v Sloveniji, na Slovaškem, Finskem in Švedskem poraba povečala. S povečanjem intenzivnosti 8 se je povečala poraba v vseh državah članicah, razen na Češkem, v Latviji, Avstriji, na Poljskem in Slovaškem.

Slika 4: Prispevek različnih vplivov k spreminjanju porabe končne energije v stanovanjskem sektorju v letih 2019 in 2020

Vir: Eurostat, Skupno raziskovalno središče in Odyssee-Mure, 2022. 9

Povečanje porabe končne energije v stanovanjskem sektorju je bilo znatno izravnano z zmanjšanjem porabe končne energije v prometnem sektorju. V prometnem sektorju se je poraba končne energije zmanjšala zaradi vpliva dejavnosti, zlasti zaradi omejitev prometa med pandemijo, ki so močno zmanjšale obseg potniškega prometa.

Kot je prikazano na sliki 5, se je poraba končne energije v industrijskem in storitvenem sektorju v EU leta 2020 zmanjšala zaradi vpliva zaposlovanja in števila opravljenih delovnih ur. K zmanjšanju porabe energije v državah članicah je največ prispeval dejavnik zaposlovanja. Nasprotno pa je dejavnik intenzivnosti prispeval k povečanju porabe končne energije v proizvodnih sektorjih. Te rezultate si je mogoče razlagati ob upoštevanju izrednih okoliščin, povezanih s pandemijo. Čeprav so se države članice s krizo zaradi COVID-19 spopadale na razmeroma različne načine, je mogoče, da so omejitve gibanja povzročile drastično skrajšanje delovnega časa in tudi povečanje brezposelnosti, četudi le začasno. Rezultati glede strukturnih vplivov kažejo, da je v osmih državah članicah, in sicer v Bolgariji, na Češkem, v Estoniji, Franciji, Italiji, na Cipru, v Luksemburgu in na Slovaškem, prišlo do premika s podsektorjev z večjo energijsko intenzivnostjo na podsektorje z manjšo intenzivnostjo. Zaradi vpliva intenzivnosti se je poraba končne energije zmanjšala v devetih državah članicah, in sicer v Belgiji, na Danskem, v Estoniji, Grčiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, Poljskem, v Romuniji in na Finskem. Nasprotno pa se je v drugih državah članicah poraba končne energije glede na dodano vrednost v denarnem smislu povečala.

Slika 5: Prispevek različnih vplivov k spreminjanju porabe končne energije v proizvodnem sektorju v letih 2019 in 2020

Vir: Eurostat, JRC; podatkovni nabor, pridobljen aprila 2022. 10

3.Napredek pri doseganju ciljev povečanja energijske učinkovitosti za leto 2030

Analiza napredka pri doseganju ciljev za leto 2030 je pokazala, da sta poraba končne energije in poraba primarne energije v EU leta 2020 za 7,2 % oziroma 9,6 % presegali ciljni ravni za leto 2030. Ciljna raven za leto 2030 je 32,5-odstotno zmanjšanje v primerjavi z referenčnim scenarijem iz leta 2007. Leta 2020 je kazalo, da se poraba primarne kot tudi končne energije dovolj hitro zmanjšuje v smeri ciljev za leto 2030, predvsem zaradi nepredvidljivih razmer, nastalih med pandemijo COVID-19. Veliko bolj si je treba prizadevati, da bi dosegli strukturno zmanjšanje porabe energije in preprečili ponovno povečanje porabe po postopni odpravi posledic pandemije COVID-19 za nacionalna gospodarstva.

Kot je prikazano na sliki 6, je Komisija v okviru svojega predloga glede prenovitve direktive o energetski učinkovitosti 11 julija 2021 predlagala cilj EU za leto 2030 v višini 9-odstotnega zmanjšanja v primerjavi z referenčnim scenarijem iz leta 2020. To pomeni 36-odstotno zmanjšanje porabe končne energije, ki ustreza mejni vrednosti 787 Mtoe, in 39-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije, ki ustreza mejni vrednosti 1 023 Mtoe, v primerjavi z referenčnim scenarijem iz leta 2007. Navedena ciljna vrednost je bila v svežnju v zvezi z načrtom REPowerEU, sprejetim maja 2022, dodatno zvišana na 13 %, kar pomeni, da bi največja poraba primarne energije v EU znašala 980 Mtoe, največja poraba končne energije pa 750 Mtoe.

Slika 6: Zmanjšanje porabe primarne energije in porabe končne energije v primerjavi s projekcijami iz referenčnega scenarija iz leta 2007

Vir: Evropska Komisija, Generalni direktorat za energijo, 2022.

4.Doseganje ciljev povečanja energijske učinkovitosti v posameznih državah članicah za leto 2020

Preglednica 2 vsebuje pregled ciljev glede porabe primarne in končne energije. Cilj glede porabe primarne energije za leto 2020 je doseglo 24 od 27 držav članic, cilj glede porabe končne energije za leto 2020 pa 21 držav članic. Vrednosti, ki so državam zmanjkale do ciljnih vrednosti, so bile na splošno nizke. Le Bolgarija in Belgija nista dosegli ne cilja glede porabe primarne energije ne cilja glede porabe končne energije. Če se ne upošteva Litva, ki ji je do cilja glede porabe končne energije zmanjkalo 19 %, je delež pod ciljno vrednostjo glede porabe primarne energije v povprečju znašal 0,9 %, delež pod ciljno vrednostjo glede porabe končne energije pa 6,7 %.

Preglednica 2: Doseganje ciljev glede porabe končne energije in porabe primarne energije po državah članicah

Država članica	Poraba primarne energije	Cilj glede porabe primarne energije	Doseganje cilja glede porabe primarne energije v %	Poraba končne energije	Cilj glede porabe končne energije	Doseganje cilja glede porabe končne energije v %
BE	43,9	43,7	99,6 %	33,3	32,5	97,6 %
BG	17,2	16,9	98,1 %	9,5	8,6	90,6 %
CZ	37,5	44,3	118,2 %	24,5	25,3	103,4 %
DK	15,3	17,5	114,3 %	13,1	15,2	115,4 %
DE	262,3	276,6	105,4 %	201,7	194,3	96,4 %
EE	4,3	5,5	127,5 %	2,8	2,9	105,4 %
IE	13,4	13,9	103,5 %	11,2	11,7	104,7 %
EL	19,2	24,7	128,4 %	14,5	18,4	127,3 %
ES	105,0	123,4	117,5 %	73,8	86,3	117,0 %
FR	208,4	226,40	108,6 %	130,1	137,9	106,0 %
HR	7,8	10,7	137,9 %	6,5	7,0	107,6 %
IT	132,3	158,0	119,4 %	102,7	124,0	120,7 %
CY	2,2	2,2	101,6 %	1,6	1,9	121,8 %
LV	4,3	5,4	126,0 %	3,9	4,5	115,9 %
LT	6,2	6,5	104,4 %	5,3	4,3	81,0 %
LU	3,9	4,5	113,9 %	3,8	4,2	111,2 %
HU	23,9	26,6	111,4 %	18,0	18,2	101,1 %
MT	0,7	0,8	111,1 %	0,5	0,6	116,4 %
NL	58,4	60,7	103,9 %	45,5	52,2	114,7 %
AT	29,7	31,5	106,1 %	26,1	25,1	96,2 %
PL	96,9	96,4	99,5 %	71,1	71,6	100,6 %
PT	19,5	22,5	115,1 %	15,0	17,4	115,8 %
RO	30,9	43,0	139,1 %	23,5	30,3	128,9 %
SI	6,1	7,1	115,8 %	4,4	5,1	116,6 %
SK	15,2	16,4	108,0 %	10,4	10,4	100,2 %
FI	29,9	35,9	120,0 %	23,3	26,7	114,5 %
SE	41,7	43,4	104,1 %	30,9	30,3	97,8 %

Vir: podatki JRC, ki temeljijo na poročilih držav članic in Eurostatovih podatkih; podatkovni nabor, pridobljen aprila 2022 12 .

5.Stavbe javnih organov kot zgled – člen 5 direktive o energetski učinkovitosti

V skladu s členom 5(1) direktive o energetski učinkovitosti morajo države članice zagotoviti, da se od 1. januarja 2014 vsako leto prenovijo 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade, ki se ogrevajo in/ali ohlajajo ter ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti. Cilj je, da države članice izpolnijo vsaj minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, določene v členu 4 direktive o energetski učinkovitosti stavb. Države članice lahko izberejo tudi alternativni pristop (v skladu s členom 5(6) direktive o energetski učinkovitosti) in do leta 2020 dosežejo prihranke energije, ki so enaki prihrankom, ki se za zadevni stavbni fond zahtevajo v skladu s členom 5(1), ali višji. Preglednici 3 in 4 vsebujeta povzetek najnovejšega napredka, ki so ga države članice dosegle v zvezi s členom 5(1), in sicer na podlagi privzetega oziroma alternativnega pristopa.

Preglednica 3: Sta izvajanja člena 5 direktive o energetski učinkovitosti v državah članicah, ki so izbrale privzeti pristop 13 , 14 , 15 , 16 , 17

Država članica	Stavbe osrednje vlade s tlorisno površino, ki je 1. januarja 2021 presegala 250 m2		Letna zahteva iz člena 5	Napredek pri izvajanju člena 5 v letu 2020
	Skupaj [m2]	Površina stavb, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti [m2]	Tlorisna površina stavb, ki jih je treba prenoviti [m2]	Tlorisna površina prenovljenih stavb [m2]	Dosežek v zvezi z letno obveznostjo glede prenove tlorisne površine v letu 2020 [%]	Vsota prihrankov v obdobju 2014–2020	Skupna tlorisna površina prenovljenih stavb v obdobju 2014–2020	Dosežek v zvezi s skupno obveznostjo glede prenove tlorisne površine v obdobju 2014–2020 [%]
BG	2 571 112	1 761 062	54 903	91 796	167,2 %	Podatek ni na voljo.	480 595	59,3 %
EE	1 386 400	853 951	26 600	9 471	35,6 %	Podatek ni na voljo.	209 041	105,4 %
EL	212 725	200 725	6 030	0	0,0 %	0,25	12 000	27,7 %
ES	11 273 677	9 198 323	279 902	304 763	108,9 %	Podatek ni na voljo.	1 930 977	95,7 %
HU	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.
IT	16 485 850	13 401 778	404 023	89 180	22,1 %	Podatek ni na voljo.	3 107 612	99,6 %
LT	Podatek ni na voljo.	1 996 799	62 541	2 720	4,3 %	Podatek ni na voljo.	504 249	113,8 %
LU	126 253	61 050	1 832	0	0,0 %	Podatek ni na voljo.	23 013	148,9 %
LV	1 862 320	1 862 320	53 550	98 102	183,2 %	Podatek ni na voljo.	409 659	91,9 %
PT	4 478 805	849 415	24 967	3 107	12,4 %	Podatek ni na voljo.	28 034	27,2 %
RO	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.
SI	957 014	890 992	24 822	2 528	10,2 %	0,33	59 717	Podatek ni na voljo.

Vir: podatki JRC, ki temeljijo na poročilih držav članic in Eurostatovih podatkih; podatkovni nabor, pridobljen aprila 2022. 18

Preglednica 4: Status izvajanja člena 5 direktive o energetski učinkovitosti v državah članicah, ki so izbrale alternativni pristop 19 , 20 , 21 , 22 23 24

Država članica	Stavbe osrednje vlade s tlorisno površino, ki je 1. januarja 2021 presegala 250 m2		Letna zahteva iz člena 5	Napredek pri izvajanju člena 5 v letu 2020
	Skupaj [m2]	Površina stavb, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti [m2]	Letna obveznost prihranka energije [ktoe]	Doseženi prihranki [ktoe]	Dosežek v zvezi z letno obveznostjo prihranka energije v letu 2020 [%]	Vsota prihrankov v obdobju 2014–2020	Skupna tlorisna površina prenovljenih stavb v obdobju 2014–2020	Dosežek v zvezi s skupno obveznostjo glede prenove tlorisne površine v obdobju 2014–2020 [%]
AT	Podatek ni na voljo.	750 000	0,15	0,89	593,3 %	4,90	Podatek ni na voljo.	478,9 %
BE	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	0,11	1,13	1 054,8 %	8,42	Podatek ni na voljo.	1 119,2 %
CY	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	0,11	0,17	153,3 %	1,78	Podatek ni na voljo.	97,8 %
CZ	2 405 077	1 599 209	0,49	0,60	121,4 %	7,60	Podatek ni na voljo.	219,6 %
DE	2 900 000 (2019)	Podatek ni na voljo.	0,61 (2019)	5,58 (2019)	909 % (2019)	83,996 (2014–2019)	Podatek ni na voljo.	2 128 % (2014–2019)
DK	Podatek ni na voljo.	988 782	0,38	0,80	210,5 %	4,20	Podatek ni na voljo.	157,9 %
FI	Podatek ni na voljo.	2 195 943	0,09	0,14	156,4 %	1,55	Podatek ni na voljo.	206,1 %
FR	Podatek ni na voljo.	22 200 000	35,55	98,02	275,7 %	764,40	Podatek ni na voljo.	307,2 %
HR	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	0,12	0,00	0,0 %	4,07	Podatek ni na voljo.	497,9 %
IE	Podatek ni na voljo.	335 954	0,16	0,77	478,8 %	4,24	Podatek ni na voljo.	378,2 %
MT	167 166	49 715	Podatek ni na voljo.	0,02	Podatek ni na voljo.	0,04	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.
NL	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	4,18	1,87	44,7 %	185,90	Podatek ni na voljo.	635,4 %
PL	Podatek ni na voljo.	Podatek ni na voljo.	0,37	0,58	155,3 %	3,22	Podatek ni na voljo.	123,2 %
SE	Podatek ni na voljo.	86 871	0,24	–3,71	0,0 %	1,57	Podatek ni na voljo.	83,7 %
SK	Podatek ni na voljo.	1 339 616,22	4,49	10,63	236,9 %	43,22	Podatek ni na voljo.	160,6 %

Vir: podatki JRC, ki temeljijo na poročilih držav članic, 2022. 25

6.Obveznost prihranka energije – člen 7 direktive o energetski učinkovitosti

V skladu s členom 7 morajo države članice med drugim sporočiti količino skupnih prihrankov energije, doseženih v letih 2019 in 2020, da se oceni, ali so bile izpolnjene njihove obveznosti prihranka energije za obdobje 2014–2020.

Kot je razvidno iz preglednice 5, so skupni prihranki energije v obdobju 2014–2020 v 24 državah članicah 26 znašali 197,4 Mtoe – tj. 103 % vsote skupnih prihrankov energije pri končni porabi, ki jih je moralo teh 24 držav članic doseči v obdobju 2014–2020 (191,7 Mtoe). To je enako 97,5 % vsote skupnih prihrankov energije pri končni porabi, ki bi jih moralo v obdobju 2014–2020 doseči 27 držav članic (202,5 Mtoe). Cilj glede skupnih prihrankov 27 držav članic kot celote bi bil lahko dosežen, odvisno od končnih podatkov preostalih treh držav članic 27 .

Od 24 držav članic, ki so predložile podatke 28 o svojih končnih dosežkih, je 14 držav članic izpolnilo svojo obveznost prihranka energije. Sedem držav članic – Avstrija, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Irska in Nizozemska – je svojo obveznost prihranka energije preseglo za več kot 20 %, Avstrija, Danska in Finska pa za več kot 50 %. Šest držav članic – Francija, Latvija, Litva, Malta, Slovaška in Švedska – je svojo obveznost prihranka energije preseglo za 5 do 18 %. Belgija je svojo obveznost prihranka energije presegla za približno 1 %.

Deset držav članic ni izpolnilo obveznosti prihranka energije, pri čemer je štirim državam članicam – Bolgariji, Italiji, Sloveniji in Španiji – do izpolnitve svoje obveznosti prihranka energije zmanjkalo manj kot 10 %. Nemčiji je do izpolnitve obveznosti prihranka energije zmanjkalo približno 12 %. Štirim državam članicam – Češki, Grčiji, Poljski in Portugalski – je do izpolnitve obveznosti prihranka energije zmanjkalo 25 do 30 %. Luksemburgu je do izpolnitve obveznosti prihranka energije zmanjkalo približno 48 %.

Preglednica 5: Skupni prihranki energije v obdobju 2014–2020, ki so jih sporočile države članice, v primerjavi z zahtevano količino skupnih prihrankov energije za obdobje 2014–2020 v skladu s členom 7 direktive o energetski učinkovitosti (v ktoe)

	SPOROČENI skupni prihranek energije v obdobju 2014–2020	ZAHTEVANI skupni prihranek energije v obdobju 2014–2020	Dosežek v %
Avstrija	10 309	5 200	198 %
Belgija	6 815	6 759	101 %
Bolgarija	1 785	1 942	92 %
Hrvaška		1 296
Ciper	325	242	134 %
Češka	3 459	4 882	71 %
Danska	5 821	3 841	151 %
Estonija	790	610	130 %
Finska	7 831	4 213	186 %
Francija	35 757	31 384	114 %
Nemčija	36 812	41 989	88 %
Grčija	2 450	3 333	73 %
Madžarska		4 001
Irska	2 627	2 164	121 %
Italija	23 239	25 502	91 %
Latvija	898	851	106 %
Litva	1 115	1 004	111 %
Luksemburg	267	515	52 %
Malta	78	67	116 %
Nizozemska	16 043	11 512	139 %
Poljska	10 473	14 818	71 %
Portugalska	1 885	2 532	74 %
Romunija		5 511
Slovaška	2 550	2 284	112 %
Slovenija	913	945	97 %
Španija	15 207	15 979	95 %
Švedska	9 940	9 114	109 %
SKUPAJ	197 389*	202 489	97,5 %*

*Skupna vrednost za 24 držav članic.

Vir: informacije, ki so jih sporočile države članice in jih je Komisija po potrebi dopolnila s svojimi izračuni in ocenami. 29

Poudariti je treba, da sistemi obveznosti energijske učinkovitosti prispevajo približno 33 % prihrankov energije, doseženih z vsako vrsto izvedenega ukrepa politike, medtem ko sheme financiranja prispevajo približno 14 %. Davki na energijo in CO2 predstavljajo 17 % skupnih doseženih prihrankov energije (glej sliko 7 spodaj).

Slika 7: Deleži sporočenih skupnih prihrankov energije glede na vrsto ukrepa politike (levo) in porazdelitev števila ukrepov politike glede na vrsto ukrepa politike (desno) na ravni EU

Vir: izračuni Evropske komisije (Generalnega direktorata za energijo), ki temeljijo na podatkih o ukrepih politike v obdobju 2014–2020, ki so jih države članice v skladu s členom 7(1) direktive o energetski učinkovitosti predložile leta 2022, in sporočenih podatkih o skupnih prihrankih energije, doseženih v obdobju 2014–2020 (na voljo so podatki 24 držav članic).

Kar zadeva sektorje, v katere so usmerjeni izvedeni ukrepi politike iz člena 7 direktive o energetski učinkovitosti, največji delež prihrankov energije, o katerih so poročale države članice, izhaja iz medsektorskih ukrepov, ki jih ni mogoče pripisati enemu samemu sektorju, kot je prikazano na sliki 9. Večina ukrepov politike je glede na število ukrepov, sporočenih v skladu s členom 7(1) direktive o energetski učinkovitosti, usmerjena v storitve in industrijo (kar zajema večino podjetij z izjemo prevoznih podjetij) ter javni sektor (razen stanovanj v lasti javnih organov, ki so vključena v sektor zasebnih gospodinjstev).

Slika 8: Delež sporočenih skupnih prihrankov energije po sektorjih na ravni EU (podatki za 24 držav članic)

Vir: izračuni Evropske komisije (Generalnega direktorata za energijo), ki temeljijo na podatkih o skupnih prihrankih energije, doseženih v obdobju 2014–2020, ki so jih države članice predložile leta 2022 (na voljo so podatki 24 držav članic).

Preglednica 6 vsebuje seznam treh najpomembnejših ukrepov po državah članicah, ki kaže, s katerimi ukrepi politike so bili doseženi največji deleži skupnih prihrankov energije v posameznih državah članicah. Države članice so v svojih poročilih predložile posodobljene sezname ukrepov politike, o katerih so poročale v skladu s členom 7(1) direktive o energetski učinkovitosti za obdobje 2014–2020. Skupno je bilo sporočenih 498 ukrepov 30 , pri čemer je bilo 40 ukrepov sporočenih prvič 31 . Omeniti je treba, da novi sistemi obveznosti glede energijske učinkovitosti niso bili sporočeni, se pa nekateri načrtujejo za obdobje 2021–2030.

Preglednica 6: Pregled treh najpomembnejših ukrepov v posameznih državah članicah (na podlagi skupnih prihrankov energije, doseženih v obdobju 2014–2020 in sporočenih v zvezi s posameznimi ukrepi politike) 32

Država članica*	Trije najpomembnejši ukrepi v državi članici (v padajočem vrstnem redu glede na skupne prihranke)	Skupni prihranki energije v obdobju 2014–2020	Delež skupnih prihrankov države članice v %
Avstrija	obdavčitev energije	3 809	37 %
	sistem obveznosti energijske učinkovitosti za dobavitelje energije	3 068	30 %
	pokrajinska podpora za gradnjo stanovanj, energetska in okoljska podpora ter kuponi za prenovo v zasebnem sektorju	1 440	14 %
Belgija	Flandrija: sporazumi o energetski politiki, sklenjeni s podjetji	2 950	43 %
	Flandrija: obveznosti javne službe glede racionalne rabe energije, naložene upravljavcem omrežij (REG)	1 184	17 %
	Valonija: panožni sporazumi 2 (AdB)	1 116	16 %
Bolgarija	sistemi obveznosti energijske učinkovitosti na podlagi odstopanja od člena 7(8) direktive o energetski učinkovitosti – prejšnji sistem obveznosti za obdobje 2011–2013	780	44 %
	sistemi obveznosti energijske učinkovitosti	451	25 %
	nacionalni program za energijsko učinkovitost večstanovanjskih stavb (2016–2020)	271	15 %
Ciper	davki na goriva za prevoz	278	85 %
	minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb pred prenosom Direktive 2010/31/EU	19	6 %
	shema nepovratnih sredstev „Varčevanje z energijo – nadgradnja stanovanj“	13	4 %
Češka	strateški okvir trajnostnega razvoja – izboljšanje tehnoloških procesov	1 371	40 %
	program novih zelenih prihrankov za obdobje 2014–2020 (ministrstvo za okolje)	320	9 %
	operativni program za podjetništvo in inovacije za obdobje 2007–2013 (ministrstvo za industrijo in trgovino)	298	9 %
Danska	sistem obveznosti energijske učinkovitosti	5 821	100 %
Estonija	trošarina in davek na dodano vrednost za dizelsko gorivo in lahko kurilno olje	169	21 %
	pristojbina za energijo iz obnovljivih virov	94	12 %
	trošarina in davek na dodano vrednost za bencin	86	11 %
Finska	sporazumi o energijski učinkovitosti	2 868	37 %
	obdavčitev goriv za prevoz/avtomobilski promet	1 761	22 %
	toplotne črpalke za samostojne in vrstne hiše	923	12 %
Francija	shema belih certifikatov (certifikati za prihranke energije)	35 757	100 %
Nemčija	davek na energijo in električno energijo	12 205	33 %
	odlok o prihrankih energije (obstoječe stavbe)	7 543	20 %
	podporni programi banke KfW za energijsko učinkovito gradnjo in prenovo	4 140	11 %
Grčija	sistemi obveznosti energijske učinkovitosti	578	24 %
	davek na porabo naftnih proizvodov	536	22 %
	zamenjava starih osebnih vozil	463	19 %
Irska	sistemi obveznosti energijske učinkovitosti	1 185	45 %
	gradbeni predpisi 2005–2008 – nestanovanjske stavbe	402	15 %
	davek na registracijo vozil/davek na motorna vozila, usklajen z emisijami	240	9 %
Italija	znižanje davkov	10 394	45 %
	beli certifikati	8 392	36 %
	načrt za podjetja 4.0	1 830	8 %
Latvija	davki na energijo	359	40 %
	izvajanje ukrepov, opredeljenih na podlagi energijskih pregledov velikih podjetij in večjih odjemalcev električne energije	168	19 %
	razpisi v okviru projekta finančnih instrumentov za podnebne spremembe	116	13 %
Litva	obdavčitev goriv za prevoz	473	42 %
	program prenove (modernizacije) večstanovanjskih stavb	251	22 %
	sporazumi, sklenjeni z energetskimi podjetji	162	15 %
Luksemburg	sistem obveznosti energijske učinkovitosti	267	100 %
Malta	programi in instrumenti financiranja ter davčne spodbude	45	58 %
	predpisi in prostovoljni sporazumi	25	32 %
	progresivnost sistema tarif za gospodinjstva in mehanizem znižanih tarif za manjšo porabo električne energije	4	5 %
Nizozemska	politike, namenjene gospodinjstvom	6 794	42 %
	nadomestilo za energetske naložbe (EIA)	5 238	33 %
	dolgoročni sporazum, sklenjen z velikimi industrijskimi podjetji (MEE), ki ne vključujejo rafinerij	2 892	18 %
Poljska	shema belih certifikatov	9 159	87 %
	sklad za toplotno modernizacijo	662	6 %
	davek na gorivo	355	3 %
Portugalska	ukrepi v okviru nacionalnih akcijskih načrtov za energijsko učinkovitost, o katerih se ne poroča ločeno	864	46 %
	SGCIE – sistem za upravljanje intenzivne porabe energije	362	19 %
	program v podporo uporabi javnega prevoza	210	11 %
Slovaška	prostovoljni sporazum o prihrankih energije, pogodbeno razmerje z ministrstvom za gospodarstvo Slovaške republike, lastna sredstva	653	25 %
	izboljšanje toplotnih in tehničnih lastnosti stavb (EHB), stanovanjske stavbe, lastna sredstva	524	20 %
	izvajanje zakonodajnih ukrepov, obvezni energijski pregledi industrijskih podjetij, vključno z upravljanjem	164	6 %
Slovenija	sistem obveznosti energijske učinkovitosti: obveznost, v skladu s katero morajo dobavitelji energije zagotoviti dokazilo o dejavnostih varčevanja z energijo	512	56 %
	ukrepi energijske učinkovitosti, ki se financirajo z dodatki k ceni energije, ki jih plačujejo vsi končni porabniki energije (financira slovenski Eko sklad)	401	44 %
Španija 33	zakon 15/2012 o davčnih ukrepih za energijsko trajnostnost	2 947	19 %
	programi, ki jih izvajajo avtonomne skupnosti (MENAE)	2 534	17 %
	program za spodbujanje konkurenčnosti industrije	1 613	11 %
Švedska	davek na energijo in CO2	9 940	100 %

* Hrvaška, Madžarska in Romunija v to preglednico niso vključene, ker niso sporočile skupnih prihrankov, doseženih v obdobju 2014–2020.

Vir: informacije, ki so jih sporočile države članice in jih je Komisija po potrebi dopolnila s svojimi izračuni in ocenami.

7.Energijski pregledi in sistemi upravljanja z energijo – člen 8 direktive o energetski učinkovitosti

V skladu s členom 8 direktive o energetski učinkovitosti morajo podjetja, ki niso mala in srednja podjetja, vsaj vsaka štiri leta izvesti energijski pregled ali uvesti sistem upravljanja z energijo. Države članice so morale v svojih poročilih leta 2022 navesti skupno ocenjeno število velikih podjetij na svojem ozemlju, za katera se uporablja člen 8(4) direktive o energetski učinkovitosti, in število energijskih pregledov, izvedenih v teh podjetjih. Slika 9 prikazuje pregled obvestil iz leta 2020, ki jih je predložilo 23 držav članic 34 .

Slika 9: Energijski pregledi, izvedeni v velikih podjetjih v letu 2020 35

Vir: informacije, ki so jih sporočile države članice. 36

Sporočeno število velikih podjetij ni enako številu energijskih pregledov, izvedenih v velikih podjetjih, saj energijskih pregledov ni treba izvesti vsako leto, temveč najmanj enkrat na vsaka štiri leta. Poleg tega je zaradi pandemije COVID-19 več podjetij izvedbo energijskih pregledov preložilo 37 .

8.Dolgoročne strategije prenove

V skladu s členom 2a direktive o energetski učinkovitosti stavb morajo države članice svoje dolgoročne strategije prenove predložiti do marca 2020 38 . Komisija je analizirala nacionalne strategije 39 z namenom izmenjave dobrih praks med državami članicami. Nacionalne strategije in ocena Komisije so bistveno prispevale k nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornost, v katerih ima energijsko učinkovita prenova stavb pomembno vlogo.

Velika večina strategij iz leta 2020 vsebuje dober pregled politik, namenjenih javnim stavbam, in dolgoročni načrt za doseganje cilja razogljičenja stavbnega fonda do leta 2050. Večina teh načrtov vključuje posebne vmesne mejnike za leti 2030 in 2050 ter v manjši meri za leto 2040.

Kot je navedeno v sporočilu o valu prenove 40 , je treba posebno pozornost nameniti politikam in ukrepom za boj proti energijski revščini in obravnavo energijsko najmanj učinkovitih stavb. Večina držav članic je priznala pomembnost tega vprašanja ter na splošno predstavila več dejavnosti in ukrepov za boj proti energijski revščini. Za opredelitev energijsko najmanj učinkovitih stavb, na katere se je treba osredotočiti, so bili izbrani različni pristopi (npr. energijski razred, starost in poraba energije).

Vse dolgoročne strategije prenove iz leta 2020 vsebujejo poseben oddelek, v katerem so predstavljeni pričakovani prihranki energije, širše koristi, povezane z zdravjem in kakovostjo zraka v zaprtih prostorih, ter pozitivni gospodarski učinki. Vendar polovica držav članic teh potencialnih koristi ni količinsko opredelila.

Strategije so na splošno skladne z zahtevami iz direktive o energijski učinkovitosti stavb 41 , vendar je v analizi Komisije izpostavljeno, da nekatere dolgoročne strategije prenove niso dovolj ambiciozne, da bi zagotovile doseganje ciljev glede razogljičenja do leta 2050. Komisija v analizi dolgoročnih strategij prenove iz leta 2020 priznava, da se je od prvih dolgoročnih strategij prenove (prvič so bile predložene leta 2014, leta 2017 pa so sledile posodobitve) njihova kakovost izboljšala, vendar poudarja, da je potreben enotnejši pristop, podprt s smernicami in usklajenimi predlogami.

Zaradi različnih pristopov držav članic pri določanju nacionalnih mejnikov je cilje na ravni EU težko oceniti. Večina držav članic je navedla absolutne vrednosti emisij CO2 iz stavb v letih 2030, 2040 in 2050, vključno z referenčno vrednostjo emisij, uporabljeno za oceno relativnega zmanjšanja. Vendar je lahko zaradi nedoslednosti med državami članicami neposredna primerjava njihovih ciljev glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov zavajajoča.

V preglednici 7 so povzeti okvirni mejniki glede prenove stavbnega fonda za leta 2030, 2040 in 2050, ki so jih države članice navedle v dolgoročnih strategijah prenove iz leta 2020 42 ..

Preglednica 7: Stopnje prenove, navedene v nacionalnih dolgoročnih strategijah prenove


Država članica	Zaključena prenova	Načrtovana prenova
	2020	2030	2040	2050
Avstrija	1,5 % na leto	1,5 % na leto	1,5 % na leto	1,5 % na leto
Belgija – Bruselj	manj kot 1 % na leto		100 % javnih stavb je energijsko nevtralnih	skupaj 80 % stanovanjskih stavb
Belgija – Flandrija	3,5 % stanovanjskih stavb na leto 105 000 stanovanj	3 % stanovanjskih stavb na leto skupaj 32 %; 973 500 stanovanj	3 % stanovanjskih stavb na leto skupaj 64 %; 1 923 500 stanovanj	3 % stanovanjskih stavb na leto skupaj 96,5 %; 2 873 500 stanovanj
Belgija – Valonija		skupaj 12 % stanovanjskih stavb (194 571 stavb) skupaj 63 400 000 m2 nestanovanjskih stavb	skupaj 51 % stanovanjskih stavb (830 158 stavb) skupaj 114 000 000 m2 nestanovanjskih stavb	skupaj 99 % stanovanjskih stavb (1 605 485 stavb), (25 % temeljito prenovljenih; 399 103) skupaj 114 000 000 m2 nestanovanjskih stavb
Bolgarija		skupaj 8 % (22 203 509 m2) tlorisne površine	skupaj 26 % (71 774 177 m2) tlorisne površine	skupaj 46 % (127 597 192 m2) tlorisne površine
Ciper	skupaj 1 % stavb	1 % na leto skupaj 10 % (43 000)	1 % na leto	1 % na leto
Češka	skupaj 45 % stavb z več kot 25 % netemeljite prenove	1,4 % enostanovanjskih stavb na leto, 0,79 % večstanovanjskih stavb na leto 2 % javnih stavb na leto skupaj 55 %	1,4 % enostanovanjskih stavb na leto, 0,79 % večstanovanjskih stavb na leto 2 % javnih stavb na leto skupaj 60 %	1,4 % enostanovanjskih stavb na leto, 0,79 % večstanovanjskih stavb na leto 2 % javnih stavb na leto skupaj 70 %
Nemčija		1,3 % do 2 % enostanovanjskih stavb na leto in 1,5 % do 2 % večstanovanjskih stavb na leto v obdobju 2020–2030
Danska	80 % prenovljenih stavb (55–60 % netemeljito prenovljenih, 20–25 % srednje temeljito prenovljenih, 5 % temeljito prenovljenih)
Estonija	skupaj 500 000 m2 tlorisne površine	skupaj 22 % (11 880 000 m2)	skupaj 64 % (34 560 000 m2)	skupaj 100 % (54 000 000 m2/ 141 000 stavb)
Grčija		23 % stanovanjskih stavb; 9 % nestanovanjskih stavb	36–42 % stanovanjskih stavb; 14–16 % nestanovanjskih stavb	45–49 % stanovanjskih stavb; 19–20 % nestanovanjskih stavb
Španija	skupaj 56 017 stanovanj	skupaj 1 256 017 stanovanj (300 000 stanovanj/leto)	skupaj 4 756 017 stanovanj	skupaj 7 156 017 stanovanj
Finska	skupaj 29 % stavb	skupaj 54 %	skupaj 98 %	skupaj 100 %
Francija		1,5 % do 3 % na leto v obdobju 2020–2050
Hrvaška	0,7 % na leto skupaj 5 % stavb	3 % na leto	3,5 % na leto (4 % stavb s kulturno vrednostjo na leto) skupaj 60 % stavb skoraj nič-energijskih	4 % na leto skupaj 100 % stavb skoraj nič-energijskih
Madžarska	1 % na leto	3 % stanovanjskih stavb na leto; 5 % javnih stavb na leto skupaj 20 % stavb skoraj nič-energijskih	3 % stanovanjskih stavb na leto; 5 % javnih stavb na leto skupaj 60 % stavb skoraj nič-energijskih	3 % stanovanjskih stavb na leto; 5 % javnih stavb na leto skupaj 90 % stavb skoraj nič-energijskih
Irska		skupaj 500 000 stanovanj 100 % javnih stavb 33 % poslovnih stavb	skupaj 1 000 000 stanovanj 66 % poslovnih stavb	skupaj 1 500 000 stanovanj 100 % poslovnih stavb
Italija	0,86 % na leto	1,9 % stanovanjskih stavb na leto; 2,8 % nestanovanjskih stavb na leto	2,7 % stanovanjskih stavb na leto; 2,6 % nestanovanjskih stavb na leto	2,7 % stanovanjskih stavb na leto; 2,6 % nestanovanjskih stavb na leto
Litva	skupaj 8 % stavb	skupaj 17 %; (99 281 enot)	skupaj 43 %; (225 421 enot)	skupaj 74 %; (436 008 enot)
Luksemburg	skupaj 10–14 % stanovanjskih stavb	3 % stanovanjskih stavb na leto (4 500 stanovanj/leto)	3 % stanovanjskih stavb na leto (4 500 stanovanj/leto)	3 % stanovanjskih stavb na leto (4 500 stanovanj/leto)
Latvija	skupaj 3 % (678 460 m2) javnih stavb	8 100 večstanovanjskih stavb (30 %) in 7 500 enostanovanjskih stavb 500 000 m2 javnih stavb	skupaj 16 200 večstanovanjskih stavb (60 %) 3 % javnih stavb na leto	vse stavbe skoraj nič-energijske
Malta	0,5 % na leto (0,7 % v letu 2025)	5–6 % stanovanjskih stavb na leto (0,6 % temeljito prenovljenih) od leta 2025 dalje	5–6 % stanovanjskih stavb na leto (0,6 % temeljito prenovljenih)	5–6 % stanovanjskih stavb na leto (0,6 % temeljito prenovljenih)
Nizozemska		1 500 000 stanovanj
Poljska		3,6 % na leto skupaj 236 000 stavb	4,1 % na leto skupaj 507 000 stavb	3,7 % na leto skupaj 751 000 stavb
Portugalska		skupaj 69 % stavb (363 680 501 m2)	skupaj 99 % stavb (635 637 685 m2)	skupaj 100 % stavb (747 953 071 m2)
Romunija	0,5 % na leto skupaj 6 % tlorisne površine (32 352 000 m2)	od 0,5 % na leto do 3,39 % v letu 2030 skupaj 19 % tlorisne površine	3,79 % na leto skupaj 57 % tlorisne površine	4,33 % na leto skupaj 100 % tlorisne površine
Švedska	2,5 % do 5 % na leto v obdobju 2016–2019 10 % na leto po letu 2019
Slovenija	skupaj 1 795 000 m2 javnih stavb	skupaj 29 733 000 m2	skupaj 28 850 600 m2 enostanovanjskih stavb skupaj 12 778 700 m2 večstanovanjskih stavb	skupaj 32 549 000 m2 enostanovanjskih stavb (74 %) skupaj 13 924 700 m2 večstanovanjskih stavb (91 %)
Slovaška		skupaj 100 % večstanovanjskih stavb	skupaj 100 % enostanovanjskih stavb

Vir: podatki JRC iz leta 2022, ki temeljijo na informacijah iz poročil držav članic.

Kot je razvidno iz preglednice 7, ciljni kazalniki prenove niso standardizirani po vsej EU. Štirinajst držav članic je navedlo absolutno število stavb/stanovanj, v zvezi s katerimi se načrtuje prenova, oziroma absolutno vrednost prenovljene tlorisne površine (v kvadratnih metrih). Trinajst držav članic je cilje glede prenove izrazilo v letnih stopnjah prenove. Tri države članice so navedle le skupni delež obnovljenih stavb. Devetnajst držav članic je poročalo tako o stanovanjskem kot o nestanovanjskem sektorju, nekatere države članice pa so se osredotočile na stanovanjski sektor ali posebne segmente nestanovanjskega sektorja (npr. poslovne ali javne stavbe).

Letna stopnja prenove, predvidena v naslednjih desetletjih, znaša od le 1 % do 6 %. Nekatere države članice (Estonija, Hrvaška, Latvija, Portugalska, Romunija in Finska) nameravajo do leta 2050 obnoviti celoten stavbni fond, druge države članice (Bolgarija, Grčija, Ciper in Avstrija) pa manj kot polovico svojega stavbnega fonda. Opozoriti je treba, da je učinek energijske prenove močno odvisen od temeljitosti prenove, ta pa pogosto ni primerljiva ali pa ni opredeljena v nacionalnih strategijah. Kljub temu je na podlagi razpoložljivih informacij mogoče sklepati, da si večina držav članic prizadeva, da bi letno stopnjo prenove stavbnega fonda zvišala za delež, ki v povprečju znaša od 1,5 % do 3 %.

Analiza Komisije razkriva, da nekatere dolgoročne strategije prenove niso dovolj ambiciozne za doseganje ciljev razogljičenja do leta 2050 ter da si bo treba bolj prizadevati ter zagotoviti več sredstev in trajnostnih rešitev, da bi se pripravili na podnebne spremembe in prispevali k podnebni nevtralnosti v skladu z evropskim zelenim dogovorom 43 .

9.Skoraj nič-energijske stavbe 44

V skladu s členom 9 direktive o energetski učinkovitosti stavb so skoraj nič-energijske stavbe 31. decembra 2020 postale standard za nove stavbe v državah članicah (31. decembra 2018 pa za vse nove javne stavbe) 45 .. Zahteve glede učinkovitosti skoraj nič-energijskih stavb so se v zadnjem desetletju postopoma zaostrile in pomembno prispevajo k razogljičenju stavbnega fonda EU 46 ..

Države članice so oblikovale nacionalne opredelitve skoraj nič-energijskih stavb in številčne kazalnike glede porabe primarne energije v kWh/(m2/leto), ki se v povprečju zdijo manj ambiciozni od primerjalnih vrednosti iz priporočila Komisije iz leta 2016 47 , pri čemer je treba upoštevati, da neposredna primerjava nacionalnih opredelitev ni vedno mogoča 48 , saj so pristopi držav članic neenotni zaradi različnih podnebnih posebnosti, trgov, mešanic energijskih virov, gradbenih tradicij in drugih lokalnih pogojev.

Ocenjuje se, da povprečni delež obnovljivih virov energije izpolnjuje 20–50 % skupnih potreb stavb po energiji, pri čemer se bo predvidoma povečal, saj je treba v skladu s poročilom o valu prenove in načrtom REpowerEU pospešiti postopno opuščanje fosilnih goriv 49 .

Več kot polovica držav članic ima razred energijske učinkovitosti, ki ustreza ravni skoraj nič-energijskih stavb. Nekatere države članice razlikujejo med stanovanjskimi in nestanovanjskimi skoraj nič-energijskimi stavbami, druge pa med novimi in obstoječimi skoraj nič-energijskimi stavbami.

Preglednica 8: Število in tlorisna površina novih in prenovljenih skoraj nič-energijskih stavb

	Število in tlorisna površina novih skoraj nič-energijskih stavb				Število in tlorisna površina prenovljenih skoraj nič-energijskih stavb
	Število		Tlorisna površina (m2)		Število		Tlorisna površina (m2)
	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020
SKUPAJ	330 704	585 340	77 316 865,46	141 013 006	165 130	203 394	62 180 459	73 600 197

Vir: podatki JRC iz leta 2022, ki temeljijo na informacijah iz poročil držav članic.

Sporočeni podatki kažejo razpršeno sliko uvajanja skoraj nič-energijskih stavb v različnih državah članicah. Nekaj držav članic očitno izstopa in poroča o zelo visokem številu novih in obnovljenih skoraj nič-energijskih stavb 50 .

10.Stroškovno optimalne ravni minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti stavb 51

Izvajanje metodologije glede stroškovne optimalnosti v skladu s členom 5 direktive o energetski učinkovitosti stavb je nov pristop k določanju minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti novih in obstoječih stavb. Od leta 2013 morajo države članice vsakih pet let opraviti izračune glede stroškovne optimalnosti in ustrezno posodobiti svoje nacionalne zahteve.

Na podlagi ocene poročil držav članic o stroškovni optimalnosti, ki jo je pripravilo Skupno raziskovalno središče 52 , povprečna stroškovno optimalna raven znaša približno 80 kWh/(m2/leto) v primeru novih stanovanjskih stavb in 140 kWh/(m2/leto) v primeru novih nestanovanjskih stavb. Povprečna stroškovno optimalna raven za obstoječe stavbe, na katerih poteka večja prenova, znaša približno 130 kWh/(m2/leto) v primeru stanovanjskih stavb in 180 kWh/(m2/leto) v primeru nestanovanjskih stavb.

Primerjava stroškovno optimalnih ravni med letoma 2013 in 2018 kaže, da se je povpraševanje po primarni energiji v državah članicah zmanjšalo pri skoraj vseh vrstah stavb, pri čemer so se povprečne vrednosti v primeru novih stanovanjskih in poslovnih stavb zmanjšale za 21 % oziroma 11 %, v primeru obstoječih stanovanjskih in poslovnih stavb pa za 14 % oziroma 12 %.

Države članice so metodologijo glede stroškovne optimalnosti uporabile za določitev minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti novih in obstoječih stavb, vključno s skoraj nič-energijskimi stavbami. Ne glede na razlike med državami članicami, povezane z vrstami stavb, trgi, podnebjem in rešitvami na področju energije iz obnovljivih virov, so stroškovno optimalne minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti običajno nižje od zahtev glede skoraj-nič energijskih stavb (v nekaterih državah članicah so stroškovno optimalne zahteve in zahteve glede skoraj nič-energijskih stavb podobne).

11.Sklepna ugotovitev

V letu 2020, ki ga je močno zaznamovala pandemija COVID-19, so bili cilji glede porabe primarne in končne energije preseženi. Ravni svojih nacionalnih prispevkov za leto 2020 so dosegle vse države članice razen Belgije, Bolgarije in Poljske, ki niso dosegle cilja glede porabe primarne energije, ter Belgije, Bolgarije, Nemčije, Litve, Avstrije in Švedske, ki niso dosegle cilja glede porabe končne energije.

Kar zadeva napredek pri doseganju cilja za leto 2030, ki znaša 32,5 % v primerjavi z referenčnim scenarijem iz leta 2007, sta poraba končne energije in poraba primarne energije v EU leta 2020 za 7,2 % oziroma 9,6 % presegali ciljni ravni za leto 2030. Če želi EU doseči strukturno zmanjšanje porabe energije in nov 13-odstotni cilj, ki ga je Komisija predlagala v načrtu REPowerEU, si bo treba še veliko bolj prizadevati.

Kar zadeva člen 7 direktive o energetski učinkovitosti, so skupni prihranki energije v obdobju 2014–2020 glede na razpoložljive podatke 24 držav članic znašali 197,4 Mtoe, kar ustreza 103 % vsote skupnih prihrankov energije pri končni porabi, ki jih je bilo treba doseči v obdobju 2014–2020 (191,7 Mtoe), in 97,5 % vsote skupnih prihrankov energije pri končni porabi (202,5 Mtoe), ki bi jih moralo doseči 27 držav članic. Vsoto skupnih prihrankov, ki bi jih moralo zagotoviti 27 držav članic, bi bilo mogoče doseči, odvisno od končnih dosežkov treh manjkajočih držav članic. Od 24 držav članic, ki so predložile celovite podatke o svojih končnih dosežkih, je 14 držav članic izpolnilo svojo obveznost prihranka energije, deset držav članic pa te obveznosti ni izpolnilo.

Zaradi informacijske vrzeli v členu 5 direktive o energetski učinkovitosti in različnih pristopov držav članic k poročanju ni razvidno, v kolikšnem obsegu so doseženi cilji na ravni EU. Večina držav članic je sicer izpolnila bodisi letno obveznost za leto 2020 bodisi skupno obveznost za obdobje 2014–2020.

Za doseganje podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 je treba prednost nameniti energijski učinkovitosti. Da bi okrepila svoja prizadevanja, je Komisija julija 2021 predstavila predlog glede prenovitve direktive o energetski učinkovitosti. V predlogu so določeni novi cilji in področja uporabe navedenih členov, pri čemer je raven ambicioznosti višja. Zato je ključnega pomena, da je poročanje držav članic v okviru prihodnjih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročil o napredku (člen 17 uredbe o upravljanju) in nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov popolno in dosledno, da bodo lahko Komisija in države članice ocenile napredek pri doseganju ciljev glede energijske učinkovitosti in opredelile, ali je treba sprejeti nove ukrepe politike.

V zvezi z valom prenove je pomembno, da se ohrani zagon ter vzpostavijo jasni in ambiciozni ukrepi in mehanizmi, ki lahko zagotovijo, da se bodo stavbe prenavljale hitreje in da se bo njihov potencial v zvezi z energijsko učinkovitostjo izkoriščal v veliko večji meri kot danes, kar bo prispevalo k doseganju cilja glede energijske učinkovitosti, zmanjšanju povpraševanja po energiji in znižanju računov za energijo, ki jih plačujejo državljani.

Cilj dolgoročnih strategij je pospešiti stroškovno učinkovito prenovo obstoječih stavb in povečati obseg temeljite prenove. Zaradi razlik med nacionalnimi pristopi k določanju ciljev glede prenove je te cilje težko neposredno primerjati in oceniti skupni cilj EU. V analizi Komisije je poudarjeno dejstvo, da prizadevanja nekaterih držav članic ne bodo zadostovala za popolno razogljičenje stavbnega fonda do leta 2050, zato bodo potrebni nadaljnji ukrepi in višja raven ambicioznosti. V predlogu Komisije za revizijo direktive o energetski učinkovitosti stavb so zahteve glede dolgoročnih strategij prenove (preimenovanih v nacionalne načrte prenove stavb) okrepljene in poenostavljene, da bi postale orodja za strateško načrtovanje in poročanje, ki bi bila bolj osredotočena na ukrepe, z jasnimi, količinsko opredeljenimi, primerljivimi in preverljivimi cilji, mejniki in viri.

Skoraj nič-energijske stavbe so od 31. decembra 2020 v državah članicah standard za nove stavbe, pri čemer se je oblikovala vizija glede gradbenega sektorja, pripravljena na izzive prihodnosti, in zagotovila mobilizacija deležnikov. Delež skoraj nič-energijskih stavb v stavbnem fondu je še vedno majhen, vendar se pričakuje, da se bo število skoraj nič-energijskih stavb v prihodnjih letih povečalo, kar bo utrlo pot do brezemisijskih stavb v skladu s predlogom Komisije za revizijo direktive o energetski učinkovitosti stavb.

Poleg tega se je izbira metodologije glede stroškovne optimalnosti za prilagajanje obstoječih nacionalnih zahtev glede energijske učinkovitosti stroškovno učinkovitim ravnem izkazala za učinkovit pristop v primeru tako novih kot obstoječih stavb. Minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti so se v zadnjem desetletju postopoma izboljšale in pomembno prispevale k izboljšanju stavbnega fonda EU. Ob nedavnem pregledu direktive o energetski učinkovitosti stavb, ki ga je izvedla Komisija, se je izkazalo, da je treba okvir stroškovne optimalnosti posodobiti, da bi se bolje upoštevali stroški emisij toplogrednih plinov ter zunanji učinki na okolje in zdravje.

(1) Deset držav članic je v svojih uradnih obvestilih iz člena 3 kot enega od dejavnikov, ki so vplivali na doseganje ciljev za leto 2020, izrecno omenilo pandemijo COVID-19.

(2) Tsemekidi-Tzeiranaki, S., Paci, D., Clementi, E., Gonzales Torres, M.: Analysis of the Reports on 2020 Targets under Article 27 of the Governance Regulation – Energy Efficiency (Analiza poročil o ciljih za leto 2020 v skladu s členom 27 uredbe o upravljanju – energijska učinkovitost), 2022.

(3) Tsemekidi-Tzeiranaki, S., Paci, D., Clementi, E., Gonzales Torres, M.: Analysis of the Reports on 2020 Targets under Article 27 of the Governance Regulation – Energy Efficiency (Analiza poročil o ciljih za leto 2020 v skladu s členom 27 uredbe o upravljanju – energijska učinkovitost), 2022.

(4) Kazalniki glede intenzivnosti se pogosto uporabljajo kot kazalniki energijske učinkovitosti v državi. Predstavljeni so kot razmerje med podatki o porabi energije in podatki o dejavnosti. V tem primeru je intenzivnost porabe končne energije izračunana kot razmerje med porabo končne energije in bruto domačim proizvodom (BDP) v EU27.

(5) Tsemekidi-Tzeiranaki, S., Paci, D., Clementi, E., Gonzales Torres, M.: Analysis of the Reports on 2020 Targets under Article 27 of the Governance Regulation – Energy Efficiency (Analiza poročil o ciljih za leto 2020 v skladu s členom 27 uredbe o upravljanju – energijska učinkovitost), 2022.

(6) 6 Tsemekidi-Tzeiranaki, S., Paci, D., Clementi, E., Gonzales Torres, M.: Analysis of the Reports on 2020 Targets under Article 27 of the Governance Regulation – Energy Efficiency (Analiza poročil o ciljih za leto 2020 v skladu s členom 27 uredbe o upravljanju – energijska učinkovitost), 2022.

(7) Gre za spremembe v porabi energije, povezane s spremembami premoženja, ki ga v zvezi s končno energijo za ogrevanje predstavlja skupna tlorisna površina stanovanj () na prebivalca, v zvezi z drugimi vrstami končne porabe pa bruto razpoložljivi dohodek, določen glede na standard kupne moči ().

(8) Intenzivnost se izračuna kot razmerje med porabo končne energije in skupno tlorisno površino, deljeno z bruto razpoložljivim dohodkom v stanovanjskem sektorju.

(9) Tsemekidi-Tzeiranaki, S., Paci, D., Clementi, E., Gonzales Torres, M.: Analysis of the Reports on 2020 Targets under Article 27 of the Governance Regulation – Energy Efficiency (Analiza poročil o ciljih za leto 2020 v skladu s členom 27 uredbe o upravljanju – energijska učinkovitost), 2022.

(10) Tsemekidi-Tzeiranaki, S., Paci, D., Clementi, E., Gonzales Torres, M.: Analysis of the Reports on 2020 Targets under Article 27 of the Governance Regulation – Energy Efficiency (Analiza poročil o ciljih za leto 2020 v skladu s členom 27 uredbe o upravljanju – energijska učinkovitost), 2022.

(11) COM(2021) 558 final.

(12) Cilja glede porabe primarne in končne energije sta bila v Franciji prilagojena, saj je bilo vanju vključeno mednarodno letalstvo z ocenjeno vrednostjo 6,5 Mtoe.

(13) Španija je v svojem poročilu navedla, da skupna tlorisna površina [m2] stavb, prenovljenih leta 2020 v povezavi s členom 5(6), znaša 304 763 m2. To pomeni 109-odstotno doseganje ciljne vrednosti 279 944 m2 (ki ustreza 3 % od 9 331 465 m2 skupne tlorisne površine [m2] stavb, ki 1. januarja 2020 niso izpolnjevale zahtev glede energijske učinkovitosti iz člena 5(1)). Ob upoštevanju 1 930 977 m2 tlorisne površine stavb, prenovljenih v obdobju 2014–2020, je bilo doseganje ciljne vrednosti 2 016 921 m2 96-odstotno.Italija je v svojem poročilu navedla, da se razlika v zvezi s skupno površino iz zgornje vrstice nanaša na skupno površino ogrevanih in/ali hlajenih stavb v lasti in uporabi osrednje javne uprave s skupno uporabno tlorisno površino nad 250 m2, ki so bile prenovljene ali katerih prenova je bila načrtovana med letom.

(14) Če ni navedeno drugače, se vrednost letne obveznosti glede prenove izračuna tako, da se površina tal, ki je bila sporočena v prejšnjem letu in ne izpolnjuje minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti, pomnoži s 3 %.

(15) Luksemburg: skupni cilj za celotno obdobje je bil več kot dosežen, zato v letu 2020 ni bila prenovljena nobena dodatna stavba.

(16) Portugalska: poročilo se je nanašalo na prvo leto uporabe privzetega pristopa. Skupnega dosežka ni bilo mogoče oceniti, ker je bila površina prenovljenih stavb sporočena le v letih 2019 in 2020.

(17) Slovenija: podatkov za leti 2015 in 2016 ni, zato podatki o skupnem dosežku glede izpolnjevanja obveznosti v smislu tlorisne površine [v %] v obdobju 2014–2020 niso na voljo.

(18) Tsemekidi-Tzeiranaki, S., Paci, D., Clementi, E., Gonzales Torres, M.: Analysis of the Reports on 2020 Targets under Article 27 of the Governance Regulation – Energy Efficiency (Analiza poročil o ciljih za leto 2020 v skladu s členom 27 uredbe o upravljanju – energijska učinkovitost), 2022.

(19) Malta: podatkov za obdobje 2014–2020 ni, zato podatki o skupnem dosežku glede izpolnjevanja obveznosti v smislu tlorisne površine [v %] v obdobju 2014–2020 niso na voljo.

(20) Ciper: bolnišnice in zdravstveni centri so bili leta 2020 odstranjeni s seznama, ker je njihovo upravljanje namesto ministrstva za zdravje prevzela državna organizacija za zdravstvene storitve (State Health Services Organisation – SHSO). Organizacija SHSO je neodvisna od osrednje vlade in je bila ustanovljena v okviru nedavne reforme javnozdravstvenega sektorja. Novi letni cilj glede prihranka energije na podlagi dolgoročne strategije prenove za obdobje 2021–2030 znaša 1,31 GWh. Cilj za leto 2020 torej znaša 1,31 GWh in ne 3,316 GWh.

(21) Hrvaška je v svojem poročilu navedla, da cilj za leto 2020 ni bil dosežen in da je bilo leta 2020 v sektorju javnih stavb zaključenih 205 projektov energijske prenove, vendar nobena od teh stavb ni bila v lasti in uporabi osrednje vlade. Opozorila je, da je bilo leto 2020 še posebej problematično, saj so Republiko Hrvaško med pandemijo COVID-19 prizadeli hudi potresi, ki so bistveno upočasnili prenovo stavb in zaradi katerih so bili roki prenove prestavljeni.

(22) Nizozemska: skupni prihranek energije (plin, ogrevanje in elektrika), porabljene v stavbah v lasti in uporabi osrednje vlade, je v obdobju 2014–2021 znašal 227 kiloton ekvivalenta nafte (ktoe). To pomeni 5-odstotno povprečno letno zmanjšanje porabe energije (2021: –0,2 ktoe prihrankov energije, 2014–2021: 226,7 ktoe prihrankov energije).

(23) Letni cilj Irske je bil sporočen v dodatnih informacijah, ki jih je Irska predložila leta 2018. Predpostavlja se, da je cilj v zadevnem obdobju ostal enak.

(24) Prihranki primarne energije: Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Ciper in Poljska. Prihranki končne energije: Češka, Španija, Francija, Hrvaška, Malta, Nizozemska, Avstrija, Slovenija in Finska. Ni jasno, ali gre za prihranke primarne ali končne energije: Italija, Slovaška in Švedska.

(25) Tsemekidi-Tzeiranaki, S., Paci, D., Clementi, E., Gonzales Torres, M.: Analysis of the Reports on 2020 Targets under Article 27 of the Governance Regulation – Energy Efficiency (Analiza poročil o ciljih za leto 2020 v skladu s členom 27 uredbe o upravljanju – energijska učinkovitost), 2022.

(26) Podatki za Hrvaško, Madžarsko in Romunijo niso na voljo.

(27) Podatki, ki so jih sporočile države članice, se še vedno ocenjujejo, države članice pa posredujejo dodatna pojasnila. Rezultati, predstavljeni v tem poročilu, se lahko zato še spremenijo.

(28) V zvezi s sporočenimi podatki in sklici na podatke niso upoštevani morebitni pomisleki glede upravičenosti, dodatnosti in pomembnosti oziroma nedoslednosti ali morebitnih napak v sporočenih podatkih.

(29) Analiza je v skladu s podatki, navedenimi v predlogi za poročanje. Podatki se lahko pregledajo, če države članice predložijo dodatna pojasnila.

(30) Sporočeni so bili le prihranki energije, doseženi s 422 od 498 ukrepov, bodisi zato, ker nekateri sporočeni ukrepi niso bili izvedeni, bodisi zato, ker prihranki energije v zvezi z njimi niso bili zabeleženi.

(31) Novi ukrepi, ki so jih države članice izvedle v okviru svojega načrta za okrevanje in odpornost ali z namenom soočenja s sedanjo energetsko krizo, niso vključeni v to poročilo, ker se poročilo nanaša na obdobje obveznosti 2014–2020.

(32) Vse države članice niso sporočile treh ukrepov politike.

(33) Analiza je v skladu s podatki, navedenimi v predlogi za poročanje. Podatki se lahko pregledajo, če države članice predložijo dodatna pojasnila.

(34) Grčija, Hrvaška, Madžarska in Romunija niso sporočile števila velikih podjetij ali števila energijskih pregledov, izvedenih v velikih podjetjih.

(35) Na navpični osi grafa je z namenom ponazoritve uporabljena logaritemska skala. Malta in Španija nista sporočili števila velikih podjetij za leto 2020. V primeru Malte se za leto 2020 uporabljajo podatki iz leta 2019.

(36) Tsemekidi-Tzeiranaki, S., Paci, D., Clementi, E., Gonzales Torres, M.: Analysis of the Reports on 2020 Targets under Article 27 of the Governance Regulation – Energy Efficiency (Analiza poročil o ciljih za leto 2020 v skladu s členom 27 uredbe o upravljanju – energijska učinkovitost), 2022.

(37) To je izrecno navedlo nekaj držav članic, npr. Nizozemska in Latvija.

(38) Zaradi pandemije COVID-19 je nekaj držav članic predložitev svojih dolgoročnih strategij prenove preložilo.

(39) SWD(2021) 365 final/2: Analysis of the national long-term renovation strategies (Analiza nacionalnih dolgoročnih strategij prenove) (opozoriti je treba, da bo kmalu objavljena končna različica delovnega dokumenta služb Komisije).

(40) COM(2020) 662 final.

(41) Castellazzi, L., Paci, D., et al. (2022): Assessment of the first long-term renovation strategies under the Energy Performance of Building Directive (Ocena prvih dolgoročnih strategij prenove v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti stavb), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg (v pripravi).

(42) Izračun JRC, ki temelji na poročilih držav članic, 2022. Glej:

(43) To bi vključevalo rešitve na področju raziskav in inovacij v skladu z misijo za podnebno nevtralna in pametna mesta do leta 2030 v okviru programa Obzorje Evropa.

(44) Ta oddelek dopolnjuje ustrezni oddelek o skoraj nič-energijskih stavbah iz ocene za leto 2020, ki se nanaša na napredek držav članic pri izvajanju direktive o energetski učinkovitosti ter izpolnjevanju zahtev v zvezi s skoraj nič-energijskimi stavbami in stroškovno optimalnih minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti iz direktive o energetski učinkovitosti stavb. Cilj je predstaviti nadaljnjo analizo, ki jo je opravila Komisija.

(45) Zaradi pandemije COVID-19 je bilo dejansko izvajanje zahtev glede skoraj nič-energijskih stavb v nekaterih državah članicah za krajši čas odloženo.

(46) Economidou, M., Todeschi, V., Bertoldi, P., D’Agostino, D., Zangheri, P., in Castellazzi, L.,: „Review of 50 years of energy policies for buildings“ (Pregled 50 let energetskih politik za stavbe), Energy and Buildings, zvezek 225, 2020.

(47) Priporočilo Komisije (EU) 2016/1318 z dne 29. julija 2016 o smernicah za spodbujanje stavb s skoraj nično porabo energije in najboljših praks, da se zagotovi, da bodo do leta 2020 vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije.

(48) D’Agostino, D., in Mazzarella, L.: „What is a Nearly zero energy building? Overview, implementation and comparison of definitions“ (Kaj je skoraj nič-energijska stavba? Pregled, izvajanje in primerjava opredelitev), Journal of Building Engineering, zvezek 21, 2019, str. 200–212.

(49) Načrt REPowerEU, COM(2022) 230 final, https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:fc930f14-d7ae-11ec-a95f-01aa75ed71a1.0011.02/DOC_1&format=PDF .

(50) Za razčlenjene podatke glej Tsemekidi-Tzeiranaki, S., Paci, D., Clementi, E., Gonzales Torres, M.: Analysis of the Reports on 2020 Targets under Article 27 of the Governance Regulation – Energy Efficiency (Analiza poročil o ciljih za leto 2020 v skladu s členom 27 uredbe o upravljanju – energijska učinkovitost), 2022.

(51) Ta oddelek dopolnjuje ustrezne oddelke iz ocene za leto 2020, ki se nanaša na napredek držav članic pri izvajanju direktive o energetski učinkovitosti ter izpolnjevanju zahtev v zvezi s skoraj nič-energijskimi stavbami in stroškovno optimalnih minimalnih zahtev glede energijskeučinkovitosti iz direktive o energetski učinkovitosti stavb. Cilj je predstaviti napredek držav članic pri izvajanju in nadaljnjo analizo Komisije.

(52) Rezultati držav članic niso povsem primerljivi, saj so imele države članice pri izračunu stroškovno optimalnih ravni možnost izbire med makroekonomsko in finančno podlago, pri izračunu energijske učinkovitosti stavb pa so lahko uporabile lastne nacionalne standarde in metodologije. Druge razlike v zvezi z naložbenimi stroški in drugimi dejavniki so povezane z nacionalnimi tržnimi razmerami.