EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.10.2022

COM(2022) 518 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Izvrševanje prava EU za Evropo, ki prinaša rezultate

Izvrševanje prava EU za Evropo, ki prinaša rezultateIzvrševanje prava EU za Evropo, ki prinaša rezultate

I.UVOD

Evropska unija je pravna skupnost, vzpostavljena na skupnih vrednotah držav članic. Njene temelje tvorijo med drugim uporaba in izvrševanje prava EU ter spoštovanje načela pravne države. Pravo je najboljše sredstvo, s katerim EU koristi ljudem, podjetjem in okolju. Načelo primarnosti prava EU temelji na načelu enakosti pred Pogodbama. Vsakomur v EU zagotavlja enake pravice, kar pomeni, da bi morala biti pomen in uporaba vseh določb prava EU v vseh državah članicah enaka. Pravo je podlaga, na kateri lahko EU najbolje izkoristi notranji trg, spodbuja naš prehod k bolj zeleni in digitalni Evropi ter ščiti in širi naše vrednote, učinkovito pravosodno sodelovanje in varnost naše Unije. Zato je sistem, ki temelji na pravilih, bistven za vizijo EU v Evropi in po svetu ter je predpogoj za pravičnost, demokracijo in spoštovanje temeljnih pravic. Komisija se je zavezala, da bo okrepila svoja prizadevanja za spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin in načela pravne države. S povezovanjem dela na ključnih področjih, kot so letno poročilo o stanju pravne države 1 , akcijski načrt za evropsko demokracijo 2 in nova strategija za okrepitev uporabe Listine EU o temeljnih pravicah 3 , se znatno krepijo prizadevanja za utrditev pravnih in demokratičnih temeljev EU.

Osrednjega pomena za ta cilj je izvrševanje prava EU. To je eno od osrednjih poslanstev Komisije, saj ji je v skladu s Pogodbama EU, ki so ju podpisale države članice, zaupana vloga „varuhinje Pogodb“ 4 , splošneje pa tudi prava EU. Zaradi te krovne vloge ima Komisija osrednjo odgovornost za izvrševanje. Opravlja jo predvsem s sodelovanjem z državami članicami ter spremljanjem njihovega izvajanja in uporabe prava EU. V tem sporočilu je podrobneje opisano, kako Komisija izpolnjuje to nalogo pri razvoju zakonodaje EU, njenem prenosu v nacionalno zakonodajo ter izvajanju in uporabi v praksi. Podobno kot se Komisija osredotoča na zaščito načela pravne države s preprečevanjem nastanka težav, je za izvrševanje prava EU najbolje poskrbeti, da do kršitev sploh ne prihaja. Vsakodnevno sodelovanje med Komisijo in državami članicami je bistveno za zagotovitev zgodnje skladnosti. Vendar so za obravnavanje kršitev prava EU pogosto potrebni postopki za ugotavljanje kršitev, vključno z možnostjo, da se proti državam članicam začne postopek pred Sodiščem Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče).

Z učinkovitim izvrševanjem se zagotovi, da ljudje in podjetja v EU čim prej uživajo prednosti skupno dogovorjenih pravil in se lahko zanesejo na to, da se njihove temeljne pravice spoštujejo vedno in povsod, kjer koli v EU živijo ali delajo. Zato Komisija, da bi zagotovila pravilno izvajanje in uporabo prava EU že od samega začetka, države članice podpira že v zgodnji fazi postopka vključevanja pravil EU v njihov pravni red. To tudi pojasnjuje, zakaj zgolj število postopkov za ugotavljanje kršitev ni nujno dobro merilo prizadevanj Komisije za izvrševanje, katerih namen je preprečiti, da bi do kršitev sploh prišlo, v primeru pojava kršitev pa poskrbeti, da se čim prej odpravijo.

Ključno vlogo pri učinkoviti uporabi prava EU imajo poleg Komisije in nacionalnih vlad tudi drugi akterji. Nekateri, na primer nacionalna sodišča, nacionalni organi za konkurenco ter regulativni in zakonsko določeni organi, kot so organi za varstvo potrošnikov ali neodvisni nadzorni organi za varstvo podatkov, imajo formalno vlogo. Na morebitne kršitve in potrebo po njihovi obravnavi pa opozarjajo tudi civilna družba in posamezniki.

Komisija v tem sporočilu predstavlja, kako je poglobila in razvila svoje delo na področju izvrševanja, da bi v vseh državah članicah zagotovila enako spoštovanje prava EU, ter z delom v zvezi z izvajanjem in izvrševanjem ljudem v EU zagotovila čim večje konkretne koristi v njihovem vsakdanjem življenju 5 .

II.IZKORIŠČANJE PREDNOSTI PRAVA EU

Ljudje in podjetja računajo na to, da se bodo skupno dogovorjena pravila EU hitro in pravilno izvajala oziroma da bodo hitro in pravilno prenesena v nacionalno pravo ter da jih bodo države članice v celoti uporabljale. Uveljavljanje pravil EU je bistveno za izvajanje politik EU in je neločljivo povezano s tem, kako se oblikujejo. Zakonodaja EU gre skozi natančen postopek ocenjevanja obstoječe nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU, posvetovanja z javnostjo ter ocenjevanja okoljskih, socialnih in gospodarskih učinkov 6 . Sprejme se po vključujočem in preglednem zakonodajnem postopku, v katerem sodelujeta Evropski parlament in Svet, da politiki in oblikovalci politik izrazijo svoje mnenje o tem, kako se bo obravnavana zakonodaja izvajala v praksi. Da bi sprejeti akti dosegli načrtovani učinek, se morajo v vseh državah članicah uporabljati popolno, pravilno, enakopravno in pravočasno.

Neskladnost ima posledice. Med temi je lahko poznejše ali manj obsežno varstvo temeljnih pravic, kar ogroža na primer pravice do enake obravnave in prostega gibanja. Lahko se nadaljuje obremenjevanje državljanov in podjetij, lahko se nadaljuje okoljska škoda ali pa se oslabi ali odloži varstvo potrošnikov, delavcev ali prosilcev za azil. Posledice še zlasti čutijo ljudje, ki delajo ali potujejo prek meja ali prečkajo meje za druge namene 10 , saj se morajo prilagajati različnim pravilom, odvisno od tega, kako se uporablja pravo EU. Napačna uporaba pravil EU tudi izkrivlja konkurenco na enotnem trgu, saj ogroža enake konkurenčne pogoje za podjetja po vsej EU.

Kadar države članice kršijo pravila EU z uvedbo ali dopuščanjem ovir na enotnem trgu, da bi ustvarile prednosti za podjetja, so možne koristi pogosto kratkoročne, trajni učinek na podjetja pa je lahko veliko bolj škodljiv, saj vsem podjetjem močno otežujejo izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja enotni trg 11 .

Popolna in dosledna uporaba pravil EU v državah članicah je pomembna tudi za pravno varnost in zaupanje ljudi in podjetij v nacionalne institucije in EU na splošno. To zlasti velja za naše skupne vrednote, temeljne pravice, načelo pravne države, štiri temeljne svoboščine EU in delovanje enotnega trga. Pri prizadevanju za Unijo enakosti je ključno, da se po vsej EU spoštujeta načeli enakosti in nediskriminacije ter da državljani uživajo enako raven varstva pravic ne glede na to, kje v EU živijo.

III.IZVAJANJE IN UPORABA PRAVA EU: SKUPNA PRIZADEVANJA

Komisija spremlja, kako države članice spoštujejo pravo EU, in uporablja različna orodja za spodbujanje in uveljavljanje njegove pravilne uporabe, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev. Vendar morajo za učinkovito uporabo in izvrševanje na terenu svojo vlogo odigrati tudi nekateri drugi akterji. Pri izvrševanju gre primarno za sodelovanje z državami članicami, poleg tega pa tudi s specializiranimi organi, kakršni so organi za varstvo potrošnikov ali podatkov, organi za konkurenco, regulativnimi organi, nevladnimi organizacijami, podjetji in javnostjo. Za učinkovito delovanje sistema sta nujna polna zavezanost nacionalnih organov, pristojnih za pravilno uporabo in izvrševanje zakonodaje, ter sodelovanje javnosti, civilne družbe, podjetij in drugih pri odkrivanju morebitnih kršitev.

Nacionalna sodišča imajo pri uporabi prava EU funkcijo sodišč EU in posebno pomembno vlogo v verigi izvrševanja. Kadar so v državah članicah državljanom in podjetjem EU kršene pravice, morajo imeti v skladu z načelom učinkovitega pravnega varstva dostop do hitrega in učinkovitega sodnega varstva 21 . Zato morajo biti sodišča neodvisna, nepristranska in ustanovljena z zakonom.

Hkrati imajo sodišča v državah članicah pravico, v nekaterih primerih pa celo dolžnost, da Sodišču zastavijo vprašanja, če so v dvomih, kako razlagati ali uporabljati pravo EU. Ta dialog s predložitvijo predloga za sprejetje predhodne odločbe Sodišču je bistven za enotno uporabo prava EU, ki temelji na načelu primarnosti prava EU, in za spoštovanje pravic državljanov 22 . Komisija sistematično uveljavlja svojo pravico do predložitve stališč v vseh postopkih za predhodno odločanje pred Sodiščem 23 . Če Sodišče ugotovi kršitev prava Unije, mora predložitveno sodišče v konkretnem primeru, o katerem odloča, to kršitev odpraviti.

Poleg tega ne le spremlja, ali zadevna država članica spoštuje sodbo, temveč tudi zagotavlja, da standard, ki ga je določilo Sodišče, enako uporabljajo tudi vse druge države članice. Povečanje števila predhodnih odločb 24 in intervencij Komisije v teh zadevah sta zato pomembno prispevala k boljšemu izvrševanju prava EU v državah članicah. Poleg tega je Komisija začela postopke za ugotavljanje kršitev, ki vplivajo na načela avtonomije, primarnosti, učinkovitosti in enotne uporabe prava Unije ter na spoštovanje pristojnosti Sodišča.

Komisija izvaja evropsko strategijo za izobraževanje v pravosodju 25 , da bi zagotovila, da delavci v pravosodju, kot so sodniki, tožilci, odvetniki in drugi poklici, ki sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti, poznajo pravo EU in instrumente pravosodnega sodelovanja EU ter so usposobljeni za zagotavljanje spoštovanja načela pravne države ter pravilno in dosledno uporabljanje prava EU v svoji državi.

Pomembno vlogo imajo tudi nacionalni parlamenti, in sicer s tem, da sodelujejo z nacionalnimi vladami pri sprejemanju zakonov za prenos direktiv EU in izvajanje določenih uredb z nacionalno zakonodajo. Komisija je sprejela strog pristop k neprenosu direktiv in izkorišča ves potencial instrumenta iz člena 260(3) PDEU, ki je bil uveden z Lizbonsko pogodbo: samodejno začenja zadeve in sistematično poziva Sodišče, naj naloži finančne sankcije, kadar države članice direktiv ne prenesejo pravočasno. Ta pristop je zelo uspešen, saj se je število zadev zaradi nesporočanja, ki jih je morala predložiti Sodišču, od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe zmanjšalo za več kot polovico. Kljub temu so postopki za ugotavljanje kršitev, začeti, ker države članice Komisiji niso sporočile ukrepov za prenos do roka, določenega v direktivah EU, še vedno številni. Nacionalni zakonodajalci imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju pravočasnega in popolnega prenosa: države članice morajo pri obveščanju Komisije o ukrepih za prenos jasno in pregledno pojasniti, kako je bila vsaka določba direktive prenesena v nacionalno zakonodajo 29 .

Drugi ključni organi s pomembno vlogo pri izvrševanju prava EU so sektorski regulativni, inšpekcijski in izvršilni organi, nacionalni in regionalni nadzorni organi, tožilci, nacionalni varuhi človekovih pravic ter organi za enakost. Komisija svoje ukrepe za izvrševanje osredotoča na zagotavljanje, da imajo nacionalni organi zadostna sredstva in možnosti za opravljanje svojih nalog, in sicer z obravnavanjem nasprotij interesov, neodvisnosti 30 in kadrovskih kapacitet teh organov. Poleg tega Komisija prizadevanja držav članic za izvajanje podpira tudi s tehnično in finančno podporo ter strokovnim znanjem, na katerih temeljijo strukturne reforme 31 , ter specializiranimi programi usposabljanja 32 . Komisija je na primer nacionalnim nadzornim organom za varstvo podatkov zagotovila nepovratna sredstva, da bi jim pomagala pri njihovem delu izvrševanja splošne uredbe o varstvu podatkov 33 . Komisija je proti državam članicam začela postopke za ugotavljanje kršitev tudi, da bi za navedene organe zagotovila neodvisnost in potrebna pooblastila za sankcioniranje kršitev navedene uredbe.

K temu so prispevale tudi specifične pobude EU s čezmejnimi mehanizmi pravnih sredstev, kot so SOLVIT, evropski postopek v sporih majhne vrednosti in evropsko spletno reševanje sporov. V finančnem sektorju imajo trije evropski nadzorni organi 34 pooblastila za izvajanje pregledov pristojnih nacionalnih organov, pri čemer je namen oceniti konvergenco nacionalnih določb, sprejetih za izvajanje prava Unije. Pooblaščeni so tudi za preiskovanje in ukrepanje, kadar pristojni nacionalni organi ne izpolnjujejo svojih obveznosti na podlagi prava EU. To prispeva k zagotavljanju dosledne in učinkovite uporabe prava EU v finančnem sektorju.

IV.PAMETNO IZVRŠEVANJE – PREPREČEVANJE KRŠITEV PRAVA EU OD SAMEGA ZAČETKA

Komisija zaradi predvidevanja in preprečevanj kršitev vprašanja izvajanja in izvrševanja obravnava že med pripravo predlogov za zakonodajo EU. Strategije izvajanja 37 , ki jih je Komisija pripravi v sodelovanju z nacionalnimi upravami, so v pomoč pri opredeljevanju glavnih izzivov, s katerimi se države članice soočajo pri prenosu in uporabi zakonodaje EU, poleg tega pa so v njih opredeljena orodja, ki jih Komisija uporablja za podporo skladnosti.

Za preprečevanje različnih razlag novosprejetega prava EU in spodbujanje skupnega razumevanja obstoječih pravil daje Komisija državam članicam, podjetjem, deležnikom in javnosti na voljo praktične smernice 40 , kako razumeti in uporabljati določene vidike prava EU.

Te smernice so lahko na primer v obliki navodil za razlago in uporabo prava EU ali pogosto zastavljenih vprašanj, objavljenih na spletu. Izdane so o vseh glavnih področjih politike. Komisija zlasti uporablja smernice za spremljanje držav članic pri prenosu direktiv in uporabi uredb, pri čemer se spremljanje običajno začne takoj po sprejetju akta, ter za utrditev sodne prakse Sodišča 41 .

Komisija za spodbujanje učinkovitega izvajanja prava EU na vseh področjih politike uporablja tudi širok nabor drugih orodij, ki temeljijo na sestankih, na primer odbore, mreže, strokovne skupine in delavnice. Te skupine državam članicam omogočajo izmenjavo dobrih praks in razpravo o težavah pri uporabi zakonodaje EU. Komisija lahko nato že v zgodnji fazi ugotovi, kje so težave pri izvajanju, in išče možne rešitve, vključno z uporabo orodij IT, za podporo učinkovitejšemu in uspešnejšemu izvajanju. Ključni forum za izboljšanje uporabe in izvrševanja je projektna skupina za uveljavljanje pravil enotnega trga, ustanovljena leta 2020 na podlagi sklepov Evropskega sveta o industrijski politiki 48 . Osrednji del njenega dela je proučevanje ovir za izvrševanje pravil enotnega trga in oblikovanje praktičnih rešitev.

Poleg odborov in strokovnih skupin Komisija organizira tudi dvostranska srečanja z državami članicami za pregled skladnosti na določenem področju politike. Ta srečanja o skladnosti Komisiji in zadevni državi članici omogočajo, da na zadevnem področju pregledata vse začete postopke za ugotavljanje kršitev in postopke EU Pilot. Srečanja so se izkazala kot koristna za prepoznavanje in reševanje medsektorskih vprašanj, zaradi prihranka časa z obravnavanjem več primerov na enem srečanju ter za razvoj medsebojnega razumevanja med nacionalnimi organi in službami Komisije.

Povezovanje politik in podpore EU

Finančna podpora EU se je prav tako izkazala za učinkovito orodje za spodbujanje držav članic k izvajanju reform in po potrebi k pospešitvi doseganja ciljev, določenih v pravu EU. Ta podpora vključuje evropske strukturne in investicijske sklade, kot so Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter skladi kohezijske politike, financiranje prek programov Carina in Fiscalis ter nepovratna sredstva in posojila na podlagi mehanizma za okrevanje in odpornost 54 .

Cilj mehanizma za okrevanje in odpornost je ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije koronavirusa ter zagotoviti, da bodo evropska gospodarstva in družbe postali bolj trajnostni, odpornejši in bolje pripravljeni na izzive in priložnosti zelenega in digitalnega prehoda. Mehanizem je začasni instrument za okrevanje. Komisiji omogoča, da zbira sredstva za pomoč državam članicam pri izvajanju reform in naložb, ki so vključene v njihove nacionalne načrte, so v skladu s prednostnimi nalogami EU ter obravnavajo izzive, opredeljene v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih in socialnih politik. Čeprav mehanizem za okrevanje in odpornost ni orodje za izvrševanje, morajo države članice izvajati prednostne naloge, pretvorjene v mejnike in cilje, da bi lahko prejele izplačila.

Za močno spodbudo državam članicam, da pospešijo usklajevanje s povezano zakonodajo EU, se je izkazala tudi uporaba pogojev sofinanciranja, povezanih na primer z izplačilom regionalnih sredstev za razvoj infrastrukture v okviru kohezijske politike EU.

Spoštovanje načela pravne države je ključno za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije in učinkovito uporabo finančnih sredstev Unije. Od 1. januarja 2021 velja uredba o pogojenosti 58 , ki ščiti proračun EU pred kršitvami načela pravne države v državah članicah. Komisija je 2. marca 2022 objavila smernice za uporabo splošnega režima pogojenosti. Prvi predlog izvedbenega sklepa Sveta je bil sprejet 18. septembra 2022 59 .

Poleg finančne podpore Komisija državam članicam EU za oblikovanje in izvajanje reform zagotavlja tudi prilagojeno tehnično strokovno znanje v okviru Instrumenta za tehnično podporo. Prek Instrumenta za tehnično podporo podpira nacionalne organe pri izboljševanju njihovih zmogljivosti za oblikovanje, razvoj in izvajanje reform za večjo odpornost na več področjih (upravno sodelovanje, načelo pravne države, reforma pravosodnih sistemov, krepitev finančnega nadzora ter okrepitev boja proti goljufijam, korupciji in pranju denarja).

V.ZGODNJE ODKRIVANJE IN REŠEVANJE KRŠITEV PRAVA EU

Večja preglednost in mehanizmi spremljanja za opredelitev težavnih področij

Večja preglednost, objava informacij o skladnosti in mehanizmi rednega spremljanja so se prav tako izkazali za učinkovite pri spodbujanju držav članic k hitrejšemu zagotavljanju skladnosti ali vsaj pri opredeljevanju področij, katerim je treba nameniti dodatno pozornost.

Objava poročil o teh vprašanjih javnosti omogoča, da spremlja uspešnost in raven skladnosti svoje države članice na določenih področjih politike, poleg tega pa tudi ozavešča podjetja in spodbuja javno razpravo. Preglednice kazalnikov in druge podobne ocene prispevajo k usmerjanju tega dela, z orodji, kot so pregled enotnega trga 61 , poročila za posamezne države v okviru evropskega semestra 62 , pregled izvajanja okoljske politike 63 in z njim povezani interaktivni zemljevid okoljskih kršitev 64 ali objava odzivov Komisije na uradna obvestila držav članic v skladu z direktivo o preglednosti enotnega trga. Drugi instrumenti, kakršna sta poročilo o stanju pravne države in pregled stanja na področju pravosodja v EU 65 , omogočajo vpogled v razvoj dogodkov v posameznih državah članicah, ki imajo ključno vlogo pri učinkovitem izvrševanju prava EU. Dobro delujoč nacionalni pravosodni sistem je bistven za zagotavljanje učinkovitega sodnega varstva pravic, ki jih imajo državljani in podjetja na podlagi prava EU. Za nekatera posebna področja politike Komisija objavlja informacije o stanju prenosa direktiv v državah članicah 66 .

Komisija pogosto poroča tudi o izvajanju specifičnih instrumentov ali področij prava EU. Namen teh poročil ni le obveščanje javnosti o področjih, na katerih so ogrožene njene pravice, temveč tudi opredelitev splošnih trendov in težav, kar je v pomoč pri izvršilnih ukrepih proti državam članicam in morda spodbudi pregled zakonodaje.

Izvajanje revizij za preverjanje skladnosti

Na nekaterih področjih prava EU Komisija izvaja revizije, da bi preverila, ali države članice v praksi spoštujejo pravila EU, in ocenila nacionalne kontrole.

Revizije so bistveno orodje za zaščito proračuna EU. Pomagajo odkriti nepravilna plačila in izterjati zneske, ki jih je država članica porabila neupravičeno zaradi neupoštevanja pravil in načel dobrega finančnega poslovodenja. Priporočila, dana na podlagi revizij, in akcijski načrti, ki jih države članice oblikujejo na zahtevo Komisije, pogosto neposredno privedejo do tega, da organi držav članic izboljšajo izvajanje pravil.

Postopek pred ugotavljanjem kršitev (EU Pilot)

Če Komisija kljub svojim preventivnim prizadevanjem in podpori državam članicam ugotovi morebitno kršitev prava EU, se lahko odloči, da bo uporabila postopek pred ugotavljanjem kršitev, imenovan EU Pilot 73 . To orodje se uporablja, kadar zagotavlja dodano vrednost: leta 2021 je Komisija postopek EU Pilot uporabila pred 33 od 302 postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je začela po preiskavah na lastno pobudo ali na podlagi pritožb 74 . EU Pilot je orodje, ki se lahko uporabi, kadar bo verjetno do skladnosti privedlo hitreje od formalnega postopka za ugotavljanje kršitev. Komisiji omogoča, da številne zadeve reši v okviru postopka EU Pilot, ne da bi morala začeti postopek za ugotavljanje kršitev. Uporabi ga lahko na primer, kadar so zadevne pomanjkljivosti tehnične narave. Za koristnega se lahko izkaže tudi v primerih, ko želi Komisija zbrati dejanske ali pravne informacije, potrebne za izvedbo ocene 75 . Ne uporablja pa se, kadar je kršitev dobro dokazana, očitna ali priznana, niti se ne uporablja za občutljivejša vprašanja, pri katerih je manj verjetno, da bodo razprave na tehnični ravni privedle do uspešnega zaključka. Komisija se mora tudi paziti tveganja, da bi tak postopek povzročil nepotrebne zamude: če postopek traja zelo dolgo, bistvenega napredka pa ni, ali če država članica ne sodeluje, Komisija postopek EU Pilot konča in začne postopek za ugotavljanje kršitev.

Postopek EU Pilot se je sčasoma izkazal za koristnega. V okviru tega postopka se z odprtostjo in medsebojnim zaupanjem med državami članicami in Komisijo hitreje doseže skladnost. Leta 2021 je bilo uspešno zaključenih več kot 80 % postopkov EU Pilot. Če postopek ne uspe, se uporabi postopek za ugotavljanje kršitev.

VI.USPEŠNA UPORABA POSTOPKOV ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV

Komisija je sčasoma spremenila politiko izvrševanja. Od leta 2017 svoja prizadevanja vse bolj osredotoča na pomanjkljivosti, pri katerih lahko njeno ukrepanje poveča dodano vrednost ter doseže spremembe za življenje in dejavnosti čim večjega števila ljudi in podjetij. Komisija si zato še naprej prizadeva za strateški pristop, cilje in prednostne naloge, ki si jih je zastavila v sporočilu iz leta 2016 „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“.

Glavni namen postopka za ugotavljanje kršitev je zagotoviti, da države članice pravo EU uveljavljajo v splošnem interesu, in ni namenjen kot pravno sredstvo za posameznike. Strateški pristop Komisije torej pomeni, da se postopki za ugotavljanje kršitev redko osredotočajo na posamezne zadeve, temveč na sistemske in strukturne pomanjkljivosti, ki vplivajo na veliko število oseb ali podjetij v določeni državi članici ali v vsej Uniji.

Posamične primere morebitne nepravilne uporabe prava EU, v katerih ne gre za vprašanja o splošnih načelih (kot je nepravilen prenos direktive ali oviranje postopka predhodnega odločanja) in ni dokazov, da gre za splošno prakso ali sistemske pomanjkljivosti, učinkoviteje obravnavajo pritožbeni organi, ki so bližje tistim, ki jih kršitev zadeva, saj lahko zagotovijo hitre in neposredne rešitve. Poleg tega, da je preiskovanje takih primerov na terenu težavno in da je postopek za ugotavljanje kršitev na ravni EU dolgotrajen, je sodba Sodišča naslovljena na državo članico in lahko posameznikov problem obravnava zgolj posredno. Sodišče ne more naložiti državi članici, naj plača odškodnino posamezniku, ki je oškodovan zaradi kršitve prava Unije. Če želijo pritožniki doseči odškodnino ali razveljavitev nacionalnega ukrepa, se morajo še vedno obrniti na nacionalno sodišče.

Komisija vsako leto prejme približno 4 000 pritožb 78 . Prejema tudi številne peticije v zvezi s pravom EU, ki jih posreduje Odbor Evropskega parlamenta za peticije. Čeprav Komisija ne prouči vsake možne napačne uporabe prava EU, pritožbe, pisna vprašanja in peticije še naprej ceni kot vir informacij v širših zadevah, povezanih s sistemskimi ali strukturnimi kršitvami prava EU v državah članicah.

Ta strateški pristop zahteva, da nacionalna pravila prek neodvisnega in učinkovitega pravosodnega sistema zagotavljajo učinkovita pravna sredstva za primere kršitve prava EU. Zato se Komisija osredotoča zlasti na kršitve, ki vplivajo na zmožnost nacionalnih pravosodnih sistemov, da prispevajo k učinkoviti uporabi prava EU. Hkrati Komisija svoja prizadevanja za izvrševanje osredotoča tudi na zagotavljanje, da so nacionalni in regulativni organi pooblaščeni za zagotavljanje učinkovitih pravnih sredstev, da imajo za to dovolj pooblastil in virov ter da so v nacionalnih ukrepih za izvajanje prava EU določene ustrezne kazni za kršitve prava EU.

Cilj Komisije je zagotoviti, da države članice čim prej dosežejo skladnost s pravom EU. Komisija pozdravlja dejstvo, da se večina kršitev reši v zgodnji fazi postopka 79 – več kot 90 % zadev v zvezi s kršitvami se reši, preden se predložijo Sodišču. Z odpravljanjem kršitev, ne da bi bilo treba zadevo predložiti Sodišču, zagotavlja hitrejšo skladnost ter prihrani čas in denar. Države članice morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi čim prej izpolnile sodbo Sodišča. Če pa država članica kljub sodbi Sodišča ne odpravi kršitve, lahko Komisija zadevo vrne v razsojanje Sodišču in zahteva, naj državi članici naloži denarne kazni 80 .

Komisija začne postopke za ugotavljanje kršitev na lastno pobudo, kot ukrepanje na podlagi pritožbe ali samodejno vsaka dva meseca, in sicer so to zadeve zaradi nesporočanja, ki se sprožijo s priznanjem držav članic, da direktiv EU do roka niso v celoti prenesle. Primere poznega prenosa direktiv v nacionalno zakonodajo Komisija še naprej obravnava prednostno, saj te zamude preprečujejo, da bi se uresničile koristi dogovorjenih pravil EU. Sčasoma se je število primerov, kjer države članice zamudijo rok za prenos direktiv, zmanjšalo, zato se je na splošno zmanjšalo tudi število postopkov za ugotavljanje kršitev 87 .

V zadnjih letih se je povečal delež postopkov, začetih na podlagi preiskav, ki jih izvede Komisija 88 . Ti postopki za ugotavljanje kršitev, začeti na podlagi lastne pobude, so Komisiji omogočili, da je nadaljevala svoj strateški pristop k izvrševanju, in sicer z obravnavanjem prednostnih primerov, kakor jih je opredelila v sporočilu iz leta 2016, vključno z nepravilnim prenosom direktiv, ter hitrim in odločnim ukrepanjem proti kršitvam, ki ovirajo temeljne svoboščine in vrednote EU.

VII.HITRO IN UČINKOVITO ODZIVANJE NA KRIZE

Zaradi kriz ali izrednih razmer, kakršni sta pandemija COVID-19 in ruska vojna agresija proti Ukrajini, je na preizkušnji popolna skladnost držav članic s štirimi temeljnimi svoboščinami EU in delovanjem enotnega trga. V težkih okoliščinah lahko pride do skušnjave, da se da prednost domačim vidikom, ne pa pravilni uporabi prava EU. Vendar učinkovito izvrševanje prava EU ostaja ključno za to, da lahko ljudje in podjetja še naprej uživajo zaščito in pravno varnost, ki ju zagotavlja pravo EU, ter da se osnovno blago dobavi in storitve izvajajo, kjer so največje potrebe.

Nedavne krize so pokazale, da se EU mora in zmore prilagoditi. Komisija je za pomoč državam članicam in javnosti pri prilagajanju spreminjajočim se razmeram uporabila najrazličnejše ukrepe, od predlaganja nove zakonodaje za spremembo pravil do smernic, finančne podpore, usklajevanja med ustreznimi organi in posebnih dialogov. Po potrebi so bili uporabljeni tudi postopki za ugotavljanje kršitev. Ta celovit pristop je pomagal zagotoviti, da se pravo EU med krizo še naprej uporablja. To pa je posledično prispevalo k splošnemu občutku, da se je EU na te krize lahko skupno odzvala učinkoviteje, kot bi bilo mogoče samo z nacionalnimi odzivi.

Nekatera pravila EU že vsebujejo precejšnjo prožnost, ki je bila med krizo dobro izkoriščena, kot so na primer splošna odstopna klavzula, določena v Paktu za stabilnost in rast, in ukrepi, sprejeti na podlagi direktive o začasni zaščiti 89 . Komisija je sprejela začasne okvire 90 , ki državam članicam omogočajo, da za podporo gospodarstvu uporabijo prožnost pravil o državni pomoči. Poleg tega je predlagala uporabo posebnih odstopanj od pravil o skupščinah podjetij ter prilagoditev rokov na področjih, kot so davčne napovedi. V drugih primerih je s smernicami razjasnila obstoječa pravila, na primer pravila za pobudo „zeleni vozni pasovi“, da bi zagotovila stalen pretok blaga na enotnem trgu, omogočila prosto gibanje kritičnih delavcev med pandemijo ali pomagala pri priznavanju diplom ljudem, ki bežijo iz Ukrajine. Posebni ukrepi so državam članicam tudi pomagali uvideti, da obstajajo jasne alternative nacionalnim rešitvam: z digitalnim COVID potrdilom EU se je ohranilo prosto gibanje oseb, saj so nacionalni organi dobili sredstvo za preverjanje statusa vseh imetnikov potrdil, ki se gibljejo po EU. Do konca leta 2021 so države članice izdale več kot milijardo potrdil. Vsi ti ukrepi so ohranili celovitost prava EU, hkrati pa omogočili nujno potrebno prožnost.

Kljub temu so države članice v nekaterih primerih poskušale s svojimi pravili prevladati nad pravili EU. Na začetku pandemije COVID-19 so na primer nekatere države članice enostransko uvedle omejitve izvoza zdravil ali zaščitne opreme ali sprejele ukrepe za prednostno obravnavo domačih proizvajalce ali ponudnikov storitev v sektorjih, kakršna sta živilski sektor in sektor potovanj. Komisija je budno spremljala te grožnje enotnemu trgu in številni protekcionistični ukrepi, ki so jih države članice sprejele v prvih mesecih pandemije, so bili razmeroma hitro razveljavljeni. Komisija je postopke za ugotavljanje kršitev začela tudi proti nacionalnim protekcionističnim ukrepom, sprejetim po invaziji na Ukrajino, kot so prepovedi izvoza v več gospodarskih sektorjih, na primer žita in gradbenega materiala, ali diskriminatorno oblikovanje cen goriva za vozila s tujimi registrskimi tablicami.

Po ruski invaziji na Ukrajino je Komisija sprejela ukrepe za olajšanje prevoza, tranzita in izmenjav z Ukrajino, vključno z „akcijskim načrtom za solidarnostne pasove med EU in Ukrajino za lažji izvoz kmetijskih proizvodov Ukrajine in lažjo dvostransko trgovino Ukrajine z EU“ 91 , s čimer je ublažila učinek te krize na prevoz blaga. Komisija je za ves ukrajinski izvoz v Evropsko unijo začasno za eno leto opustila uvozne dajatve. Sprejela je tudi ukrepe za okrepitev izvajanja in izvrševanja sankcij proti ruskim in beloruskim osebam in subjektom, uvrščenim na seznam. Komisija je izdala več smernic o razlagi sankcij, s katerimi je državam članicam pojasnila nova vprašanja in jim zagotovila nadaljnjo podporo za pravilno izvrševanje.  

Aktivirala je orodja za izredne razmere na podlagi prava EU, da bi ublažila posledice energetske krize. Na njen predlog sta sozakonodajalca sprejela pravila za zagotovitev polnjenja skladišč plina 92 , da bo v zimski sezoni 2022 na voljo dovolj plina, kar ima neposreden vpliv na ljudi in podjetja. Komisija je prav tako hitro predlagala nova pravila o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu 93 in o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije 94 . Ta nujna posredovanja pomenijo nadaljnji korak v prizadevanjih Komisije za zagotovitev, da pravni okvir EU zagotavlja zanesljiv in učinkovit odziv na krizne razmere.

Komisija se poleg tega uči in proučuje, kako bi morala pravila EU vsebovati mehanizme prožnosti in usklajevanja, da bi v primeru kriz lahko ukrepali znotraj vnaprej določenega pravnega okvira. Na podlagi izkušenj, pridobljenih zaradi pandemije COVID-19, je sprejela krizni načrt za promet 95 , ki nudi nabor orodij za obravnavo vseh vrst prometnih kriz ter zlasti zagotavlja, da se zakonodaja EU spremeni in izvršuje za ustrezen odziv na take dogodke, če in ko se zgodijo. Podobno je Komisija v predlogu za spremembo zakonika o schengenskih mejah iz decembra 2021 96 uvedla usklajevalni mehanizem za obravnavanje groženj za zdravje na zunanjih mejah in nov schengenski zaščitni mehanizem za zagotavljanje skupnega odziva na notranjih mejah v primerih groženj, ki vplivajo na države članice. Komisija je ob tem v okviru evropske zdravstvene unije ustanovila Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA), da bi okrepila sposobnost Evrope za preprečevanje čezmejnih izrednih zdravstvenih razmer in hitro odzivanje nanje ter okrepila izvajanje nujnih ukrepov. Poleg tega bo instrument enotnega trga za izredne razmere 97 omogočil hitro odzivanje v kriznih razmerah, da se ohrani pretok blaga in ljudi ter zagotovi dostop do bistvenih potrebščin in storitev.

VIII.ZAKLJUČEK

Izvrševanje prava EU je in bo tudi v prihodnje ena glavnih prednostnih nalog Komisije. V tem sporočilu je opisan širok in raznolik nabor ukrepov, ki jih je Komisija sprejela za izvrševanje prava EU, pri čemer je vedno ravnala v skladu z našim končnim ciljem: spodbujati pozitivne spremembe ter zagotoviti, da bodo ljudje in podjetja v uživali vse koristi prava EU. Vzrokov za pomanjkljivo ali nepravilno izvajanje je lahko veliko, zato je Komisija razvila raznolik nabor orodij za odzivanje.

Celovit, pameten in strateški pristop k izvrševanju je prinesel neposredne koristi – od čistejšega zraka, višjih standardov kakovosti vode, varnejšega prometa in boljšega varstva potrošnikov do spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin EU. V vseh teh primerih je ključno sodelovanje z državami članicami: izvajanje in uporaba prava EU sta rezultat skupnih prizadevanj, skladnost pa je odvisna od tega, ali države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev in takojšnjo odpravo vseh kršitev, tudi prek učinkovitega nacionalnega pravosodnega sistema z neodvisnimi sodišči.

Izvrševanje prava EU ni enkraten dogodek, temveč so zanj potrebna stalna in trajna prizadevanja Komisije in držav članic za zagotavljanje dosledne in učinkovite uporabe pravil EU in preprečevanje morebitnih težav. Zaradi hitro spreminjajočega se mednarodnega okolja, nepričakovanih kriz in novih izzivov pri izvrševanju mora Komisija stalno ocenjevati, kako bi lahko nadalje izboljšali izvajanje in uporabo naših skupno dogovorjenih pravil. Komisija in države članice trenutno opravljajo pregled stanja, da bi zagotovile razpoložljivost ustreznih orodij za izvrševanje za učinkovitost zakonodaje EU v praksi 103 . Pri tem ocenjujejo zlasti, ali sedanji način upravljanja pritožb, postopkov EU Pilot in kršitev še ustreza svojemu namenu. V okviru te analize se že proučujejo številne izboljšave dejavnosti za izvrševanje.

Sčasoma se je število novih direktiv zmanjšalo, kot zakonodajno orodje pa se čedalje pogosteje uporabljajo uredbe. Komisija ima dobro uveljavljen sistem za spremljanje in zagotavljanje pravilnega prenosa direktiv. Izvajanje in izvrševanje uredb sta enako pomembna – čeprav imajo uredbe neposredni učinek, je ta pogosto odvisen od dela nacionalnih organov. Nekatere uredbe zahtevajo spremembe nacionalne zakonodaje in mnoge nacionalnim agencijam ali regulatorjem nalagajo odgovornosti, ki so bistvene za uporabo zakonodaje v praksi. Komisija bo zato okrepila svoja prizadevanja za bolj sistematično in strateško spremljanje in izvrševanje izvajanja in uporabe uredb.

Komisija pripisuje velik pomen preglednosti. Ta namreč širši javnosti pomaga, da je dejavna v soodgovornosti za izvrševanje, države članice pa spodbuja k hitrejšemu doseganju skladnosti. Zato Komisija postopoma objavlja več informacij o svojih dejavnostih za izvrševanje. Letno poročilo o spremljanju uporabe prava EU 104 predstavlja ključne trende, podrobno opisuje sodelovanje z državami članicami in pojasnjuje pomembnejše odločitve o kršitvah. Javni register zadev o kršitvah 105 vsebuje najnovejše informacije o zadnjem koraku v vsaki zadevi. Komisija objavlja sporočila za javnost o vseh sprejetih odločitvah o kršitvah ter dodatne informacije o najpomembnejših odločitvah. Vendar sta javnost in civilna družba opredelili številna področja, na katerih bi bila lahko preglednost večja, primer tega so postopek pred ugotavljanjem kršitev (EU Pilot), pregledi zadev in posodobljeni statistični podatki o ukrepih Komisije za izvrševanje. Komisija bo še naprej izboljševala sistematične ter javno in lahko dostopne informacije in povečevala njihov obseg. V tesnem sodelovanju z državami članicami bo v okviru pregleda stanja natančneje proučila, katere dodatne informacije bi bilo treba objavljati in na kakšen način.

Pri pregledu stanja pa bo proučila tudi načine za izboljšanje sodelovanja med Komisijo in državami članicami v zvezi s hitrim in pravilnim prenosom direktiv.

Komisija bo o rezultatih pregleda stanja poročala v letu 2023.

(1)

     Sporočilo Komisije „Poročilo o stanju pravne države za leto 2022 – Stanje pravne države v Evropski uniji“, COM(2022) 500 final.

(2)

     Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo, COM(2020) 790 final.

(3)

     Sporočilo Komisije „Strategija za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU“, COM(2020) 711 final.

(4)

     Člen 17 Pogodbe o Evropski uniji.

(5)

   To sporočilo temelji na predhodnih sporočilih, v katerih so opredeljeni operativni okvir in pravila za ukrepanje Komisije v zvezi s pritožbami in kršitvami, in jih ne nadomešča. Glej zlasti sporočilo Komisije „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“, C(2016) 8600 (v nadaljnjem besedilu: sporočilo iz leta 2016).

(6)

     V skladu s smernicami za boljše pravno urejanje, 3. 11. 2021, https://ec.europa.eu/info/law/law-making-process/planning-and-proposing-law/better-regulation-why-and-how/better-regulation-guidelines-and-toolbox_en .

(7)

   Priporočilo Komisije z dne 17. septembra 2013 o načelih, ki urejajo mrežo SOLVIT, C(2013) 5869 final.

(8)

   Delovni dokument služb Komisije „Kako SOLVIT pomaga na notranjem trgu: praznujemo 20 let“, SWD(2022) 325 final.

(9)

      https://ec.europa.eu/solvit/index_sl.htm

(10)

   Na primer zaradi izobraževanja, zdravstvenega varstva, kulturnih in drugih prostočasnih dejavnosti itd.

(11)

   Sporočilo Komisije „Dolgoročni akcijski načrt za boljše izvajanje in uveljavljanje pravil enotnega trga“, COM(2020) 94 final.

(12)

   Sporočilo „Prepoznavanje in odprava ovir za enotni trg“, COM(2020) 93 final.

(13)

   Poročilo Komisije „Obmejne regije EU: živi laboratoriji evropskega povezovanja, COM(2021) 393 final, in sporočilo Komisije „Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU“, COM(2017) 534 final.

(14)

     Več pojasnil o tem je na voljo v študiji „ Posodobitev stroškov neizvajanja okoljske zakonodaje EU “, COWI in Eunomia, 2019.

(15)

     Podatki o prvih šestih mesecih delovanja ( Nova pravila EU o DDV za e-trgovanje: posodobljeni podatki o prihodkih nakazujejo uspešno izvajanje (europa.eu) ).

(16)

     Pravica do nediskriminacije je zapisana v Listini EU o temeljnih pravicah, ki prepoveduje diskriminacijo na kakršni koli podlagi.

(17)

      https://home-affairs.ec.europa.eu/policies/migration-and-asylum/legal-migration-and-integration/work/single-permit-work_en

(18)

     Okvirni Sklep 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi.

(19)

   Sporočilo Komisije Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, COM(2020) 565 final.

(20)

     Direktiva (EU) 2017/541 z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu.

(21)

   Člen 19(1), drugi pododstavek, Pogodbe o Evropski uniji in člen 47 Listine EU o temeljnih pravicah.

(22)

     Zadeve, povezane z nacionalnimi pravili ali praksami, ki ovirajo postopek predhodnega odločanja, kot je na primer ta, da se lahko uveljavlja disciplinska odgovornost sodnikov, ki vložijo predlog za sprejetje predhodne odločbe ali uporabijo pravo EU, kot ga razlaga Sodišče, ali ta, da se nacionalnim sodiščem preprečuje priznanje primarnosti prava EU, imajo sistemski vpliv na izvrševanje prava EU.

(23)

     Na področjih konkurence in državne pomoči Komisija redno zagotavlja pomoč in intervenira v nacionalnih sodnih postopkih.

(24)

   Število predhodnih odločb se je v zadnjih desetih letih močno povečalo, saj je bilo leta 2021 vloženih 567 predlogov za sprejetje predhodne odločbe, leta 2010 pa 385.

(25)

   Sporočilo Komisije „Zagotavljanje pravnega varstva v EU – evropska strategija za usposabljanje na področju pravosodja za obdobje 2021–2024“, COM(2020) 713 final.

(26)

     Sodba Sodišča v zadevi Persche, C-318/07.

(27)

     Sodba Sodišča v zadevi GN, WX/Prefettura di Massa Carrara – Ufficio Territoriale del Governo di Massa Carrara, C-274/20.

(28)

     Sodba Sodišča v zadevi E. Sp. z o.o. Sp. k./Minister Finansów, C-335/19.

(29)

   Sodišče je v sodbi v zadevi Komisija/Belgija, C-543/17, pojasnilo, da morajo države članice Komisiji zagotoviti dovolj jasne in natančne informacije o tem, s katerimi določbami nacionalnega prava je prenesena direktiva.

(30)

     To velja na primer za neodvisnost nacionalnih regulativnih organov v energetiki, kar je temeljno načelo tretjega energetskega svežnja in ključno tudi za zagotavljanje učinkovitega varstva potrošnikov, kakor je potrdilo Sodišče (zadeva Komisija/Nemčija, C-718/18).

(31)

   Na primer prek Instrumenta za tehnično podporo in orodja TAIEX-EIR-peer-to-peer.

(32)

   Komisija je na primer pripravila izobraževalni sveženj o okoljskem pravu EU (https://ec.europa.eu/environment/legal/law/training_package.htm).

(33)

     Uredba (EU) 2016/679 z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov).

(34)

     Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) ter Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA).

(35)

   Mreža evropskih potrošniških centrov (ECC NET) povezuje nacionalne organe, pristojne za izvrševanje prava EU o varstvu potrošnikov ( https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/consumer-rights-and-complaints/resolve-your-consumer-complaint/european-consumer-centres-network-ecc-net_sl ). Sodelovanje na tem področju zajema pravila o varstvu potrošnikov na različnih področjih, kot so nepoštene poslovne prakse, e-trgovanje, geografsko blokiranje, počitniški paketi, spletna prodaja in pravice potnikov.

(36)

    http://www.consumerlawready.eu/

(37)

     Smernice za boljše pravno urejanje, 3. 11. 2021, https://ec.europa.eu/info/law/law-making-process/planning-and-proposing-law/better-regulation-why-and-how/better-regulation-guidelines-and-toolbox_sl . 

(38)

   Uredba (EU) 2021/2282 z dne 15. decembra 2021 o vrednotenju zdravstvenih tehnologij.

(39)

    https://health.ec.europa.eu/system/files/2022-05/hta_htar_rolling-plan_en.pdf  

(40)

   Končno in verodostojno razlago prava EU lahko poda le Sodišče.

(41)

   Komisija je na primer pripravila več splošnih razlagalnih smernic v zvezi z direktivami o varstvu narave: https://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/guidance_en.htm . 

(42)

   Direktiva (EU) 2019/790 z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

(43)

      https://transport.ec.europa.eu/transport-modes/road/mobility-package-i_en  

(44)

   Uredba Sveta (ES) št. 561/2006 z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom. 

(45)

   Direktiva (EU) 2020/1057 z dne 15. julija 2020 o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa.

(46)

   Uredba (EU) št. 165/2014 z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu.

(47)

   Uredba (ES) št. 1071/2009 z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika.

(48)

    https://single-market-economy.ec.europa.eu/single-market/single-market-enforcement-taskforce_en

(49)

   Direktiva (EU) 2015/1535 z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (kodifikacija Direktive 98/34/EC).

(50)

     Direktiva 2006/123/ES z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu.

(51)

   Direktiva (EU) 2016/2102 z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja.

(52)

    https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/web-accessibility-expert-group

(53)

      https://ec.europa.eu/internal_market/imi-net/index_sl.htm

(54)

      https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/recovery-coronavirus/recovery-and-resilience-facility_sl , vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/241 z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost.

(55)

     OECD, „Financing Water Supply, Sanitation and Flood Protection: Challenges in the EU Member States and Policy Options“ (Financiranje oskrbe z vodo, sanitarne oskrbe in protipoplavne zaščite: izzivi v državah članicah EU in možnosti politike), OECD Studies on Water, OECD Publishing, Paris, https://doi.org/10.1787/6893cdac-en .

(56)

     Sporočilo Komisije „Pregled izvajanja okoljske politike za leto 2022 – Preobrat s pomočjo okoljske skladnosti“, COM(2022) 438 final.

(57)

     Imenovanih predhodne pogojenosti (v programskem obdobju 2014–2020) oziroma omogočitveni pogoji (v programskem obdobju 2021–2027).

(58)

     Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(59)

     Predlog izvedbenega sklepa Sveta o ukrepih za zaščito proračuna Unije pred kršitvami načel pravne države na Madžarskem, COM(2022) 485 final.

(60)

     Delovni dokument služb Komisije „Podpora javnim upravam v državah članicah EU za izvajanje reform in pripravo na prihodnost“, SWD(2021) 101.

(61)

    https://single-market-scoreboard.ec.europa.eu/

(62)

    https://ec.europa.eu/info/publications/2022-european-semester-country-reports_en

(63)

    https://environment.ec.europa.eu/law-and-governance/environmental-implementation-review_en

(64)

    https://environment.ec.europa.eu/law-and-governance/environmental-implementation-review_en#environmental-infringements-map-and-dashboard  

(65)

    https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/upholding-rule-law/eu-justice-scoreboard_en

(66)

    https://finance.ec.europa.eu/regulation-and-supervision/enforcement-and-infringements-banking-and-finance-law/monitoring-banking-and-finance-directives_en

(67)

     Schengensko območje je območje brez notranjih meja, znotraj katerega lahko državljani držav članic in tudi številni državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, prosto potujejo brez mejnih kontrol. Od leta 1985 se je postopoma povečevalo in zdaj zajema skoraj vse države članice EU ter nekaj pridruženih držav, ki niso članice EU.

(68)

      https://home-affairs.ec.europa.eu/policies/schengen-borders-and-visa/schengen-area/schengen-evaluation-and-monitoring_en  

(69)

     Uredba (EU) 2022/922 z dne 9. junija 2022 o vzpostavitvi in delovanju ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda.

(70)

    https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/upholding-rule-law/rule-law/rule-law-mechanism/2022-rule-law-report_sl  

(71)

    https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/upholding-rule-law/rule-law/rule-law-mechanism_sl  

(72)

     Sporočilo Komisije „Poročilo o stanju pravne države za leto 2022 – Stanje pravne države v Evropski uniji“, COM(2022) 500 final.

(73)

   Postopek EU Pilot je instrument za sodelovanje in dialog med Komisijo in državami članicami v zvezi z vprašanji (morebitne) neskladnosti s pravom EU. Kako Komisija uporablja postopek EU Pilot, je določeno v posebnih notranjih smernicah, revidiranih julija 2020.

(74)

   To izključuje primere kršitev, ki se začnejo samodejno zaradi neprenosa direktive, ki ga je država članica sama priznala.

(75)

   Velika večina postopkov za ugotavljanje kršitev se začne brez predhodnega postopka EU Pilot.

(76)

   Uredba (EU) št. 260/2012 z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih.

(77)

     Čezmejno zdravstveno varstvo je zdravstveno varstvo, ki se zagotovi ali predpiše v državi članici, ki ni država članica zdravstvenega zavarovanja.

(78)

   Večinoma prejete prek spletnega obrazca za pritožbe, ki je na voljo na: https://ec.europa.eu/assets/sg/report-a-breach/complaints_sl/ . Navajanje „pritožb“ vključuje tako imenovane „skupinske pritožbe“, pri katerih Komisija v okviru enega spisa obravnava zelo veliko število enakih pritožb.

(79)

   Leta 2021 je bilo 69 % postopkov za ugotavljanje kršitev zaključenih po prvem uradnem opominu.

(80)

   Na podlagi člena 260(2) PDEU.

(81)

     Direktiva 2008/50/ES z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.

(82)

   Posodobitev za leto 2021 temelji na najnovejših podatkih o kakovosti zraka, ki so bili na voljo v času priprave dokumenta, in sicer za leto 2020.

(83)

   Vir: Evropska agencija za okolje.

(84)

    Kratkoročni pregled uredbe o geografskem blokiranju .

(85)

    https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/consumer-rights-and-complaints/enforcement-consumer-protection/coordinated-actions/social-media-and-search-engines_sl#google

(86)

     Direktiva 2012/27/EU z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti.

(87)

     Od leta 2011 se je število primerov poznega prenosa zmanjšalo z več kot 1 000 na približno 500 letno.

(88)

     To ne vključuje zadev zaradi nesporočanja, ki se samodejno začnejo zaradi neprenosa direktive, in zadev, ki temeljijo na pritožbah. 

(89)

     Direktiva 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb.

(90)

      Začasni okvir za državno pomoč v okviru izbruha koronavirusa   in začasni krizni okvir v okviru ruske invazije na Ukrajino .

(91)

     Sporočilo Komisije „Akcijski načrt za solidarnostne pasove med EU in Ukrajino za lažji izvoz kmetijskih proizvodov Ukrajine in lažjo dvostransko trgovino Ukrajine z EU“, COM(2022) 217 final.

(92)

     Uredba (EU) 2022/1032 z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredb (EU) 2017/1938 in (ES) št. 715/2009 glede skladiščenja plina.

(93)

     Uredba (EU) 2022/1369 z dne 5. avgusta 2022 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu (na podlagi člena 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije).

(94)

   Predlog uredbe o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, COM(2022) 473 final.

(95)

   Sporočilo Komisije „Krizni načrt za promet“, COM(2022) 211 final.

(96)

     Predlog uredbe o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja, COM(2021) 891 final.

(97)

   Predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta enotnega trga za izredne razmere in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98, COM(2022) 459 final.

(98)

     Smernice za razlago uredb EU o pravicah potnikov v zvezi z razvojem razmer glede COVID-19, 2020/C 89 I/01 .

(99)

   Priporočilo Komisije (EU) 2020/648 z dne 13. maja 2020 o dobropisih, ki se ponudijo potnikom kot druga možnost namesto povračila za odpovedana paketna potovanja in prevozne storitve v zvezi s pandemijo COVID-19 .

(100)

     https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/consumer-rights-and-complaints/enforcement-consumer-protection/consumer-protection-cooperation-network_en

(101)

     Uredbe (ES) št. 261/2004 z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov.

(102)

     Direktiva (EU) 2015/2302 z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih.

(103)

     Sporočilo Komisije „ Boljše pravno urejanje: združujemo moči za pripravo boljše zakonodaje“ , COM(2021) 219.

(104)

    https://ec.europa.eu/info/publications/annual-reports-monitoring-application-eu-law_en  

(105)

    https://ec.europa.eu/atwork/applying-eu-law/infringements-proceedings/infringement_decisions/?lang_ code=en