EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.11.2022

COM(2022) 578 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Letno poročilo za leto 2022





o izvajanju instrumentov zunanjega delovanja Evropske unije v letu 2021

{SWD(2022) 353 final}

Kazalo

GLOBALNE ZAVEZE    

Uvod    

EU: močan svetovni akter    

Spodbujanje trajnostnega razvoja    

Pobude Ekipe Evropa: odziv na svetovno krizo zaradi COVID-19    

Strategija Global Gateway    

GLOBALNE PREDNOSTNE NALOGE    

Človekov razvoj    

Zeleni dogovor    

Digitalizacija, znanost, tehnologija in inovacije    

Trajnostna rast in delovna mesta    

Migracije    

Upravljanje, mir in varnost    

SVETOVNI VPLIV    

Podsaharska Afrika    

Azija in Pacifik    

Ameriki in Karibi    

Evropsko sosedstvo    

Širitev    

Čezmorske države in ozemlja    

GLOBALNE ZAVEZE

Uvod

Pandemija COVID-19 je tudi v letu 2021 pomembno vplivala na zunanje odnose Evropske unije. EU, njene države članice in evropske finančne institucije so s pristopom „Ekipa Evropa“ pripomogle k obvladovanju COVID-19 na svetovni ravni, tako da so med drugim s partnerskimi državami delile več kot 380 milijonov odmerkov cepiva. Enotni odziv EU je ponovno dokazal prilagodljivost, prožnost in moč njenih instrumentov zunanjega delovanja ter pomen njenih mednarodnih partnerstev.

V tem poročilu so opisani ključni elementi finančne podpore EU mednarodnemu sodelovanju in razvoju, humanitarni pomoči, zunanji politiki in širitvi v letu 2021 1 .

Leto 2021 je bilo leto prehoda, saj je bil z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 uveden nov Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (v nadaljnjem besedilu: NDICI – Globalna Evropa) 2 , ki vključuje večino obstoječih instrumentov za zunanje financiranje in ima začetni proračun 79,5 milijarde EUR.

EU se je še naprej zavzemala za dolgoročno agendo, usklajeno s cilji trajnostnega razvoja. Z uporabo pristopa „Ekipa Evropa“ je bil razvit portfelj pobud za povečanje učinka in učinkovitosti ukrepov EU za spoprijemanje s perečimi izzivi, kot so naraščajoče svetovne neenakosti, digitalna vrzel in izredne okoljske razmere.

EU je leta 2021 okrepila odnose s svojimi mejnimi državami in regijami ter ponovno potrdila svojo podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Komisija je začela izvajati revidirano metodologijo širitve, ki se odraža v širitvenem svežnju Komisije za leto 2021 3 .

Evropska komisija in visoki predstavnik sta prav tako sprejela novo agendo za Sredozemlje 4 , da se obnovi partnerstvo z južnim sosedstvom, vključno s posebnim gospodarskim in naložbenim načrtom za podporo dolgoročnemu socialno-ekonomskemu okrevanju.

Na šestem vrhu vzhodnega partnerstva je bila opredeljena skupna vizija za prihodnost in potrjena prenovljena agenda, ki se osredotoča na okrevanje, odpornost in reforme, kot je opisano v predlogu, ki sta ga Komisija in visoki predstavnik predstavila julija 2021.

EU in članice Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OAKPD) so 15. aprila 2021 parafirale nov dvajsetletni okvir partnerstva: Sporazum o partnerstvu OAKPD-EU. V okviru priprav na vrh z Afriško unijo (AU) leta 2022 si je EU prizadevala okrepiti in poglobiti sodelovanje z Afriko.

Po talibanskem prevzemu oblasti v Afganistanu je EU napovedala sveženj pomoči v vrednosti 1 milijarde EUR za obravnavo nujnih potreb po vsej državi in regiji. EU in Indija sta na srečanju voditeljev EU in Indije 8. maja 2021 oblikovali celovito partnerstvo za povezljivost.

EU je posodobila tudi svojo politiko za Arktiko. EU je na forumu za mednarodno upravljanje oceanov 2021 predstavila priporočila o trajnostnosti oceanov.

Komisija je v začetku leta 2021 predlagala nadaljnjo okrepitev svetovnega humanitarnega učinka EU 5 in pospešitev zagotavljanja humanitarne pomoči s podporo humanitarnim partnerjem, povečanjem števila donatorjev in obravnavo temeljnih vzrokov za krize s pristopom „Ekipa Evropa“.

Spodbujanje in zaščita miru v svetu sta temelj zunanjega delovanja EU. Cilj zunajproračunskega Evropskega mirovnega instrumenta 6 , vzpostavljenega v začetku leta 2021, je ohraniti mir, preprečiti konflikte in okrepiti mednarodno varnost.

EU je svojo zavezanost demokratizaciji in človekovim pravicam dokazala tudi z napotitvijo šestih misij za opazovanje volitev (Gambija, Honduras, Irak, Kosovo 7*, Venezuela, Zambija) ter nadaljnjih misij v več kot desetih državah.

Ob koncu leta je predsednica von der Leyen začela izvajati strategijo Global Gateway 8 , pomemben naložbeni program, ki je zasidran v Agendi 2030 in Pariškem sporazumu, da se okrepi trajnostna povezljivost po vsem svetu.

EU: močan svetovni akter

EU je eden redkih akterjev, ki so prisotni globalno in imajo celovit nabor političnih instrumentov, ki omogočajo zagotavljanje podpore partnerjem po vsem svetu. EU in njene države članice so pri vseh zunanjih in notranjih politikah, ki vplivajo na partnerske države, zavezane upoštevati cilje trajnostnega razvoja.

Trgovinska politika je eno od orodij, s katerim lahko EU izvaja svojo vlogo močnega svetovnega akterja, hkrati pa podpira svoje trgovinske partnerje. Odprtost, trajnostnost in odločnost so trije stebri trgovinske strategije EU. Pregled trgovinske politike, sprejet leta 2021 9 , vsebuje opis, kako lahko trgovina v sinergiji z drugimi politikami podpre okrevanje gospodarstva ob spodbujanju zelenega in digitalnega prehoda ter bolj trajnostne in pravične globalizacije.

Za EU je multilateralizem, ki temelji na pravilih, temelj miroljubnih mednarodnih odnosov, pri čemer so v središču Združeni narodi (ZN). Leta 2021 sta Komisija in visoki predstavnik predstavila novo strategijo 13 za okrepitev prispevka EU k multilateralizmu, ki temelji na pravilih, in opredelila ambicije EU za multilateralni sistem.

Vse leto 2021 je EU podpirala humanitarne organizacije v najrazličnejših državah in regijah, ki jih je prizadela kriza, ter izvajala humanitarne operacije v več kot 80 državah. Večji del humanitarnega financiranja EU se nanaša na potrebe, ki izhajajo iz dolgotrajnih kriz, ki so večinoma posledica kombinacije konfliktov, dodatno pa so jih zaostrili COVID-19 in podnebne spremembe.

Mehanizem EU na področju civilne zaščite je bil leta 2021 aktiviran 114-krat za najrazličnejše nesreče. Omogočil je dostavo številnih predmetov ključne osebne zaščitne in medicinske opreme, vključno s skoraj 30 milijoni odmerkov cepiva proti COVID-19. Organiziranih je bilo tudi približno 95 zračnih operacij za evakuacijo državljanov EU in oseb, za katere je EU odgovorna, iz Afganistana.

Spodbujanje trajnostnega razvoja

Huda gospodarska kriza, ki jo je sprožila pandemija, je vplivala na napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. EU je prepričana, da mora biti okrevanje na svetovni ravni zeleno, digitalno, vključujoče, pravično, trajnostno in usmerjeno v cilje trajnostnega razvoja, pri tem pa je zavezana k ponovni vzpostavitvi boljše prihodnosti za vse, ki bo temeljila na Agendi 2030.

Leta 2021 je EU ponovno osredotočila finančno usklajevanje evropskega semestra na cilje trajnostnega razvoja in jih vključila v revizijo okvira za boljše pravno urejanje, tako da se odražajo v celotnem oblikovanju politike Komisije.

Nadalje je razvila svoje finančne instrumente in zagotavljanje pomoči , s ciljem izpolnitve zavez za trajnostni razvoj v skladu s sklepi Sveta z dne 10. junija 2021 o evropskem finančnem ustroju za razvoj. Po sprejetju NDICI – Globalna Evropa se je začel izvajati Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+). Od skupne zmogljivosti jamstva EU za zunanje delovanje (do 53,45 milijarde EUR) bo za zmanjšanje naložbenega tveganja pri trajnostnem razvoju v partnerskih državah na voljo skoraj 40 milijard EUR.

EU je leta 2021 sprejela in začela izvajati tudi instrument za predpristopno pomoč (IPA III), ki je v obdobju 2021–2027 za Zahodni Balkan in Turčijo dobil začetni proračun v višini 14,5 milijarde EUR. Gospodarski naložbeni načrt in njegova zelena agenda za Zahodni Balkan sta podprta z 9 milijardami EUR iz instrumenta IPA III, kar lahko spodbudi dodatne naložbe v regiji v višini 20 milijard EUR.

Komisija je leta 2021 začela pregled akcijskega načrta v 15 točkah, da bi spodbudila trajnostno razsežnost trgovinskih sporazumov EU. Ta pregled je vključeval odprto javno posvetovanje in neodvisno primerjalno študijo o trgovinskih praksah in praksah trajnostnega razvoja v trgovinskih sporazumih s tretjimi državami, v kateri je bila EU priznana ključna vodilna vloga pri spodbujanju trajnostnosti prek trgovinskih sporazumov.

Pobude Ekipe Evropa: odziv na svetovno krizo zaradi COVID-19

EU in njene države članice so do konca leta 2021 več kot 140 partnerskim državam izplačale 47,7 milijarde EUR finančne podpore za obvladovanje posledic pandemije COVID-19. To je pomagalo pri reševanju humanitarnih potreb, izboljšanju zdravstvenih, vodnih in sanitarnih sistemov ter ublažitvi socialno-ekonomskih posledic pandemije. Do konca leta 2021 je skupni sveženj podpore, zagotovljen v okviru Ekipe Evropa, znašal 53,7 milijarde EUR.

Pravičen dostop do cepljenja je ključnega pomena za premagovanje COVID-19 na svetovni ravni. EU ni le zagotovila dovolj odmerkov cepiva za vse države članice EU, ampak je tudi izvozila ali razdelila več kot 1,7 milijarde odmerkov v 165 partnerskih držav. EU in njene države članice so imele vodilno vlogo pri vzpostavitvi instrumenta COVAX, edine globalne pobude za podporo pravični distribuciji cepiv, in k njej prispevale več kot 3 milijarde EUR 14 . Do konca leta 2021 so bile EU in njene države članice največje donatorke cepiv proti COVID-19 na svetu.

EU je okrepila mednarodno sodelovanje proti pandemiji v letu 2021, vključno s pobudo za pospeševalnik dostopa do orodij za boj proti COVID-19 in svetovnim vrhom o zdravju G20+, na katerem so voditelji podpisali Rimsko deklaracijo o pripravi in preprečevanju prihodnjih pandemij.

Strategija Global Gateway

Decembra je EU začela izvajati novo strategijo Global Gateway 15  za mobilizacijo naložb v skupni vrednosti do 300 milijard EUR v obdobju 2021–2027. V skladu z geopolitičnimi ambicijami EU in zavezanostjo Agendi 2030 je cilj strategije Global Gateway krepitev pametnih, čistih in varnih povezav na področju digitalne tehnologije, energije in prometa ter krepitev zdravstvenih, izobraževalnih in raziskovalnih sistemov po vsem svetu, da se podpre trajno okrevanje na svetovni ravni, ob spodbujanju univerzalnih vrednot in visokih standardov, dobrega upravljanja in preglednosti.

Strategija Global Gateway s pristopom Ekipa Evropa združuje sredstva iz proračuna EU, držav članic, evropskih finančnih institucij in nacionalnih institucij za financiranje razvoja ter si bo dejavno prizadevala za mobilizacijo financiranja in strokovnih znanj v zasebnem sektorju za podporo dostopu do trajnostnega financiranja.

GLOBALNE PREDNOSTNE NALOGE

Človekov razvoj

Leta 2021 je pandemija COVID-19 še naprej na različne načine povzročala motnje v družbah, zaradi česar so se povečevale neenakosti. EU je okrepila in prilagodila svoje sodelovanje s svetovnimi pobudami na področju zdravja, izobraževanja, mladine in enakosti spolov ter hkrati podporo EU partnerskim državam preusmerila v ublažitev vpliva COVID-19 na človekov razvoj.

Poleg podpore instrumentu COVAX je EU še naprej zagotavljala vodilno podporo osrednjemu delu Svetovne zveze za cepiva in imunizacijo na področju izgradnje sistemov cepljenja in Globalnega sklada za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji, in sicer s ciljem omejiti škodo, ki jo je pandemija povzročila življenjsko pomembnim akcijam, usmerjenim proti tem smrtonosnim boleznim.

Ker je pandemija še naprej ovirala izobraževanje, se je Komisija odločila povečati sredstva za to prednostno nalogo, in sicer na vsaj 10 % skupnega proračuna za mednarodna partnerstva za obdobje 2021–2027. EU je leta 2021 povečala svoj prispevek h globalnemu partnerstvu za izobraževanje za skoraj 50 %, in sicer na 700 milijonov EUR do leta 2027, kar 175 milijonom dečkov in deklet pomaga pri učenju in v šole vključuje dodatnih 88 milijonov otrok. Financiranje se je povečalo tudi v okviru programa Erasmus+, vključno s 3,5-kratnim povečanjem za podsaharsko Afriko v obdobju 2021–2027.

Z izvajanjem akcijskega načrta za enakost spolov III je EU izrazila zavezanost, da enakost spolov in krepitev vloge žensk in deklet postane prednostna naloga.

Poleg tega je EU okrepila sodelovanje mladih pri prizadevanjih za okrevanje gospodarstva z ustanovitvijo mladinskih svetovalnih odborov na svetovni ravni in v več partnerskih državah (kot sta Zimbabve in Nigerija), da bi mladim omogočila izražanje mnenj pri politikah in ukrepih EU.

Zeleni dogovor

EU je imela tudi leta 2021 vodilno vlogo na svetovni ravni pri spopadanju s podnebnimi spremembami in okoljskimi izzivi ter je v ospredju mednarodnih prizadevanj za spodbujanje trajnostnega in vključujočega razvoja v skladu z evropskim zelenim dogovorom. EU je določila ambiciozen cilj porabe 30 % proračuna instrumenta Globalna Evropa za obdobje 2021–2027 kot prispevek k doseganju podnebnih ciljev, pri čemer je po govoru predsednice Ursule von der Leyen o stanju v Uniji dodala 4 milijarde EUR.

V sklepih Sveta z dne 25. januarja 2021 o podnebni in energetski diplomaciji 17 je bilo poudarjeno, da bi morala energetska diplomacija EU pospešiti globalni energetski prehod ter spodbujati energijsko učinkovitost in obnovljive tehnologije. EU je prav tako pozvala k postopni opustitvi uporabe premoga pri proizvodnji energije na svetovni ravni in k uvedbi mednarodnih pobud za zmanjšanje emisij metana. Februarja 2021 je Komisija sprejela novo strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam, ki bo okrepila ambicije EU glede usklajevanja s partnerskimi državami 18 .

V tej luči je EU močno prispevala k uspehu podnebne konference COP26 leta 2021 v Glasgowu, vključno s podporo EU partnerstvu z Južno Afriko za pravičen prehod in prispevkom v višini 1 milijarde EUR finančni zavezi za gozdove na svetovni ravni.

Partnerice Zahodnega Balkana so sprejele ambiciozen akcijski načrt za izvajanje zelene agende za Zahodni Balkan v skladu z evropskim zelenim dogovorom.

Leta 2021 je bil sprejet nov evropski instrument za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti 19 s proračunom 300 milijonov EUR za obdobje 2021–2027 za spodbujanje jedrske varnosti po vsem svetu.

EU je v letu 2021 namenila 75 milijonov EUR iz proračuna za humanitarno pomoč za pripravljenost na nesreče, tudi za morebitne posledice podnebnih sprememb. Namen sporočila o humanitarnih ukrepih, objavljenega marca 2021, je okrepiti dejavnosti EU za obravnavanje humanitarnih vplivov podnebnih sprememb in degradacije okolja ter pripravljenost na nesreče dodatno umestiti v središče humanitarnih ukrepov, ki jih financira EU.

Leta 2021 je EU prispevala tudi k uspehu vrha UN o prehranskih sistemih in vrha o prehrani za rast v Tokiu. EU je v okviru programa Prehrana za rast obljubila 2,5 milijarde EUR za obdobje 2021–2024 (1,4 milijarde EUR za razvoj in 1,1 milijarde EUR za humanitarno pomoč) za odpravljanje podhranjenosti. Poleg tega je EU leta 2021 obljubila 140 milijonov EUR za podporo Posvetovalni skupini za mednarodne kmetijske raziskave, ki je največja svetovna mreža za kmetijske raziskave za razvoj.

Leto 2021 je bilo prav tako pomembno za biotsko raznovrstnost, saj se je Komisija zavezala k podvojitvi zunanjih sredstev in uvedbi pobude „NaturAfrica“ za zaščito biotske raznovrstnosti ob hkratnem izboljšanju možnosti preživljanja. Razviti so bili državni programi v podporo afriški pobudi za „veliki zeleni zid“. EU je na konferenci COP26 vzpostavila tudi svoja partnerstva za gozdove.

Za spodbujanje trajnostnega in celostnega upravljanja voda je EU razvila pobude Ekipe Evropa o čezmejnem upravljanju voda za Afriko ter o vodah, energiji in podnebju v Osrednji Aziji.

EU se je zavezala, da bo nadaljevala mednarodno sodelovanje na področju trajnostne potrošnje in proizvodnje, vključno s krožnim gospodarstvom. Še naprej je izvajala svojo vodilno pobudo „Preklopite na zeleno“.

Digitalizacija, znanost, tehnologija in inovacije

Leta 2021 je EU opredelila svoje cilje politike za pobudo Digital Global Gateway. Za spodbujanje pristopa Ekipa Evropa je bila ustanovljena delovna skupina v okviru globalnega vozlišča „Digitalna tehnologija za razvoj“. Vozlišče deluje prek regionalnih podružnic za vzpostavitev digitalnih partnerstev in spodbujanje skupnih naložb. Podružnica za Latinsko Ameriko in Karibe je bila vzpostavljena 14. decembra 2021.

V letu 2021 se je povečala prepoznavnost vesoljskih programov EU, vključno z njihovo ključno vlogo v zelenem prehodu. Trije instrumenti tehnične pomoči, namenjeni opazovanju vesolja in Zemlje, bodo okrepili uporabo vesoljskih tehnologij v podporo partnerskim državam in politikam EU.

V letu 2021 se je začel izvajati tudi program AKP-EU v višini 60 milijonov EUR za krepitev zmogljivosti za raziskave in inovacije v afriških, karibskih in pacifiških državah (AKP) 20 .

EU je oktobra 2021 začela izvajati agendo za Zahodni Balkan za inovacije, raziskave, izobraževanje, kulturo, mladino in šport 21 .

Trajnostna rast in delovna mesta

EU je v letu 2021 ukrepala za izboljšanje poslovnega in naložbenega okolja, povečanje finančne vključenosti in dostopa do finančnih storitev ter spodbujanje trgovine in olajševanja trgovine za trajnostni razvoj in vrednostne verige. Spodbujala je dostojno delo z izboljšanjem socialne, delovne in okoljske trajnostnosti, premagovanjem neenakosti spolov in ovir za gospodarsko krepitev žensk in mladih ter z izboljšanjem politik in sistemov poklicnega in izobraževalnega usposabljanja.

Razširitvi strokovnega instrumenta EU za zaposlovanje, delo in socialno zaščito (SOCIEUX+), ki državam Zahodnega Balkana zagotavlja kratkoročno, medsebojno tehnično pomoč, je bilo namenjenih 3 milijone EUR.

Pilotni projekt v višini 15 milijonov EUR v 11 afriških državah je namenjen uskladitvi zagotavljanja usposabljanja za pridobivanje znanj in spretnosti z možnostmi in potrebami naložbenih programov.

Poročilo o napredku na področju pomoči za trgovino za leto 2021 22 , objavljeno oktobra, potrjuje, da so EU in njene države članice glavne donatorke (38 %) globalne pomoči za trgovino.

Migracije

Leta 2021 so bila zaradi dogodkov v Afganistanu in Belorusiji, ter zaskrbljujočega trenda uporabe migracijskih tokov kot političnih vzvodov prizadevanja usmerjena v izvajanje zunanje razsežnosti pakta EU o migracijah in azilu. Pozornost je bila namenjena tudi nadaljnjim nedovoljenim in nevarnim migracijskim tokovom ter več primerom prisilnega razseljevanja prebivalstva v sosedstvu EU, podsaharski Afriki, Aziji, na Bližnjem in Srednjem vzhodu in v Amerikah.

Vse leto 2021 so bile v okviru regionalnega skrbniškega sklada Evropske unije za odziv na krizo v Siriji obravnavane ključne potrebe sirskih beguncev in skupnosti gostiteljic v sosednjih državah, ki se nanašajo na več kot 8,4 milijona ljudi. Za begunce in skupnosti gostiteljic v Turčiji, Jordaniji, Libanonu, Iraku in Siriji je bil dogovorjen strateški podporni sveženj v višini 5,7 milijarde EUR za obdobje 2020–2024.

Za pokritje potreb v Severni Afriki, ki so bile prej financirane v okviru nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko, so bili sprejeti ukrepi v višini 165 milijonov EUR v okviru programa NDICI – Globalna Evropa, hkrati pa se je razvijal nov večdržavni program za migracije.

V podsaharski Afriki so bili v okviru regionalnega večletnega okvirnega programa sprejeti ukrepi v višini 234 milijonov EUR, da bi se v partnerstvu z UNHCR odzvali na izzive prisilnega razseljevanja v regiji in z Mednarodno organizacijo za migracije nadaljevali izvajanje skupne pobude za zaščito in ponovno vključevanje migrantov.

Na Zahodnem Balkanu se je decembra 2021 končala druga faza regionalne podpore upravljanju migracij, pri katerem se upošteva zaščita, s čimer se je okrepila zmogljivost na vseh področjih upravljanja migracij.

V Aziji je bil konec leta 2021 sprejet sveženj posebnih ukrepov glede razseljevanja v afganistanski regiji (79 milijonov EUR) ter ukrep (75 milijonov EUR) za podporo Iraku pri pomoči notranje razseljenim osebam in sirskim beguncem, ki so nastanjeni na njegovem ozemlju.

Upravljanje, mir in varnost

Leta 2021 je EU zagnala pobudo za demokracijo Ekipe Evropa, namenjeno boljšemu usklajevanju podpore projektom pravne države, odgovornosti in upravljanja v partnerskih državah po vsem svetu.

Decembra 2021 se je predsednica Ursula von der Leyen udeležila prvega vrha za demokracijo in napovedala nov program Komisije Globalna Evropa za človekove pravice in demokracijo.

EU še naprej intenzivno sodeluje z organizacijami civilne družbe. Novi tematski program civilne družbe v okviru NDICI – Globalna Evropa v vrednosti 1,5 milijarde EUR bo spodbujal ugodno okolje za organizacije civilne družbe. Poleg tega lahko nevladni akterji v državah partnericah za širitev na Zahodnem Balkanu in v Turčiji uporabijo nov program za pomoč civilni družbi in medijem v okviru IPA III s skupnim financiranjem v višini 218 milijonov EUR za obdobje 2021–2023.

Upravljanje, mir in varnost so še naprej pomembni sestavni deli skupnih dokumentov, ki določajo politične prednostne naloge med EU ter večino držav evropske sosedske politike in držav v procesu širitve. IPA III je še naprej podpiral skupnost sodstva in organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pri krepitvi boja proti organiziranemu kriminalu.

S sprejetjem Evropskega mirovnega instrumenta 23 marca 2021 so se odprle nove možnosti, da se med drugim podprejo vojaške in obrambne zmogljivosti partnerskih držav. Cilj je spodbujati domačo odpornost in mir ter okrepiti zmogljivosti in interoperabilnost oboroženih sil, da lahko prispevajo k vojaškim misijam in operacijam skupne varnostne in obrambne politike.

SVETOVNI VPLIV

Podsaharska Afrika

V letu 2021 so pomembni politični dialogi in dialogi o politiki utrli pot k izvedbi vrha z Afriško unijo (AU) leta 2022. Ministri za zunanje zadeve EU in AU so se oktobra 2021 sestali v Kigaliju in opredelili štiri ključna prednostna področja: okrepljen skupni odziv na COVID-19; strategije za pospešitev okrevanja po COVID-19 ter zelenega in digitalnega prehoda; mir, varnost in upravljanje; ter migracije in mobilnost. Junija 2021 sta Afriška unija in Evropska komisija skupaj gostili četrto konferenco kmetijskih ministrov AU-EU.

Svet je 16. aprila potrdil novo celostno strategijo EU za Sahel s celovitejšim pristopom, osredotočenim na okrepljeno upravljanje, razvoj in vzajemno odgovornost. Nova strategija za Afriški rog je bila sprejeta 10. maja, z namenom poglobiti strateške odnose EU s to regijo.

Leta 2021 je EU zagotovila približno 730 milijonov EUR humanitarne pomoči v tej regiji, ki jo je namenila za prehransko varnost, odzivanje na COVID-19, preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje ter zagotavljanje osnovne podpore razseljenim osebam ter prebivalcem in prebivalkam, ki so jih prizadeli konflikti. Spoprijemanju s krizo v Etiopiji je bilo dodeljenih 85,5 milijona EUR, obravnavi posledic konflikta v Južnem Sudanu pa 81,3 milijona EUR.

Azija in Pacifik

V letu 2021 se je začel izvajati nov okvir politike EU za regijo. Okrepila se je angažiranost v okviru strategije EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji 24 .

Trinajsti vrh azijsko-evropskega srečanja je potekal virtualno med 25. in 26. novembrom 2021 na temo „Krepitev multilateralizma za skupno rast“.

Na vrhu EU-Japonska je bilo podpisano zeleno zavezništvo za zaščito okolja, boj proti podnebnim spremembam in doseganje zelene rasti.

EU je v Bangladešu še naprej sodelovala pri spoprijemanju s humanitarnim izzivom, ki ga je povzročila kriza ljudstva Rohinga.

V sklepih Sveta o Afganistanu, sprejetih septembra 2021, so določena merila za sodelovanje s talibanskimi oblastmi, v katerih se poziva k dostopu humanitarne pomoči, varnemu prehodu in spoštovanju človekovih pravic, zlasti pravic žensk in deklet ter manjšin, zavezam glede boja proti terorizmu in vključujočemu upravljanju.

V letu 2021 se je ponovno vzpostavilo tudi partnerstvo med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu.

Ameriki in Karibi

Odnosi EU z regijo so se v letu 2021 okrepili. Predsednik Evropskega sveta je sodeloval na vrhu Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav. Voditelji EU ter Latinske Amerike in Karibov so se sestali 2. decembra 2021 in po šestih letih premora nadaljevali dialog na visoki ravni med regijama. V razpravi je bila potrjena skupna agenda, osredotočena na trajnostno, digitalno in vključujoče okrevanje po pandemiji.

Dosežen je bil napredek pri ratifikaciji srednjeameriškega pridružitvenega sporazuma, nadaljevalo pa se je tudi delo z Mercosurjem in Čilom pri sklepanju pridružitvenih sporazumov z EU ter delo z Mehiko pri posodobitvi globalnega sporazuma.

EU je obnovila in okrepila svoj režim sankcij proti Nikaragvi kot odziv na politično represijo in volilne goljufije.

EU je še naprej podpirala zaščito in vključevanje migrantov in beguncev iz Venezuele, tudi v države gostiteljice.

Evropsko sosedstvo

EU je v letu 2021 še naprej razvijala svoje odnose z vzhodnimi partnerji na dvostranski in regionalni ravni v okviru evropske sosedske politike in okvira vzhodnega partnerstva.

EU je ohranila aktiven dialog na najvišji politični ravni, vključno z oktobrskim vrhom v Kijevu.

Na vrhu o partnerstvu decembra 2021 je bila potrjena nova agenda za vzhodno partnerstvo. Povezani gospodarski in naložbeni načrt je vreden 2,3 milijarde EUR in je namenjen spodbujanju nadaljnjih naložb v višini do 17 milijard EUR.

Vodilne pobude, opredeljene v načrtu vsake partnerske države, bodo sprožile izvajanje. Čeprav se je beloruski režim odločil prekiniti sodelovanje v vzhodnem partnerstvu, EU še naprej podpira državljane in civilno družbo v državi.

Na ministrski konferenci novembra so partnerji EU in južnega sosedstva potrdili svojo zavezanost novi agendi za Sredozemlje 25 , vključno s posebnim gospodarskim in naložbenim načrtom.

EU je še naprej zagotavljala pomoč Siriji in sosednjim državam gostiteljicam beguncev. Na peti bruseljski konferenci marca so bile dane zaveze v vrednosti 5,3 milijarde EUR.

EU je še naprej podpirala prizadevanja za stabilizacijo Libije. Vojaška operacija Evropske unije v Sredozemlju je zagotovila izvajanje embarga ZN na orožje, misija EU za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja pa je okrepila zmogljivosti libijskih organov na področju upravljanja meja, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter kazenskega pravosodja.

Širitev

Oktobra 2021 je Komisija v svežnju ukrepov za širitev pregledala razmere v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah za pristop ter zagotovila jasen načrt za pospešitev reform v skladu z revidirano metodologijo za širitev, ki temelji na načelu lastnih zaslug. Decembra so se s Srbijo začela pristopna pogajanja o štirih poglavjih, in sicer o zeleni agendi in trajnostni povezljivosti, medvladna konferenca pa je Črni gori zagotovila dodatno politično usmeritev za nadaljnji napredek na njeni poti pristopa k EU.

To je spremljalo začetno izvajanje gospodarskega naložbenega načrta v višini 9 milijard EUR in zelene agende za Zahodni Balkan. Cilj načrta je premostiti socialno-ekonomsko vrzel med regijo in EU, okrepiti okrevanje gospodarstva ter zeleni in digitalni prehod, pa tudi povezati regijo s ključnimi pobudami EU, na podlagi katerih bi državljani teh držav imeli oprijemljive koristi.

To je odvisno od uspešne uvedbe IPA III, sprejetega leta 2021. Pri prvem načrtovanju programov IPA III je bilo namenjenih več kot 4,1 milijarde EUR, od katerih 75 % neposredno prispeva h gospodarskem naložbenem načrtu.

Nedvoumna podpora evropski perspektivi Zahodnega Balkana in zavezanost okrepljenemu sodelovanju z regijo sta bili izraženi tudi na dveh srečanjih na vrhu: vrh berlinskega procesa v Berlinu (julij) in vrh EU-Zahodni Balkan na Brdu (oktober).

EU in njene partnerice na Zahodnem Balkanu so še naprej izvajale sveženj finančne pomoči v višini 3,3 milijarde EUR, sprejet leta 2020 za boj proti COVID-19 in njegovim socialno-ekonomskim učinkom, ter podpirale kampanje cepljenja. Regija je od EU in njenih držav članic prejela več kot 6,5 milijona odmerkov cepiv proti COVID-19, poleg 1,5 milijona odmerkov, kupljenih zgodaj v okviru pobude COVAX.

Leta 2021 je instrument za begunce v Turčiji zagotovil osnovno humanitarno podporo približno 1,8 milijona beguncem in podporo pri izobraževanju za 695 000 begunskih otrok. Milijonom oseb so v korist tudi storitve zdravstvenega varstva in zaščite. V okviru razvojnega elementa instrumenta je bilo 560 milijonov EUR dodeljenih za zagotavljanje podpore za nadaljnje izobraževanje beguncev v Turčiji ter za upravljanje migracij in meja.

Čezmorske države in ozemlja

Čezmorske države in ozemlja ohranjajo posebne ustavne vezi s tremi državami članicami: Dansko, Francijo in Nizozemsko. Z novim Sklepom o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, vključno z Grenlandijo 26 , je bil posodobljen pravni okvir partnerstva med EU ter čezmorskimi državami in ozemlji, s čimer je sodelovanje vključeno v isti instrument. EU je čezmorskim državam in ozemljem za obdobje 2021–2027 namenila finančno podporo v višini 500 milijonov EUR.

Trije regionalni programi bodo spodbudili sodelovanje med čezmorskimi državami in ozemlji v karibski in pacifiški regiji ter regiji indijskega ocena.

(1)

Za več informacij glej delovni dokument služb Komisije, priložen temu letnemu poročilu, del I, uvod.

(2)

  Uredba (EU) 2021/947 z dne 9. junija 2021 .

(3)

  Širitveni sveženj 2021 (europa.eu) .

(4)

  JOIN(2021) 2 final z dne 9. februarja 2021 .

(5)

  COM(2021) 110 final, z dne 10. marca 2021 .

(6)

  https://fpi.ec.europa.eu/what-we-do/european-peace-facility_sl  

(7)

* To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(8)

  JOIN(2021) 30 final z dne 1. decembra 2021 .

(9)

  COM(2021) 66 final z dne 18. februarja 2021 .

(10)

Na podlagi predhodnih podatkov OECD iz leta 2021, objavljenih spomladi 2022.

(11)

„Globalna uradna razvojna pomoč“ je tukaj opredeljena kot uradna razvojna pomoč, o kateri skupaj poročajo EU in vse druge države donatorke.

(12)

 To razmerje se je nekoliko zmanjšalo, saj nominalno povečanje uradne razvojne pomoči ni bilo sorazmerno z visokim nominalnim povečanjem bruto nacionalnega dohodka zaradi okrevanja gospodarstva.

(13)

  JOIN(2021) 3 final z dne 17. februarja 2021 .

(14)

Do junija 2021.

(15)

  JOIN(2021) 30 final z dne 1. decembra 2021 .

(16)

Podatki za leto 2021 so še vedno preliminarni.

(17)

  Sklepi Sveta 5263/21 z dne 25. januarja 2021 .

(18)

  https://ec.europa.eu/clima/eu-action/adaptation-climate-change/eu-adaptation-strategy_sl  

(19)

  Uredba Sveta 2021/948 z dne 27. maja 2021 .

(20)

  Program za raziskave in inovacije AKP-EU (europa.eu) .

(21)

  https://data.europa.eu/doi/10.2777/831554  

(22)

  https://data.europa.eu/doi/10.2841/018990

(23)

  Sklep Sveta (SZVP) 2021/509 z dne 22. marca 2021 .

(24)

  JOIN(2021) 24 final z dne 16. septembra 2021 .

(25)

  JOIN(2021) 2 final z dne 9. februarja 2021 .

(26)

  Sklep Sveta (EU) 2021/1764 z dne 5. oktobra 2021 .