EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.6.2022

COM(2022) 317 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o delovnem načrtu za področje kulture 2019–2022

Kazalo

1.    UVOD    

2.    OZADJE    

3.    OCENA DELOVNEGA NAČRTA: prednostna področja    

3.1.    Prednostna naloga A: trajnost na področju kulturne dediščine    

3.2.    Prednostna naloga B: kohezija in blaginja    

3.3.    Prednostna naloga C: ekosistem v podporo umetnikom, strokovnjakom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter evropskim vsebinam    

3.4.    Prednostna naloga D: enakost spolov    

3.5.    Prednostna naloga E: mednarodne kulturne povezave    

3.6.    Prednostna naloga F: kultura kot gonilo trajnostnega razvoja    

3.7.    Statistični podatki na področju kulture    

3.8.    Digitalizacija    

4.    OCENA DELOVNEGA NAČRTA: metode dela    

4.1.    Odprta metoda koordinacije    

4.2.    Razširjanje in sporočanje rezultatov delovnega načrta    

4.3.    Deležniki na področju kulture    

5.    OCENA DELOVNEGA NAČRTA: rezultati politike    

6.    SKLEPNE UGOTOVITVE: razmislek o izboljšanem okviru in novih prednostnih nalogah    

POROČILO KOMISIJE

O DELOVNEM NAČRTU ZA PODROČJE KULTURE 2019–2022

1.UVOD

V Sklepih Sveta o delovnem načrtu za področje kulture 2019–2022 je bila Komisija pozvana, „naj do junija 2022 na podlagi prostovoljnih pisnih prispevkov držav članic pripravi […] končno poročilo o njegovem izvajanju. Glede na navedeno poročilo se lahko predsedstvo Sveta odloči, ali naj za naslednje obdobje predlaga nov delovni načrt za področje kulture.“ 1

V tem poročilu so opisani rezultati, doseženi pri izvajanju delovnega načrta od januarja 2019 v smislu prednostnih nalog, metod dela in ukrepov, opredeljenih v okviru pandemije koronavirusa in procesa okrevanja. Obravnavano je tudi vprašanje, kako okrepiti oblikovanje politik in sodelovanje na področju kulture na ravni EU, poročilo pa vsebuje tudi predloge za prednostne naloge, ki naj bi se obravnavale v novem delovnem načrtu za obdobje po letu 2022.

Komisija je za pripravo tega poročila izvedla anketo, s katero je želela pridobiti mnenja držav članic o ustreznosti in izvajanju delovnega načrta za področje kulture 2019–2022 (glej Prilogo). Ocena Komisije temelji tudi na njenem delu in rednih izmenjavah z drugimi institucijami EU ter dialogu s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji, ki poteka v različnih forumih.

Ta dokument je osredotočen na dejavnosti, izvedene v okviru delovnega načrta 2019–2022. To ni izčrpna analiza vseh ukrepov kulturne politike, oblikovanih na evropski ravni v navedenem obdobju.

2.OZADJE

V zadnjih letih so ukrepi politike EU na področju kulture temeljili na evropski agendi Komisije za kulturo 2 , evropskem okviru ukrepanja na področju kulturne dediščine 3 , ki je sledil evropskemu letu kulturne dediščine 2018 4 , skupnem sporočilu „Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave“ 5 in večletnih delovnih načrtih Sveta za področje kulture 6 .

Od začetka leta 2020 so se zaradi uničujočih posledic pandemije koronavirusa za kulturo še povečali izzivi, s katerimi se soočajo kulturni in ustvarjalni sektorji, zlasti življenjski in delovni pogoji umetnikov in kulturnih delavcev ter ustvarjanje dohodka za umetnost in kulturo. Javni organi so se osredotočili predvsem na ublažitev posledic krize in pomoč sektorjem pri okrevanju. Ciljno usmerjeni ukrepi so bili sprejeti na nacionalni ravni in ravni EU 7 . Države članice in Komisija so pri sodelovanju na področju kulture redno spremljale zagotovljeno podporo – koristen proces, ki ga vodi država, ki predseduje EU. Komisija je vzpostavila tudi platformo Creatives Unite 8 za zbiranje informacij v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji v EU v odziv na krizo zaradi COVID-19. Po pozivih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev k bolj koordiniranim ukrepom na ravni EU je Komisija junija 2021 izdala smernice EU za varen ponovni zagon kulturnih dejavnosti v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih 9 . V industrijski strategiji EU in njeni posodobitvi 10 je med drugim opredeljen industrijski ekosistem kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Ta pristop je ključnega pomena za vključujoče in trajnostno okrevanje sektorjev ter pomaga spodbujati dvojni prehod gospodarstva EU kot celote, saj je pomemben za druge ekosisteme (npr. za ekosistem turizma) 11 . Za izhod iz krize je bil vzpostavljen  mehanizem za okrevanje in odpornost , ki je začel veljati februarja 2021. Kulturni in ustvarjalni sektorji in gospodarske dejavnosti v veliki meri prejemajo podporo iz mehanizma za okrevanje in odpornost prek neposrednih ukrepov v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost ter posredno prek horizontalnih ukrepov. Komisija je evidentirala te načrtovane naložbe in reforme ter objavila tematski dokument o kulturnih in ustvarjalnih gospodarskih dejavnostih v pregledu kazalnikov mehanizma za okrevanje in odpornost 12 . Poleg tega je bilo več programov in skladov EU iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 prilagojenih, da bi zagotovili bolj ciljno usmerjeno podporo kulturnim in ustvarjalnim sektorjem v okviru okrevanja, vključno s povečanim proračunom za program Ustvarjalna Evropa 13 in sklop „Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba“ v okviru programa Obzorje Evropa 14 . Komisija je novembra 2021 uvedla tudi prvi interaktivni vodnik EU za financiranje kulture CulturEU 15 .

Kar zadeva institucionalni razvoj EU, se je sedanji delovni načrt za področje kulture začel skoraj vzporedno z dogovorom Evropskega sveta o novi strateški agendi za obdobje 2019–2024 16 in novim mandatom Komisije decembra 2019, z določenimi šestimi krovnimi cilji politike. Oblikovanje politik in ukrepanje na področju kulture na splošno se še naprej osredotočata na in uresničujeta cilje zelenega in digitalnega prehoda ter prispevata k spodbujanju našega evropskega načina življenja. Kriza zaradi COVID-19 je ponovno potrdila pomen teh splošnih prednostnih nalog in pospešila obstoječe trende v kulturi, na primer digitalno preobrazbo ter pozornost, namenjeno podnebnim spremembam in degradaciji okolja. Med krizo je bila prepoznana neprecenljiva vloga kulture za dobrobit ljudi in izboljšanje socialne kohezije ter preobrazbe 17 .

V tem novem okviru so se začele izvajati tudi druge pomembne pobude EU. V veliki meri temeljijo na kulturi ali oblikujejo oblikovanje kulturnih politik, kot so novi evropski Bauhaus 18 , evropsko leto mladih 2022 19 ali evropski program znanj in spretnosti 20 .

V svetovnem okviru je kultura kot področje politike kljub krizi zaradi COVID-19 in celo zaradi nje postala bolj vidna in prepoznavna. Voditelji skupine G20 so v Rimski izjavi (oktobra 2021) 21 prvič opozorili na lastno vrednost kulture in vlogo kulture pri trajnostnem razvoju ter spodbujanju odpornosti in oživljanja gospodarstev in družb. Poleg tega je bila v resoluciji ZN o kulturi in trajnostnem razvoju iz decembra 2021 22 vloga kulture ponovno potrjena kot temeljni pogoj za doseganje ciljev ZN za trajnostni razvoj in kot gonilo za njihovo izvajanje. Proces, ki je pripeljal do organizacije svetovne konference Unesca o kulturi in trajnostnem razvoju Mondiacult 2022, ki naj bi potekala septembra 2022 v Mehiki, prispeva k ohranjanju zagona na tem področju.

Od februarja 2022 povzroča ruska vojaška agresija proti Ukrajini in njenemu prebivalstvu resno zaskrbljenost za sodelovanje na področju kulturne politike. Ruska invazija ne le ogroža življenja umetnikov in kulturnih delavcev v Ukrajini, temveč povzroča tudi veliko škodo za široko paleto bogate in raznolike dediščine ter kulturnega izražanja v državi, na kar se mora EU odzvati enotno in koordinirano. Evropski ministri in ministrice, pristojni za kulturo in medije, so na srečanju 7. in 8. marca 2022 v Angersu dali izjavo 23 , v kateri so izrazili solidarnost in trdno zavezanost pomagati Ukrajini pri premagovanju teh izzivov. Komisija mobilizira svoja orodja in instrumente, da podpira ukrajinske umetnike in kulturne delavce, ki bežijo iz svoje države, ter kulturne organizacije držav, ki sprejemajo ukrajinske begunce, ter da podpira varstvo kulturne dediščine, na primer prek programa Ustvarjalna Evropa ali mehanizma EU na področju civilne zaščite 24 (glej platformo „Creatives Unite“).

3.OCENA DELOVNEGA NAČRTA: prednostna področja 

Države članice EU od leta 2002 določajo svoje prednostne naloge za sodelovanje na področju kulturne politike v večletnih delovnih načrtih, sprejetih s sklepi Sveta. Delovni načrt za področje kulture 2019–2022 (kakor je bil spremenjen maja 2020) 25 je ključni strateški instrument pri usmerjanju sodelovanja na področju politike na ravni EU. V njem je opredeljenih šest prednostnih področij za ukrepanje 26 in 18 tem z ustreznimi ukrepi za države članice, Komisijo in predsedstvo EU, in sicer od leta 2019.

Glede na ugotovitve ankete, ki jo je izvedla Komisija, države članice menijo, da so „trajnost na področju kulturne dediščine“, „kultura kot gonilo trajnostnega razvoja“ in „ekosistem v podporo umetnikom, strokovnjakom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter evropskim vsebinam“ najpomembnejše prednostne naloge za oblikovanje politik na ravni EU. Na nacionalni ravni je bila poudarjena tudi prednostna naloga „kohezija in blaginja“. Države članice se strinjajo, da so statistični podatki na področju kulture ključna horizontalna prednostna naloga.

Na splošno so bili vsi ukrepi iz delovnega načrta izvedeni, kot je bilo načrtovano. Doseganje tega velikega števila načrtovanih rezultatov v kratkem časovnem okviru in med pandemijo COVID-19 je izjemen dosežek. V nekaterih primerih so bile potrebne prilagoditve delovnih oblik ali časovnih okvirov, da bi se čim bolj zmanjšal vpliv na rezultate. Za ohranjanje medsebojne povezanosti med različnimi rezultati v kontinuiranem programu (pri katerem npr. študiji EU sledi oblikovanje skupine za odprto metodo koordinacije (OMK) 27 in nato sklepi Sveta) so bila potrebna dodatna prizadevanja za koordinacijo, vendar se je izkazalo za koristno za usklajenost oblikovanja politik na ravni EU. Države članice se strinjajo, da so se teme, dogovorjene leta 2019 med avstrijskim predsedovanjem, izkazale za zelo ustrezne in so bile pomembne ves čas trajanja delovnega načrta.

V naslednjih oddelkih je opisano izvajanje delovnega načrta za vsako prednostno nalogo z oceno dela in rezultatov v zvezi z vsako od 18 tem.

3.1.Prednostna naloga A: trajnost na področju kulturne dediščine

Participativno upravljanje kulturne dediščine

Leta 2019 se je začel projekt vzajemnega učenja z naslovom „Kulturna dediščina v akciji“. Projekt je zasnovala Komisija in se financira iz programa Ustvarjalna Evropa, upravlja pa ga konzorcij (Eurocities, KEA European Affairs, Mreža evropskih regij za raziskave in inovacije, Europa Nostra in Svet arhitektov Evrope). Je eden od dosežkov evropskega leta kulturne dediščine 2018 v evropskem okviru ukrepanja na področju kulturne dediščine.

Projekt več kot 100 lokalnim in regionalnim oblikovalcem politik omogoča izmenjavo znanja o kulturni dediščini. Osredotoča se na načela participativnega upravljanja, prilagodljive ponovne uporabe in kakovosti za ukrepe na področju kulturne dediščine. Konzorcij je novembra 2020 objavil 32 inovativnih praks 28 . Projekt bo še naprej omogočal izmenjavo znanja in izkušenj v drugi fazi do januarja 2023, pri čemer se bo osredotočil na tri medsebojno povezane teme: 1) okrevanje in odpornost s pomočjo kulturne dediščine v svetu po pandemiji; 2) bolj trajnostna kulturna dediščina za reševanje podnebne krize; 3) upravljanje in financiranje: nove vloge lokalnih in regionalnih oblasti. Projekt zelo cenijo sodelujoči lokalni in regionalni oblikovalci politik.

Hrvaško predsedstvo je v okviru te teme februarja 2020 v Dubrovniku organiziralo konferenco predsedstva z naslovom „Fostering European cooperation for cultural heritage at risk“ (Spodbujanje evropskega sodelovanja za zaščito ogrožene kulturne dediščine) 29 . Povezani sklepi Sveta o obvladovanju tveganja na področju kulturne dediščine so bili sprejeti maja 2020 30 .

Prilagajanje kulturne dediščine podnebnim spremembam

Skupini za odprto metodo koordinacije „Strengthening Cultural Heritage Resilience for Climate Change“ (Krepitev odpornosti na področju kulturne dediščine za podnebne spremembe) je predsedovala Nemčija. Poročilo s priporočili bo dokončano do julija 2022. Glavni cilji so bili opredeliti in izmenjati dobre prakse ter inovativne ukrepe za varstvo materialne in nesnovne kulturne dediščine v povezavi s podnebnimi spremembami. To vključuje preučitev prispevka, ki ga lahko kulturna dediščina da k blažitvi podnebnih sprememb in boju proti njim v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora.

Delo skupine je bilo osredotočeno na preučitev sedanjih in nastajajočih groženj in učinkov, razpravo o ustreznih prilagoditvenih in blažitvenih ukrepih, ki so na voljo, ter krepitev odpornosti dobrin kulturne dediščine ob soočanju s spreminjajočim se okoljem, ob izogibanju neustreznemu prilagajanju.

Kljub nujnosti je ta tema še vedno v povojih. Končno poročilo in priporočila te skupine so dragocen prispevek k prepotrebni razpravi o tej temi in k načrtovanju ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami na področju kulturne dediščine na evropski in nacionalni ravni.

Načela kakovosti za ukrepe, ki jih financira EU in bi lahko vplivali na kulturno dediščino

Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja je leta 2019, leto po evropskem letu kulturne dediščine, objavil dokument o evropskih načelih kakovosti 31 . Romunsko predsedstvo je aprila 2019 v Sighișoari organiziralo konferenco predsedstva o načelih kakovosti za kulturno dediščino. Evropska načela kakovosti so bila dodatno pregledana novembra 2020. V projektu vzajemnega učenja „Kulturna dediščina v akciji“ so bila zajeta tudi načela kakovosti. V okviru projekta so bile opredeljene dobre prakse glede kakovosti intervencij na področju kulturne dediščine, ki so bile vključene na seznam dobrih praks.

Dopolnilno financiranje za kulturno dediščino

Komisija je 25. in 26. januarja 2021 organizirala spletno delavnico o dopolnilnem financiranju za kulturno dediščino. Udeležilo se je je več kot 100 ljudi, vključno s predstavniki iz 22 držav članic. Predstavitve so zajemale primere javno-zasebnih partnerstev, množičnega financiranja in zbiranja sredstev, loterij, donacij in mešanih virov. Med govorniki na visoki ravni se je Evropska investicijska banka osredotočila na vprašanje, kako narediti kulturno dediščino privlačno za zasebne vlagatelje, medtem ko se je Evropska kulturna fundacija osredotočila na vlogo filantropije in fundacij. Predstavljeni so bili tudi rezultati raziskav in nekatere študije primerov v okviru dveh projektov, ki ju je financirala EU. Poročilo 32 s te delavnice, v katerem je zbranih več kot 100 dobrih praks, je na voljo širši javnosti. Svet za kulturo je na to temo 18. maja 2021 opravil orientacijsko razpravo 33 .

3.2.Prednostna naloga B: kohezija in blaginja

Socialna kohezija

Komisija je 26. in 27. novembra 2020 organizirala spletno delavnico o kulturi za socialno kohezijo. Nadomestila je skupino za odprto metodo koordinacije, ki je bila pred tem načrtovana za obravnavo te teme. Skupine ni bilo mogoče oblikovati, kot je bilo načrtovano, zaradi zamude pri delu prejšnje skupine za odprto metodo koordinacije za obdobje 2017–2018 na področju socialne vključenosti (na čemer bi gradila nova skupina) in zaradi omejitev v zvezi s COVID-19. Na dogodku je več kot 50 udeležencev iz 22 držav članic razpravljalo o tem, kako spodbujati socialno kohezijo prek kulture na lokalni in regionalni ravni, ter preučevalo trajnostne, ponovljive in vključujoče modele sodelovanja med javnimi organi in kulturnimi delavci. Strokovnjaki so izmenjali tudi mnenja o medsebojnem vplivu kulture in staranja ter kulture in dobrobiti, vlogi kulture pri preprečevanju odseljevanja s podeželja ter opolnomočenju ljudi za ponovni vstop na trg dela. Objavljeni so bili referenčni dokumenti in poročilo o delavnici 34 .

Izmenjave na to temo so se nadaljevale v okviru konference portugalskega predsedstva z naslovom Kultura, kohezija in socialni učinek, ki je potekala 5. in 6. maja 2021 v Portu.

Visokokakovostna arhitektura in grajeno okolje

Skupina za odprto metodo koordinacije na to temo, ki ji je predsedovala Estonija, je 6. oktobra 2021 objavila poročilo „Towards a shared culture of architecture – Investing in a high-quality living environment for everyone“ (Na poti k skupni kulturi arhitekture – vlaganje v visokokakovostno življenjsko okolje za vse) 35 .

Poročilo temelji na zbirki študij primerov, ki so bile zbrane z različnih ravni upravljanja po vsej Evropi ter jih je skupina za odprto metodo koordinacije preučila med letoma 2020 in 2021. Vključuje primere dobre prakse in priporočila politik o tem, kako operacionalizirati merila kakovosti za arhitekturo in grajeno okolje. Eden od sklepov je, da lahko visokokakovostna zasnova in dobro premišljeni posegi ohranijo življenje in pristnost kulturnih dobrin ter preprečijo škodljive izgube njihovega kulturnega pomena.

Poleg poročila je bil oblikovan nabor orodij (na voljo v vseh uradnih jezikih EU), ki lokalnim in regionalnim nosilcem odločanja pomaga oceniti kakovost krajev in gradbenih projektov. Zaključna konferenca za predstavitev dela in razpravo o njem je potekala od 6. do 8. oktobra 2021 v Gradcu in Mariboru. Poročilo je bilo upoštevano tudi v Sklepih Sveta o kulturi, visokokakovostni arhitekturi in grajenem okolju kot ključnih elementih pobude Novi evropski Bauhaus 36 , ki so bili sprejeti decembra 2021.

Razumevanje digitalnega občinstva

Komisija je konec leta 2021 v zvezi s to temo začela strokovno delo prek platforme Voices of Culture (Glasovi kulture) 37 . Namen je raziskati možnost prostovoljnih smernic za zbiranje in upravljanje podatkov o digitalnem občinstvu, s posebnim poudarkom na uprizoritvenih umetnostih (gledališče, ples, glasba v živo) in kulturni dediščini (muzeji, galerije, zgodovinske zgradbe, območja kulturne dediščine ter dogodki in dejavnosti nesnovne dediščine). Strokovnjaki so uporabili izkušnje, pridobljene s praksami, povezanimi s COVID-19, ter v poročilu 38 , ki naj bi bilo pripravljeno sredi leta 2022, razpravljali o priložnostih in izzivih pri zbiranju in upravljanju podatkov o digitalnem občinstvu.

Mlade ustvarjalne generacije

Po konferenci predsedstva o mladih ustvarjalnih generacijah, ki jo je Romunija organizirala marca 2019 v Bukarešti, so bili maja 2019 sprejeti sklepi Sveta 39 .

Državljanstvo, vrednote in demokracija

Finsko predsedstvo je julija 2019 v Helsinkih organiziralo konferenco predsedstva o državljanstvu, vrednotah in demokraciji.

Komisija je decembra 2021 začela neodvisno študijo z naslovom The importance of citizens’ participation in culture for civic engagement and democracy – policy lessons from international research (Pomen udeležbe državljanov pri kulturi za državljansko udeležbo in demokracijo – izsledki politik na podlagi mednarodne raziskave). Povzela bo obstoječe znanje in dokaze o tej temi, predstavila ključne izsledke politik ter poudarila primere uspešnih ukrepov iz več držav članic EU. Študija naj bi bila končana novembra 2022. 

3.3.Prednostna naloga C: ekosistem v podporo umetnikom, strokovnjakom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter evropskim vsebinam

Status in delovni pogoji umetnikov

Komisija je decembra 2020 objavila študijo o statusu in delovnih pogojih umetnikov ter delavcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih 40 . Študijo je pripravila Evropska mreža strokovnjakov za kulturo in avdiovizualno področje v tesnem sodelovanju s sektorskimi organizacijami deležnikov. Dostopna je širši javnosti in je bila vključena tudi v predstavitvi na Medvladnem odboru konvencije Unesca iz leta 2005 februarja 2021. Komisija je postopek nadaljevala z začetkom dialoga Glasovi kulture na isto temo. Poročilo o izmenjavi idej „Status & Working Conditions for Artists, Cultural and Creative Professionals“ (Status in delovni pogoji umetnikov ter delavcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih) je bilo objavljeno junija 2021 41 .

Skupina za odprto metodo koordinacije „Status and working conditions of artists and cultural and creative professionals“ (Status in delovni pogoji umetnikov ter delavcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih) je začela delati septembra 2021 pod predsedstvom Avstrije in Irske. Pri delu sodelujejo strokovnjaki iz ministrstev za kulturo in zaposlovanje/socialne zadeve iz vseh 27 držav članic EU. Cilj skupine je obravnavati delovne pogoje umetnikov in delavcev v ustvarjalnih sektorjih ter izmenjati dobre prakse, pri tem pa upoštevati tudi širši ekosistem, ki podpira umetnike ter delavce v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih in evropske vsebine. Priporočila o teh temah bodo oblikovana na preostalih sejah skupine. Poročilo skupine se pričakuje do sredine leta 2023.

Umetniška svoboda

Komisija je 21. oktobra 2021 organizirala spletno delavnico o umetniški svobodi, na kateri je sodelovalo približno 60 udeležencev iz 20 držav članic. Vključevala je govornike iz mednarodnih organizacij (ZN, UNESCO, Svet Evrope), držav članic (Švedska, Španija), civilne družbe (Culture Action Europe, FreeMuse) in Univerze v Lodžu na Poljskem. Tri seje so bile osredotočene na a) trenutno stanje na področju svobode umetniškega izražanja v EU; b) dobre prakse za uresničevanje, spodbujanje in varovanje svobode umetniškega izražanja in c) pravni okvir za zaščito, spodbujanje in uresničevanje svobode umetniškega izražanja. Poročilo delavnice je bilo objavljeno, njeno delo pa bo podlaga tudi za zgoraj navedeno študijo o državljanstvu, vrednotah in demokraciji.

Avdiovizualne koprodukcije

Marca 2019 je bila v Bukarešti organizirana konferenca romunskega predsedstva o utrditvi evropskega sodelovanja s koprodukcijami 42 . Temu je maja 2019 sledilo sprejetje Sklepov Sveta o izboljšanju čezmejnega kroženja evropskih avdiovizualnih del s poudarkom na koprodukcijah 43 . 

Skupini za odprto metodo koordinacije je predsedovala Nizozemska, podpredsedniško vlogo pa je imela Romunija. Poročilo skupine z naslovom „Co-productions that shine“ (Koprodukcije, ki zasijejo) 44 je bilo objavljeno 10. marca 2022. Kot opazovalke so sodelovale organizacije, kot so Evropsko združenje direktorjev filmskih agencij, Cine-Regio, Evropski avdiovizualni observatorij in Eurimages. Skupina je ugotovila, da vse koprodukcije nastanejo na podlagi cilja združevanja moči in sodelovanja, vendar je status „uradne“ koprodukcije ključnega pomena za pridobivanje javne podpore. Koprodukcije se bolj razširjajo in dosežejo širše občinstvo kot zgolj nacionalna dela, s čimer talentiranim ustvarjalcem pomagajo tudi na mednarodni poklicni poti. Pandemija COVID-19 je spremenila naravo avdiovizualnega ekosistema in koprodukcij, saj je imela vlogo katalizatorja trendov in je poudarila pomen uravnoteženih odnosov med različnimi akterji. Koprodukcije so priložnost za ponoven razmislek o našem načinu sodelovanja pri soočanju z najbolj perečimi izzivi našega časa, med katerimi je potreba po ozelenitvi avdiovizualnega sektorja.

Glasba

Romunija je junija 2019 v Bukarešti organizirala konferenco predsedstva „Music Moves Europe – Opportunities and Challenges of the Music Sector in the Digital Era“ (Glasba premika Evropo – priložnosti in izzivi glasbenega sektorja v digitalni dobi).

Delovni načrt 2019–2022 je vključeval dve delavnici o glasbi v letu 2020. Ti sta bili združeni v eno večjo spletno konferenco, ki jo je Komisija organizirala 4. in 5. marca 2021, z naslovom „Music Moves Europe: Diversity and Competitiveness of the European Music Sector“ (Glasba premika Evropo: raznolikost in konkurenčnost evropskega glasbenega sektorja). Sodelovalo je skoraj 100 udeležencev, zlasti strokovnjakov iz držav članic EU in predstavnikov glasbenega sektorja. Plenarne razprave z zunanjimi govorniki so vključevale seje o vplivu COVID-19, vlogi glasbe za socialno kohezijo in dobrobit, pretakanju glasbe in kulturni raznolikosti ter pobudi Glasba premika Evropo 45 . Tem štirim sejam je sledila orientacijska razprava samo za strokovnjake iz držav članic. Rezultati so bili povzeti v poročilu, ki je bilo predstavljeno tudi na posebni seji konference portugalskega predsedstva junija 2021 o začetku programa Ustvarjalna Evropa.

Večjezičnost in prevajanje

Skupino za odprto metodo koordinacije so sestavljali literarni prevajalci, založniki, predstavniki institucij financiranja ali ministrstev za kulturo, predsedovala pa ji je Francija. Skupina je poročilo objavila 3. februarja 2022 46 . Delo je bilo osredotočeno na glavne izzive, s katerimi se soočajo prevajalci, kot sta majhna privlačnost poklica (predvsem zaradi nizkega plačila in slabih delovnih pogojev) in krhka ekonomija trga prevedenih del, zlasti za manj uporabljane jezike. V poročilu skupine so priporočeni ukrepi za povečanje privlačnosti prevajalskega poklica in zagotovitev več možnosti za usposabljanje ter omogočanje strokovnjakom na tem področju, da si izpogajajo boljše plačilo in delovne pogoje. Poročilo se zavzema za več javnega financiranja za spodbujanje prevajalskih projektov in pravičnega plačila s širokim pristopom, ki zajema celotno vrednostno verigo – od avtorjev do knjigotržcev. Tudi ukrepi za spodbujanje branja bi morali biti močno evropsko obarvani.

Francosko predsedstvo je februarja 2022 v Lillu organiziralo forum „Innovation, technologies et plurilinguisme“. Aprila 2022 so bili sprejeti sklepi Sveta o krepitvi medkulturnih izmenjav z mobilnostjo umetnikov in zaposlenih v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter z večjezičnostjo v digitalni dobi 47 , v katerih so upoštevana tudi priporočila skupine za odprto metodo koordinacije.

Financiranje in inovacije v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih

Romunija je med predsedovanjem organizirala neformalno srečanje ministrov za kulturo v Bukarešti. Na podlagi tega so ministri za kulturo in njihovi predstavniki 16. aprila 2019 sprejeli Bukareško izjavo o vlogi kulture pri gradnji prihodnosti Evrope 48 .

Prvotno predlagana seminarja za pregled stanja, ki naj bi temeljila na delu, opravljenem v okviru prejšnjega delovnega načrta na to temo, sta bila združena v en sam dogodek z naslovom „Cultural and creative sectors ecosystems: Flipping the Odds“. Potekal je 28. in 29. januarja 2020 v Bruslju, organizatorja pa sta bila Komisija in projekt Creative FLIP 49 . Dogodka se je udeležilo skoraj 250 deležnikov iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev iz vse Evrope. Vključeval je oblikovalce politik EU, predstavnike dialoga Glasovi kulture in Evropsko mrežo ustvarjalnih vozlišč. To je pripeljalo do sinergij med projekti in oblikovanjem politik ter sodelovanja med različnimi področji in disciplinami. Udeleženci so razpravljali tudi o tem, kako so se izvajala priporočila prejšnjih skupin za odprto metodo koordinacije, tj. skupine „Dostop do financiranja“ in skupine „Javne politike za inovacije in podjetništvo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih“, ter horizontalni sklepi Sveta in kaj je še treba storiti. Iz tega izhajajoča priporočila so bila povzeta v brošuri, ki je dostopna široki javnosti 50 .

3.4.Prednostna naloga D: enakost spolov

Enakost spolov

Komisija je začela neodvisno študijo o razlikah med spoloma v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ki je bila objavljena avgusta 2019. Septembra 2020 je bila objavljena posodobljena različica 51 . Študijo je pripravila Evropska mreža strokovnjakov za kulturo in avdiovizualno področje v tesnem sodelovanju s sektorskimi deležniki. Poročilo je bilo septembra 2019 predstavljeno skupini za odprto metodo koordinacije za enakost spolov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, oktobra 2020 pa Odboru Sveta za kulturne zadeve. Poročilo je na voljo širši javnosti. Poleg tega je bilo podlaga za dogodke na temo enakosti spolov, ki jih je organiziralo nemško predsedstvo. Ob podpori Komisije je bilo 4. in 5. septembra 2019 v okviru dialoga Glasovi kulture organizirano srečanje o enakosti spolov, na katerem je bilo predstavljeno poročilo skupine Glasovi kulture 52 .

Skupina za odprto metodo koordinacije za enakost spolov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih pod predsedstvom Avstrije je izmenjala izkušnje, da bi pripravila priporočila za odpravo razlik med spoloma v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Njeno poročilo, objavljeno junija 2021 53 , se osredotoča na ključne izzive, kot so spolni stereotipi, spolno nadlegovanje, dostop do trga dela in plačilna vrzel med spoloma, dostop do socialnih prejemkov, dostop do virov, dostop do vodstvenih položajev in ženskega podjetništva, zbiranje podatkov, enakost spolov na delovnem mestu, vključevanje vidika spola v proračun in metodologije vključevanja vidika spola, pa tudi razlikovanje spolov pri uporabi jezika.

Rezultati skupine za odprto metodo koordinacije so bili prvič predstavljeni na konferenci portugalskega predsedstva o socialni koheziji 5. in 6. maja 2021. To je sovpadalo s strategijo za enakost spolov za obdobje 2020–2025, ki jo je sprejela Komisija. Nemčija je decembra 2020 sprejela sklepe predsedstva o enakosti spolov v kulturi, ki na splošno odražajo priporočila strokovnjakov. Aprila 2022 je bil izveden pregled stanja, da bi se opredelili napredek in področja, na katerih so potrebne izboljšave.

Izkušnje, pridobljene med postopkom odprte metode koordinacije, so bile vključene v forum o enakosti spolov, ki ga je v Angersu med 8. in 10. marcem 2022 gostilo francosko predsedstvo in je bil organiziran v okviru francosko-portugalske sezone 2022.

3.5.Prednostna naloga E: mednarodne kulturne povezave

Strateški pristop

Svet za zunanje zadeve je 8. aprila 2019 sprejel Sklepe Sveta o strateškem pristopu EU k mednarodnim kulturnim odnosom in okviru za ukrepanje 54 . V sklepih je priznana potreba po medsektorskem pristopu h kulturi, pri čemer je cilj okrepiti učinkovitost in učinek zunanje politike EU z vključevanjem mednarodnih kulturnih odnosov v njene instrumente zunanje politike. Vsebujejo pozive k boljšemu usklajevanju politik med generalnimi direktorati Komisije, državami članicami in kulturnimi organizacijami, tudi pri skupnem razvoju lokalnih strategij s strani delegacij EU, držav članic EU in Komisije. Kulturno sodelovanje še naprej spodbuja skupne vrednote in edinstveno evropsko kulturno raznolikost kot gonilo globalnega vpliva EU v svetu s pravičnimi, enakopravnimi in dolgoročnimi partnerstvi.

Na dogodku slovenskega predsedstva z naslovom „Future Unlocked!“ (Odklenjena prihodnost) se je razpravljalo o kulturnih in ustvarjalnih sektorjih kot nosilcih sprememb. Dogodek, ki ga je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve in je trajal od 12. do 15. septembra 2021, je združil konferenco na visoki ravni o kulturi v zunanjih odnosih, Kreativni forum Ljubljana, vrh evropskih ustvarjalnih sektorjev in srečanje visokih uradnikov za mednarodno kulturno sodelovanje. Geografsko je dogodek vključeval tudi Zahodni Balkan, južno Sredozemlje in Afriko.

3.6.Prednostna naloga F: kultura kot gonilo trajnostnega razvoja

Kulturna razsežnost trajnostnega razvoja

V skupini za odprto metodo koordinacije s sopredsedujočima Finsko in Nemčijo so sodelovali strokovnjaki iz nacionalnih uprav, znanstveniki, predstavniki Unesca in drugi zunanji strokovnjaki. Poročilo naj bi bilo pripravljeno septembra 2022. Pred tem delom je bil februarja 2021 s podporo Komisije organiziran dialog Glasovi kulture na temo kulture in ciljev trajnostnega razvoja. Na podlagi tega je bilo pripravljeno poročilo skupine Glasovi kulture 55 .

Skupina za odprto metodo koordinacije se je osredotočila na tri teme: 1) podpiranje in izboljšanje vključevanja kulture v nacionalne strategije trajnostnega razvoja s prostovoljnimi nacionalnimi pregledi; 2) orodja Unesca za poročanje, pri katerih kultura izstopa kot gonilo ciljev trajnostnega razvoja, in 3) projekti od spodaj navzgor, ki jih vodijo deležniki in mreže, pri katerih ključni kulturni akterji sodelujejo pri doseganju trajnostnih ciljev in dosegajo pozitivne rezultate. Druga pomembna naloga skupine je zagotoviti prispevek k načrtovanemu poročilu Komisije o kulturi in trajnostnem razvoju, ki naj bi bilo objavljeno v drugi polovici leta 2022, ter prispevati k stališčem in priporočilom, ki bodo vključeni v končno izjavo z Unescovega dogodka Mondiacult 2022, ki bo potekal septembra 2022 v Mehiki. Delo te skupine za odprto metodo koordinacije je povezano tudi z razvijajočo se potrebo po večjem vključevanju kulture v strateško načrtovanje javnih politik, saj so življenjski sistemi družb močno prizadeti zaradi pandemije, podnebne krize in degradacije okolja.

3.7.Statistični podatki na področju kulture

Za oblikovanje politik na podlagi dokazov je bistveno, da se redno pripravljajo zanesljivi podatki. V delovnem načrtu so statistični podatki na področju kulture poudarjeni kot horizontalna prednostna naloga, ki bo ustrezno obravnavana. Eurostat zagotavlja usklajene podatke na ravni EU in posodablja svoj namenski spletni razdelek o statistiki na področju kulture, ko so na voljo novi podatki na podlagi ustreznih evropskih raziskav. Eurostat je v obdobju 2020–2021 za nacionalne statistične urade objavil tri vprašalnike o glasbenem in knjižnem sektorju ter sektorju kulturne dediščine. Cilj je bil zbrati alternativne vire podatkov na nacionalni ravni. Delovno skupino Eurostata za statistične podatke na področju kulture se redno obvešča in se z njo posvetuje, da bi pomagali izboljšati kakovost statističnih podatkov na področju kulture in jih nadalje razvijati.

Komisija je sredi leta 2020 objavila razpis za zbiranje predlogov o merjenju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v EU za izvedbo pilotnega projekta, ki ga je Evropski parlament predlagal leta 2019. Cilj je vzpostaviti okvir za merjenje teh sektorjev in zapolniti podatkovne vrzeli na ravni Eurostata. Projekt naj bi se zaključil decembra 2022.

Kot nadaljevanje študije izvedljivosti za ustanovitev evropskega glasbenega observatorija 56 v okviru pobude Glasba premika Evropo so bile nekatere dejavnosti, povezane s podatki, vključene v Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine. Drugo statistično delo, opisano v študiji, je bilo vključeno v posebni sektorski razpis na področju glasbe za leto 2022 v okviru programa Obzorje Evropa („Towards a competitive, fair and sustainable European music ecosystem“ (Na poti h konkurenčnemu, pravičnemu in trajnostnemu evropskemu glasbenemu ekosistemu)).

3.8.Digitalizacija 

Kulturni in ustvarjalni sektorji in gospodarske dejavnosti ustvarjajo, producirajo, urejajo in delijo vsebine na način, ki je vse bolj digitalen, z izjemnimi priložnostmi sektorja za rast in eksperimentiranje, ponovni razmislek o tem, kako bolje sodelovati s tradicionalnim občinstvom in občinstvom, ki ga je težje doseči, ter povečanje kulturnega udejstvovanja. To digitalno preobrazbo je še pospešila pandemija COVID-19. Poleg tega so bili zaradi krize obstoječi izzivi za pravično digitalno uvajanje še bolj vidni. Nekatera vprašanja, ki jih je treba obravnavati za zagotovitev, da bo digitalni prehod koristil evropskim kulturnim akterjem ter državljankam in državljanom, vključujejo: (i) stroške dostopa do tehnologije; (ii) pomanjkanje spretnosti (na digitalnem področju in na področju upravljanja podatkov); (iii) nepravično delitev prihodkov za digitalne uporabe; (iv) odvisnost od zunanjih platform; (v) prevladovanje glavnih ponudnikov; (vi) spodbujanje in ohranjanje kulturne raznolikosti; (vii) pomanjkanje infrastrukture/storitev za nekatere sektorje in (viii) digitalni razkorak. Nekatera od teh vprašanj so bila v središču delovnega načrta za področje kulture ter del dela Komisije in držav članic na področju digitalne politike v okviru njihovih pristojnosti.

4.OCENA DELOVNEGA NAČRTA: metode dela

Za vse predvidene ukrepe so v delovnem načrtu opredeljene tudi metode dela, ki jih je treba uporabiti. Med njimi so: skupine za odprto metodo koordinacije, konference, projekti vzajemnega učenja, študije, delavnice, seminarji za pregled stanja, strokovne skupine, sklepi Sveta in neformalna srečanja ministrov za kulturo 57 .

V delovnem načrtu je bilo skupaj navedenih osem skupin za odprto metodo koordinacije. Vendar je bila skupina za odprto metodo koordinacije za socialno kohezijo preoblikovana v spletno delavnico. Zaradi krize zaradi COVID-19 so bile potrebne manjše dodatne prilagoditve, vključno s preureditvami za nekatere od desetih načrtovanih konferenc, za delavnice (združeni sta bili dve delavnici, štiri so bile odložene) in za dejavnosti vzajemnega učenja (dve sta bili združeni).

Velika večina držav članic v svojih odgovorih v anketi Komisije meni, da so sedanje metode dela primerne za doseganje ambicij delovnega načrta. Po njihovem mnenju so najustreznejša metoda dela skupine za odprto metodo koordinacije, sledijo pa jim delavnice. Konference, študije, seminarji za pregled stanja in vzajemno učenje so bili ocenjeni kot manj priljubljeni. Glede na prednosti in omejitve posameznih metod dela je bilo podanih nekaj predlogov za druge oblike dela, ki bi se lahko dodale v prihodnosti (glej oddelek 6 tega poročila).

4.1.Odprta metoda koordinacije 

Odprta metoda koordinacije (v nadaljnjem besedilu: OMK), ki je prožen in nezavezujoč okvir, je bila še naprej ključna metoda dela pri izvajanju delovnega načrta ter je olajšala strukturirano sodelovanje med državami članicami. Delo vsake skupine za OMK je bilo usklajeno s prednostno nalogo delovnega načrta. Novost pri tem delovnem načrtu je bila, da je mandate skupin pripravila Komisija, nato pa jih je potrdil Odbor Sveta za kulturne zadeve. To je skupinam dalo jasen okvir in osredotočenost. Države članice imajo o tem pristopu pozitivno mnenje.

Skupine za OMK so imele v povprečju šest formalnih sestankov (večinoma na spletu), ki jih je organizirala Komisija. Nekatere skupine so imele dodatna neformalna srečanja in seje za pripravo osnutkov. Nekatere od njih so bile razdeljene tudi v podskupine za delo na podtemah. Ta metoda dela vključuje od 25 do 50 strokovnjakov na skupino iz povprečno približno 23 držav članic. Delo skupin navadno traja eno do dve leti, vključno s časom, ki ga potrebujejo za dokončanje poročila. Eno poročilo o OMK je kot novost vključevalo spletno stran s študijami primerov, prenosljivim gradivom in poddajami, vendar pa se je s tem povečala delovna obremenitev strokovnjakov in Komisije.  

Tri od sedmih OMK so vključevale partnerske države, kot so Švica, Norveška in Islandija. Države članice menijo, da je sodelovanje z državami, ki niso članice EU, v skupinah za OMK koristno, in izražajo odprtost za sodelovanje držav Zahodnega Balkana pri ustreznih temah.

Glede na anketo države članice OMK zelo cenijo kot metodo dela, hkrati pa priznavajo breme zahtev za poročanje za te skupine. Ocenjujejo, da so poročila o OMK in sama srečanja pomembna. Vendar se zdi, da imajo ta poročila le omejen neposreden vpliv na oblikovanje politik in prakse deležnikov. Anketa tudi kaže, da velika večina držav članic za oblikovanje politik na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ni uporabila več kot 5 od 10 (navedenih) poročil o OMK. Kljub temu so države članice poročale tudi o več konkretnih primerih poročil o OMK, ki vplivajo na oblikovanje politik na nacionalni ravni, na primer pri razvoju strategij in reform ali oblikovanju novih organizacij.

4.2.Razširjanje in sporočanje rezultatov delovnega načrta

Glede na anketo večina držav članic ne vidi potrebe po tem, da se v delovnem načrtu opredelijo dejavnosti razširjanja, ki bi bile zavezujoče. Razvile so se že številne dejavnosti, kot so prevajanje poročil, objava informacij na vladnih spletiščih in platformah, konference, razprave in delavnice, ki prispevajo k javni razpravi o temah, povezanih z rezultati delovnega načrta.

Izkušnje kažejo, da se veliko dela in strokovnega znanja vlaga v izvajanje drugih ukrepov delovnega načrta. Da bi se povečal učinek tega dela na oblikovanje politik in prakse deležnikov, se zdi najbolj koristno, da se na ciljno usmerjen in pameten način povečata razširjanje in sporočanje rezultatov OMK in drugih rezultatov delovnega načrta v državah članicah. To bi moralo vključevati vse upravne ravni, organizacije deležnikov, strokovna združenja, tiskane medije itd. V ta namen bi morali biti rezultati OMK in drugi rezultati delovnega načrta visokega standarda in primerni za oblikovalce politik. Čeprav so poročila bogata z vsebino, so lahko zapletena in dolga ter jih je težko operacionalizirati. Da bi se čim bolj izkoristil njihov potencial, morajo vsebovati jasna in konkretna priporočila politike, podprta z ustreznimi dokazi. Biti morajo jedrnata in napisana v nežargonskem, neakademskem jeziku, ki ga nestrokovnjaki lahko razumejo in lahko ustrezno ukrepajo. Spodbujati bi bilo treba krajša in bolj ciljno usmerjena poročila, vključno s povzetki s ključnimi ugotovitvami. To bi pripomoglo tudi k pospešitvi postopkov prevajanja in sporočanja.

4.3.Deležniki na področju kulture

Kulturne organizacije in deležniki so bili bolj kot prej vključeni v izvajanje delovnega načrta za področje kulture, zlasti v luči pandemije. To je pripeljalo do več dogodkov in razprav na spletu, kulturni in ustvarjalni sektorji pa so na ravni EU delovali skupaj in enotno obravnavali potrebe sektorjev (npr. skupne javne izjave). Sodelovanje deležnikov je opisano tudi v drugih delih tega dokumenta.

Komisija je v skladu z novo evropsko agendo za kulturo dodatno okrepila strukturirani dialog s civilno družbo o kulturi. V obdobju 2019–2022 je začela izvajati nov sklop dialogov Glasovi kulture o aktualnih temah, prav tako v skladu s prednostnimi nalogami delovnega načrta. Te teme so zajemale: vlogo kulture v nemestnih območjih EU 58 ; uravnoteženo zastopanost spolov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (povezava z OMK); kulturo in cilje trajnostnega razvoja (povezava z OMK); status in delovne pogoje umetnikov ter delavcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (povezava z OMK); mednarodne kulturne povezave (ki so prispevale k razpravi na srečanju visokih uradnikov med francoskim predsedovanjem) 59 . Sinergije so se izboljšale, vključno s srečanji, na katerih sodelujejo udeleženci OMK in dialoga Glasovi kulture, da bi delili svoje rezultate in poročila.

Poleg tega je Komisija razvila dodatne ciljno usmerjene sektorske dialoge o kulturi, zlasti o kulturni dediščini (strokovna skupina za kulturno dediščino) in glasbi (Glasba premika Evropo). Poleg tega je v okviru pakta EU za znanja in spretnosti 60 ter v skladu z industrijsko strategijo EU deležnike spodbudila k vzpostavitvi obsežnega partnerstva za spretnosti v ekosistemu kulturnih in ustvarjalnih gospodarskih dejavnosti 61 .

Še vedno obstajajo možnosti za večjo vključenost med deležniki in civilno družbo ter za izboljšanje izvajanja delovnega načrta, kot so izrazile tudi države članice v anketi.

5.OCENA DELOVNEGA NAČRTA: rezultati politike

Poleg prednostnih nalog na področju kulture, ki jih je določilo vsako predsedstvo EU, je bilo v delovnem načrtu za področje kulture že od samega začetka predvidenih več (morebitnih) sklepov Sveta s predhodnim tehničnim delom – skupinami za OMK, študijami in delavnicami (dinamični kontinuirani program). Države članice so v svojih odgovorih v anketi menile, da je ta povezava med rezultati delovnega načrta in delom rotirajočih predsedstev koristna. Povezovanje strokovnega in akademskega dela z oprijemljivimi rezultati politike se je izkazalo za koristno pri obravnavanju ključnih prednostnih nalog, kar bi bilo treba v prihodnosti okrepiti. Na podlagi tega so bili sprejeti sklepi Sveta o:

-mladih ustvarjalnih generacijah, sprejeti maja 2019 v času romunskega predsedovanja;

-izboljšanju čezmejnega kroženja evropskih avdiovizualnih del, prav tako sprejeti maja 2019 v času romunskega predsedovanja;

-obvladovanju tveganja na področju kulturne dediščine, sprejeti maja 2020 v času hrvaškega predsedovanja;

-enakosti spolov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, sprejeti decembra 2020 v času nemškega predsedovanja (sklepi predsedstva) 62 ;

-kulturi, visokokakovostni arhitekturi in grajenem okolju kot ključnih elementih pobude Novi evropski Bauhaus, sprejeti decembra 2021 v času slovenskega predsedovanja;

-krepitvi medkulturnih izmenjav z mobilnostjo umetnikov in zaposlenih v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter z večjezičnostjo v digitalni dobi, sprejeti aprila 2022 v času francoskega predsedovanja.

Poleg tega so se zadevna predsedstva zaradi novih vprašanj, zelo pomembnih za oblikovanje kulturnih politik in z vplivom na kulturne in ustvarjalne sektorje v Evropi (npr. uničujoč potres v Zagrebu marca 2020, vse večji zagon agende za trajnostni razvoj do leta 2030, pandemija COVID-19 in proces okrevanja), ukvarjala z odzivi in rezultati politike na naslednjih področjih:

-kulturna razsežnost trajnostnega razvoja, resolucija Sveta sprejeta novembra 2019 v času finskega predsedovanja 63 ;

-sprememba delovnega načrta za področje kulture (2019–2022), sprejeta maja 2020 v času hrvaškega predsedovanja;

-okrevanje, odpornost in vzdržnost kulturnega in ustvarjalnega sektorja, sklepi Sveta sprejeti maja 2021 v času portugalskega predsedstva 64 .

Predsedstva so organizirala vrsto dogodkov na visoki ravni v zvezi s prednostnimi nalogami delovnega načrta in vodenjem politične agende, vendar v delovnem načrtu niso navedeni. Med njimi so:

-neformalna srečanja ministrov in ministric za kulturo za varstvo skupne evropske kulturne dediščine, obravnavanje posledic COVID-19 in vpliva ruske invazije na Ukrajino;

-srečanja visokih uradnikov na področju mednarodnih kulturnih povezav, ki so potekala septembra 2020, septembra 2021 in aprila 2022 v organizaciji ministrstev za zunanje zadeve oziroma v sodelovanju z njimi;

-konference in dogodki predsedstva, npr. o varstvu kulturne dediščine in multilateralizmu novembra 2020, o kulturni demokraciji aprila 2021; o tveganjih, v zvezi z dediščino, muzeji, arhivi in arhitekturo marca 2022.

Množica rezultatov politike, ustvarjenih v okviru tega in tudi prejšnjih delovnih načrtov za področje kulture, kaže na potrebo po pregledu in oceni napredka pri nadaljnjem ukrepanju na podlagi ugotovitev, priporočil in pozivov pri oblikovanju nacionalnih in evropskih politik.

6.SKLEPNE UGOTOVITVE: razmislek o izboljšanem okviru in novih prednostnih nalogah

Pandemija koronavirusa in ruska invazija na Ukrajino sta v naših družbah povzročili pretrese. Močno sta vplivali na kulturo, kulturne in ustvarjalne sektorje ter življenje in delovne pogoje umetnikov in kulturnih delavcev. Med krizo zaradi COVID-19 se je tudi jasno pokazalo, kako neprecenljiva je kultura za Evropo ter za odpornost družb in dobrobit ljudi; razmere v Ukrajini kažejo tudi, kako bistvena je kultura za izražanje naših evropskih vrednot. Na svetovni ravni je bil potrjen sistemski pomen kulture ter kulturnih in ustvarjalnih sektorjev kot pozitivnih nosilcev trajnostne družbene preobrazbe. Medtem so, kot v preteklosti, še vedno prisotni pomembni izzivi za kulturo, kot so podnebne spremembe, digitalizacija ali delovni pogoji.

Novo fazo sodelovanja EU na področju kulture od leta 2022 bi bilo treba obravnavati ob upoštevanju razvoja teh dejavnikov, pri čemer bi morala odražati večji poudarek na kulturi za odpornost ljudi in kolektivno trajnostnost. Poleg novega delovnega načrta za področje kulture bi lahko bolj povezan okvir EU za sodelovanje na področju kulture državam članicam in Komisiji omogočil usklajeno odzivanje na obstoječe in nove izzive. To bi izboljšalo sodelovanje na področju kulture ob polnem spoštovanju subsidiarnosti in nacionalne/regionalne raznolikosti. Omogočilo bi skladnost med različnimi orodji kulturne politike, hkrati pa zagotovilo sinergije z glavnimi pobudami ter skladnost s skladi in programi EU. Ta pristop bi izboljšal dostopnost ter prepoznavnost, učinek in dodano vrednost EU pri oblikovanju kulturnih politik na ravni EU, kar bi prineslo oprijemljivejše koristi za kulturne in ustvarjalne sektorje.

Leta 2020 je Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu 65 priporočilo, naj se izboljša sedanji strateški okvir EU za kulturo, vključno s strateškimi in operativnimi cilji, kar je stališče, ki ga Svet v svojih poznejših sklepih 66 na splošno podpira. Potrebo po večjem usklajevanju oblikovanja politik EU in podpore kulturi, kulturni dediščini ter kulturnim in ustvarjalnim sektorjem je poudaril tudi Evropski parlament v svoji resoluciji o kulturni obnovi Evrope 67 . Prečni in krovni okvir za oživitev in preoblikovanje Evrope s pomočjo kulture je postal tudi stalni poziv civilne družbe 68 . V anketi za to poročilo je več držav članic izrazilo jasno podporo krepitvi okvira kulturne politike EU, druge pa so ostale bolj previdne.

Med prednostnimi nalogami sedanjega delovnega načrta za področje kulture je odnos med kulturo in vrednotami trajnosti še naprej v celoti pomemben za prihodnost, tako v širšem smislu trajnostnega razvoja kot v osredotočenosti na konkretnih temah, kot so podnebne spremembe (vključno z ozelenitvijo kulturnega sektorja) in blaginja. Sporočilo o novem evropskem Bauhausu 69 poudarja temeljno vlogo kulture pri reševanju izzivov na področju trajnostnosti in podpiranju pozitivne družbene preobrazbe. Še naprej se je treba osredotočati na podnebne spremembe in okolje, da bi obravnavali in ublažili glavna tveganja in izzive za kulturno in naravno dediščino na eni strani ter gradili na vlogi kulture in umetnosti pri spremljanju vedenjskega in duševnega prilagajanja podnebnim spremembam in degradaciji okolja (kot je sposobnost umetnosti in oblikovanja, da na novo opredelita človeško interakcijo z naravo) na drugi strani.

Okrevanje in odpornost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in gospodarskih dejavnosti po pandemiji COVID-19 ostajata ključnega pomena in bi ju bilo treba prednostno obravnavati. To bi lahko bilo povezano z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost v državah članicah ter priložnostjo, ki jo ta mehanizem ustvarja za izmenjavo dobrih praks in opredelitev skupnih ovir. Poleg odpornosti (tj. prilagodljivosti na pretrese) se je treba osredotočiti na opolnomočenje sektorjev, da bi bili bolje pripravljeni na prihodnje izzive. Še naprej so pomembni tudi učinki digitalne preobrazbe na kulturno in umetniško raznolikost – poslovni modeli, odnosi z občinstvom ter sprememba načina zasnove, produkcije in potrošnje.

Status, delovni in socialni pogoji ter odpornost delavcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih bodo nedvomno še naprej glavna vprašanja za sodelovanje EU v prihodnjih letih. Delovni pogoji umetnikov so se zaradi krize zaradi COVID-19 močno poslabšali. Države članice tej temi namenjajo vse večjo pozornost, tudi v razpravah na ravni EU. Evropski parlament je v svoji resoluciji iz oktobra 2021 pozval Komisijo, „naj predlaga evropski status umetnika ter oblikuje skupni okvir za delovne pogoje in minimalne standarde v vseh državah članicah EU“ 70 . Komisija podpira ambicije na tem področju.

Poleg tega bi se bilo treba glede na izkušnje, pridobljene med krizo, ponovno osredotočiti na prizadevanja za krepitev socialne kohezije in razširitev dostopa do kulture. Vpliv kulture in umetnosti na dobrobit in duševno zdravje, dostop invalidov (kot gledalcev ter umetnikov in ustvarjalcev) do kulture in ustvarjalnosti ter vztrajne asimetrije med podeželjem in mesti pri dostopu do kulture so na primer aktualna vprašanja, ki v razpravi o kulturni politiki EU še niso bila zadostno obravnavana. Aktualna tema bi bila tudi spodbujanje vključevanja in nediskriminacije ter boj proti rasizmu s pomočjo kulture, zlasti ob upoštevanju priporočil iz Resolucije Evropskega parlamenta z dne 8. marca 2022 o vlogi kulture, izobraževanja, medijev in športa v boju proti rasizmu 71 . Glede na napredek, dosežen na področju enakosti spolov v sektorjih, se lahko zdaj sprejmejo nadaljnji ukrepi, ki v ospredje postavljajo zbiranje podatkov z upoštevanjem spola, kar je eno od ključnih priporočil odprte metode koordinacije.

Pomembna tema, ki potrebuje nadaljnjo koordinacijo, je nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami. Kot je bilo napovedano v strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu, bo Komisija do konca leta 2022 predlagala akcijski načrt za boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami. Na tem področju veljajo za koristne priložnosti za izmenjavo dobrih praks in vzajemno učenje med različnimi državami članicami. Druga prednostna naloga za nadaljnji razvoj je strateški pristop k mednarodnim kulturnim povezavam EU, ki si zasluži več pozornosti, zlasti glede na raznolikost organov, ki delujejo na tem področju politike, in potrebo po usklajenih prizadevanjih, zlasti vključevanju kulture v druge politike in programe. Visoko na dnevnem redu večine držav članic je tudi odnos med kulturo, demokracijo, kulturnimi pravicami in povezavo z izobraževanjem.

Metode dela v delovnem načrtu bi se morale v prihodnosti ustrezno spreminjati, vključno z načrtovanjem in izvajanjem ukrepov na podlagi kontinuiranega programa. Nekatere od njih, vključno z odprto metodo koordinacije na področju kulture, bi se lahko ponovno preučile, da bi postale postopkovno enostavnejše in učinkovitejše. Razmislilo bi se lahko o racionalnejših postopkih z manj zahtevami glede poročanja, kot so bolj eksperimentalni in pilotni ukrepi, ter krajših ciljnih delovnih skupinah. Bolj poglobljeno izmenjavo mnenj o pomembnih vprašanjih bi prav tako omogočilo več strokovnega dela in neformalna srečanja Odbora za kulturne zadeve, srečanja možganskih trustov ali skupne seje pripravljalnih teles Sveta. Udejanjanje rezultatov na nacionalni ravni v okviru politike bi lahko izboljšale tudi nove metode dela, kot so predlagale države članice, na primer sestanki generalnih direktorjev za kulturo. Podpreti bi bilo treba večji poudarek na sektorskih izzivih z ustreznimi delovnimi strukturami, ki bi združevale strokovnjake z evropske in nacionalne ravni ter iz kulturnega sektorja. V naslednjem delovnem načrtu bi bilo lahko izrecno navedeno tudi sodelovanje držav, ki niso članice EU, pri izvajanju ukrepov.

Nova faza sodelovanja na področju kulture na ravni EU je tudi priložnost za zagotovitev večjega neposrednega sodelovanja s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji. Nov okvir EU za sodelovanje na področju kulture bi lahko v skladu s svojimi načeli vzpostavil bolj strukturirano in vključujoče sodelovanje med javnimi organi ter kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji na ravni EU na podlagi oblik dialoga, ki jih je vzpostavila Komisija.

______

PRILOGA: Anketa o izvajanju delovnega načrta za področje kulture 2019–2022: analiza odgovorov držav članic EU

(1)

      Sklepi Sveta o delovnem načrtu za področje kulture 2019–2022 .

(2)

     Sporočili Komisije o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije in o novi evropski agendi za kulturo .

(3)

      Evropski okvir ukrepanja na področju kulturne dediščine . 

(4)

      Poročilo o oceni evropskega leta kulturne dediščine 2018 .

(5)

      Skupno sporočilo: Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave .

(6)

     Kot so sklepi Sveta o delovnem načrtu za področje kulture (2015–2018) , naslednik katerega je sedanji delovni načrt .

(7)

      Spletna stran: odziv na koronavirus v podporo kulturnim in ustvarjalnim sektorjem .

(8)

      Spletna stran: platforma Creatives Unite .

(9)

      Sporočilo Komisije o smernicah EU za varen ponovni zagon dejavnosti v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih – COVID-19 . 

(10)

      Spletno mesto: Evropska industrijska strategija . 

(11)

     Analiza učinka krize zaradi COVID-19 na kulturne in ustvarjalne gospodarske dejavnosti ter različnih tveganj in potreb za trajnostno okrevanje je bila skupaj z drugimi industrijskimi ekosistemi ocenjena v letnih poročilih o enotnem trgu za leti 2021 in 2022 .

(12)

      Tematska analiza pregleda kazalnikov mehanizma za okrevanje in odpornost za področje kulture .

(13)

      Uredba EU 2021/818 o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) .

(14)

      Uredba (EU) št. 1295/2013 o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa ; Sklep Sveta (EU) o vzpostavitvi Posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (vključno z avtonomnim področjem ukrepanja za kulturno dediščino ter kulturni in ustvarjalni sektor).

(15)

      Spletna stran: CulturEU, vodnik po financiranju . 

(16)

      Strateška agenda EU za obdobje 2019–2024 .

(17)

     Še en pomemben institucionalni razvoj je bil izstop Združenega kraljestva iz EU 31. januarja 2020, ki je vplival na kulturne in ustvarjalne sektorje, gospodarske dejavnosti in trge na obeh straneh.

(18)

      Spletna stran: Novi evropski Bauhaus .

(19)

      Spletna stran: Evropsko leto mladih 2022 .

(20)

      Spletna stran: Evropski program znanj in spretnosti .

(21)

      Rimska izjava voditeljev skupine G20 .

(22)

      Spletno mesto: Resolucija ZN o kulturi in trajnostnem razvoju . 

(23)

      Izjava evropskih ministrov in ministric, pristojnih za kulturo, avdiovizualno področje in medije, ki so se sestali 7. in 8. marca 2022 v Angersu .

(24)

      Mehanizem EU na področju civilne zaščite (europa.eu) .

(25)

      Sklepi Sveta o spremembi delovnega načrta za področje kulture (2019–2022) .

(26)

     A) Trajnost na področju kulturne dediščine; B) kohezija in blaginja; C) ekosistem v podporo umetnikom, strokovnjakom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter evropskim vsebinam; D) enakost spolov; E) mednarodne kulturne povezave; F) kulturna razsežnost trajnostnega razvoja. Poleg tega sta kot pomembni horizontalni vprašanji opredeljeni digitalizacija in statistika na področju kulture.

(27)

     Odprta metoda koordinacije je oblika medvladnega oblikovanja politik, ki ne vodi do zavezujočih zakonodajnih ukrepov EU in od držav EU ne zahteva, naj sprejmejo ali spremenijo svoje zakone.

(28)

      Spletna stran: zbirka študij primerov kulturne dediščine v akciji in izbrane dobre prakse glede kakovosti ukrepov na področju kulturne dediščine .

(29)

      Spletna stran: konferenca predsedstva o krepitvi evropskega sodelovanja za zaščito ogrožene kulturne dediščine .

(30)

      Sklepi Sveta o obvladovanju tveganja na področju kulturne dediščine .

(31)

      Priročnik ICOMOS: Evropska načela kakovosti za intervencije, ki jih financira EU in vplivajo na kulturno dediščino .

(32)

      Poročilo o delavnici: dopolnilno financiranje za kulturno dediščino  

(33)

      Spletna stran: Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport, 17.–18. maj 2021 .

(34)

      Poročilo o delavnici: delavnica o kulturi za socialno kohezijo .

(35)

      Poročilo skupine za odprto metodo komunikacije: Towards a shared culture of architecture (Na poti k skupni kulturi arhitekture).

(36)

      Sklepi Sveta o kulturi, visokokakovostni arhitekturi in grajenem okolju kot ključnih elementih pobude Novi evropski Bauhaus .

(37)

      Spletna stran: skupina Glasovi kulture o (ponovnem) angažiranju digitalnega občinstva v kulturnih sektorjih .

(38)

      Poročilo skupine Glasovi kulture o (ponovnem) angažiranju digitalnega občinstva v kulturnih sektorjih .

(39)

      Sklepi Sveta o mladih ustvarjalnih generacijah .

(40)

      Študija o statusu in delovnih pogojih umetnikov ter delavcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih .

(41)

      Poročilo skupine Glasovi kulture o statusu in delovnih pogojih umetnikov ter delavcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih .

(42)

      Spletna stran: Konferenca predsedstva o utrjevanju evropskega sodelovanja s koprodukcijami .

(43)

      Sklepi Sveta o izboljšanju čezmejnega kroženja evropskih avdiovizualnih del s poudarkom na koprodukcijah .

(44)

      Poročilo skupine za odprto metodo komunikacije: Co-productions that shine (Koprodukcije, ki zasijejo). 

(45)

      Glasba premika Evropo| Culture and Creativity (Kultura in ustvarjalnost) (europa.eu) .

(46)

      Poročilo skupine za odprto metodo komunikacije: Translators on the cover (Prevajalci na naslovnici).

(47)

      Sklepi Sveta „krepitev medkulturnih izmenjav z mobilnostjo umetnikov in zaposlenih v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter z večjezičnostjo v digitalni dobi“ .

(48)

      Bukareška izjava ministrov in ministric za kulturo o vlogi kulture pri gradnji prihodnosti Evrope .

(49)

      Spletna stran konference Flipping the Odds o ekosistemih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter njihovem financiranju, inovacijah, podjetništvu in širši podpori .

(50)

      Sklepi konference Flipping the Odds – ekosistemi kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter njihovo financiranje, inovacije, podjetništvo in širša podpora . 

(51)

      Študija o razlikah med spoloma v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih .

(52)

      Poročilo skupine Glasovi kulture o uravnoteženi zastopanosti spolov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih .

(53)

      Poročilo skupine za odprto metodo komunikacije o doseganju enakosti spolov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih .

(54)

      Sklepi Sveta o strateškem pristopu EU k mednarodnim kulturnim odnosom in okviru za ukrepanje.  

(55)

      Poročilo skupine Glasovi kulture o kulturi in ciljih trajnostnega razvoja .

(56)

      Študija izvedljivosti za ustanovitev evropskega glasbenega observatorija .

(57)

     V delovnem načrtu so kot metode dela med drugim navedeni tudi dialog s civilno družbo, pilotni projekti, skupne pobude z mednarodnimi organizacijami in Evropski kulturni forum. Slednje pa niso bile povezane z izvajanjem akcijskega načrta.

(58)

      Poročilo skupine Glasovi kulture o vlogi kulture v nemestnih območjih Evropske unije .

(59)

      Poročilo skupine Glasovi kulture o mednarodnih kulturnih povezavah .

(60)

      Spletna stran: Pakt za znanja in spretnosti – Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje .

(61)

     To partnerstvo bo prispevalo k podpori, ki je gospodarski dejavnosti že na voljo za preusposabljanje in izpopolnjevanje, ter jo dopolnjevalo, tudi prek več instrumentov financiranja EU in programa Ustvarjalna Evropa.

(62)

      Presidency conclusions on gender equality in the field of culture (Sklepi predsedstva o enakosti spolov na področju kulture).

(63)

      Resolucija Sveta o kulturni razsežnosti trajnostnega razvoja .

(64)

      Sklepi Sveta o okrevanju, odpornosti in vzdržnosti kulturnega in ustvarjalnega sektorja .

(65)

      Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 08/2020 o naložbah EU v kulturne objekte .

(66)

      Sklepi Sveta o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 08/2020 .

(67)

      Resolucija Evropskega parlamenta o kulturni obnovi Evrope . 

(68)

     Na primer: Culture Action Europe, Evropska kulturna fundacija in Europa Nostra: A Cultural Deal for Europe (Kulturni dogovor za Evropo) iz leta 2020; kampanja #CulturalDealEU .

(69)

      Sporočilo Komisije o novem evropskem Bauhausu .

(70)

      Resolucija Evropskega parlamenta o položaju umetnikov in okrevanju kulturnega sektorja v EU .

(71)

      Resolucija Evropskega parlamenta o vlogi kulture, izobraževanja, medijev in športa v boju proti rasizmu .

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.6.2022

COM(2022) 317 final

PRILOGA

k

Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij

o delovnem načrtu za področje kulture 2019–2022

Anketa o izvajanju delovnega načrta
za področje kulture 2019–2022

Analiza odgovorov držav članic EU

Priloga k Poročilu Komisije
o delovnem načrtu za področje kulture 2019–2022

Povzetek rezultatov ankete

Komisija se je z državami članicami posvetovala o izvajanju delovnega načrta za področje kulture 2019–2022 (v nadaljnjem besedilu: DN), tako da jim je prek IT orodja EUSurvey poslala vprašalnik. Vprašalnik je vključeval vprašanja za ocenjevanje (z oceno med 1 in 6), vprašanja z odgovorom da/ne in kvalitativna vprašanja odprtega tipa. Odgovori so bili prejeti do 28. januarja 2022.

Komisija je povzetek odgovorov te ankete predstavila Odboru Sveta za kulturne zadeve na seji 10. februarja 2022.

V tem dokumentu je predstavljena analiza odgovorov na podlagi strukture ankete. Analizo podatkov je podprla evropska mreža strokovnjakov za kulturo 1 .

1.Prednostne naloge delovnega načrta za področje kulture

DN za področje kulture 2019–2022 opredeljuje šest tematskih prednostnih nalog.

Države članice so bile pozvane, naj ocenijo pomen teh prednostnih nalog za kulturne politike na ravni EU in držav. Na podlagi 27 odgovorov je razvidno, da so za kulturno politiko na ravni EU najpomembnejše tri prednostne naloge: (1) trajnost na področju kulturne dediščine, (2) kultura kot gonilo trajnostnega razvoja in (3) ekosistem v podporo umetnikom, strokovnjakom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter evropskim vsebinam.

Slika 1: Razvrstitev šestih sedanjih prednostnih nalog DN za področje kulture 2019–2022 glede na njihov pomen za kulturno politiko na ravni EU in držav

 
Tematska prednostna naloga „Ekosistem v podporo umetnikom, strokovnjakom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter evropskim vsebinam“ je bila uvrščena na prvo mesto v smislu pomena za kulturno politiko na nacionalni ravni, sledili pa sta ji tematski prednostni nalogi „Trajnost na področju kulturne dediščine“ in „Kohezija in blaginja“.

Tematska prednostna naloga „Kultura kot gonilo trajnostnega razvoja“ se dojema kot pomembnejša na ravni EU kot na ravni države. „Enakost spolov“ in „mednarodne kulturne povezave“ veljajo za najmanj pomembne za obe ravni. Zdi se, da sta samo dve od šestih tematskih prednostnih nalog pomembnejši za nacionalno raven. Lahko bi sklepali, da je lahko DN instrument, ki bi bil primernejši za oblikovanje politik na evropski in ne na nacionalni ravni.

2.Dodana vrednost delovnih načrtov za področje kulture

Po mnenju držav članic je dodana vrednost DN predvsem v tem, da prispevajo k izboljšanju položaja in vloge kulture v drugih politikah in programih; poleg tega so vir informacij in navdiha za oblikovanje kulturnih politik na novih področjih. Nasprotno, ko gre za izboljšanje načina ocenjevanja in izvajanja kulturnih politik na nacionalni ravni, naj bi DN imeli najnižjo dodano vrednost.

Slika 2: Razvrstitev različnih vidikov dodane vrednosti delovnih načrtov za nacionalne/podnacionalne ravni

 
Anketa je predstavnikom držav članic omogočila izmenjavo mnenj in predlogov o dodani vrednosti DN za nacionalne ali podnacionalne politike. Večina od dvanajstih predstavnikov, ki so odgovorili na to točko, je ugotovila, da: (1) DN lahko navdihujejo procese reform na področju kulturne politike in usmerjajo nov razvoj politik na nacionalni ravni, saj so izzivi v državah članicah pogosto podobni, čeprav se okoliščine lahko razlikujejo; (2) DN zagotavljajo širšo perspektivo, širšo sliko in vrednost pri razpravah o horizontalnih vprašanjih, kot so okolje, spol, digitalni prehod in mobilnost na ravni EU; (4) so DN okrepili povezave med financiranjem in oblikovanjem politik; (5) DN pomagajo utrditi obstoječi okvir, začrtati nove prednostne naloge in močno vplivati na vključevanje kulture v druga področja politike, zlasti z izboljšanjem medinstitucionalnega sodelovanja; (6) DN lahko ozaveščajo o vprašanjih, ki v nacionalnih politikah veljajo za samoumevna ali so odrinjena na rob, ter krepijo medsektorsko sodelovanje, soustvarjanje in mobilnost za manjše države ali regije; ter (7) prednostna naloga DN ni ocenjevanje javnih politik, temveč spodbujanje razpoložljivosti in dostopnosti kulture.

Posebna pozornost je bila namenjena vlogi skupin za odprto metodo koordinacije (OMK), ki so vsem državam članicam omogočile sodelovanje pri vzajemnih izmenjavah in učenju, izmenjavo najboljših praks in stike s strokovnjaki v zvezi z vprašanji skupnega interesa. Anketiranci so navedli, da so se na podlagi tega razvile skupnosti in mreže. Eden od anketirancev poudarja, da je dodana vrednost OMK odvisna od tega, v kolikšni meri so teme OMK povezane s prednostnimi nalogami politike države članice.

Nekateri anketiranci so podali predloge glede prenosljivosti, učinkovite komunikacije in razmisleka o ključnih temah in rezultatih DN na nacionalni in podnacionalni ravni, pri čemer so poudarili, da so na tem področju potrebna posebna prizadevanja. Drugi pomemben predlog se nanaša na okvire ocenjevanja, ki bi se lahko dodali prihodnjemu DN kot del metodološkega pristopa za spremljanje njegovega izvajanja.

Ločeno vprašanje je bilo osredotočeno na dodano vrednost DN v smislu sodelovanja na področju kulturne politike. Na podlagi odgovorov naj bi sodelovalna razsežnost DN izboljševala sodelovanje med državami članicami in s Komisijo. Učinek na nacionalni ravni bi lahko bil izboljšanje sodelovanja z drugimi vladnimi oddelki in sektorji. Manj prednosti naj bi prineslo izboljšanje sodelovanja z deležniki ali med organi na različnih upravnih ravneh v državah članicah.

Slika 3: Razvrstitev različnih vidikov dodane vrednosti delovnega načrta za sodelovanje na področju kulturne politike

 
V kvalitativnem delu ankete so nekatere države članice menile, da bi moralo besedilo DN jasno navajati njegovo vrednost. Drug s tem povezan predlog kaže na prednosti zagotavljanja jasnih opredelitev in razprave o kazalnikih v začetni fazi dela. 

3.Metode dela

V ločenem oddelku ankete so bila zbrana mnenja o metodah dela v DN.

Slika 4: Mnenje o primernosti metod dela

 
Zbrani odgovori kažejo, da velika večina držav članic (24) meni, da so sedanje metode dela najprimernejše za doseganje ciljev DN.

Slika 5: Razvrstitev metod dela glede na njihovo primernost za doseganje ciljev delovnega načrta

Natančneje, države članice dajejo prednost metodi OMK, ki ji sledijo delavnice kot druga zaželena metoda. Dejavnosti vzajemnega učenja, konference, študije in seminarji za oceno stanja so na prednostnem seznamu uvrščeni nižje. Vzajemno učenje se zdi nekoliko manj zaželeno kot druge metode.

Slika 6: Mnenje o potrebi po dodatnih metodah dela

Deset držav članic je menilo, da morda manjka nekaj metod dela, in predlagalo druge metode, ki vključujejo: (1) eksperimentalne in pilotne ukrepe, ki so na voljo kot kratke (6-mesečne) delovne skupine za posebna vprašanja, ki jih sestavlja 5–7 podskupin držav članic. To pomeni manjše, krajše delovne skupine za preskušanje zamisli z manj zahtevami glede poročanja in večjo prožnostjo; (2) srečanja strokovnjakov ali možganskih trustov, ker omogočajo preskušanje zamisli; (3) obliko: manj formalna srečanja Odbora za kulturne zadeve kot uporabna metoda dela za strateško usmerjanje in ocenjevanje, npr. delovne skupine držav članic ali skupni sestanki pripravljalnih teles. Na splošno so večkrat predlagane krajše in učinkovitejše dejavnosti vzajemnega učenja; (4) organizacijo študijskih obiskov, ki dopolnjujejo skupine za OMK; (5) strukturiran in konsolidiran dialog s kulturnim sektorjem in civilno družbo kot metodo dela DN.

4.Teme delovnega načrta

Četrto področje ankete je bilo povezano z ustreznostjo tem, ki naj bi se obravnavale v prihodnosti.

Za ponovno obravnavo v naslednjem DN je bila najpogosteje omenjena tema razmerje med kulturo in vrednotami trajnostnosti. To ne vključuje le vprašanj, povezanih s podnebnimi spremembami, temveč tudi trajnostnost ekosistema kulture in kulturne dediščine v različnih vrednostnih verigah.

Anketiranci so predlagali, da bi bilo mogoče to temo obravnavati z različnih vidikov, ki bi lahko vključevali: (1) prispevek kulture k doseganju ciljev trajnostnega razvoja; (2) umetnost, kulturo in dediščino v povezavi s podnebnimi spremembami ali prilagajanjem nanje; (3) sklicevanje na kulturo kot gonilo trajnostnega prehoda; (4) pojem trajnostnosti ekosistema kulture in kulturne dediščine v različnih vrednostnih verigah.

Drugi dve obstoječi temi, večkrat omenjeni kot pomembni, sta status, delovni in socialni pogoji ali odpornost delavcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter strateški pristop k mednarodnim kulturnim povezavam EU. 

Vse druge obstoječe teme so bile v odgovorih manjkrat omenjene. 

Kar zadeva nove teme, ki bodo razvite v prihodnjem DN, iz odgovorov na anketo izhajajo trije sklopi:

Prvi sklop odraža željo po uporabi kulture in umetnosti za proaktivno obravnavanje podnebnih sprememb, in sicer s trajnostnim kulturnim turizmom, trajnostnim upravljanjem dediščine, krožnim gospodarstvom v vrednostnih verigah v kulturnem sektorju, zeleno preobrazbo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter procesi oblikovanja za trajnostno družbo.

Drugi sklop obravnava teme, povezane z demokracijo in izobraževanjem, na primer: kultura, demokracija in kohezija; medkulturno izobraževanje; sinergije z izobraževanjem, predvsem na področju umetnosti; kulturno in ustvarjalno izobraževanje za vse; izmenjava mnenj o izvajanju Konvencije iz Fara.

Tretji (večji) sklop je povezan z vprašanji digitalne tehnologije, vključno s temami, kot so: kulturna in umetniška raznolikost v digitalnem okolju; digitalizacija kulturne dediščine; kulturno ustvarjanje na digitalnih trgih/v digitalnem okolju (s poudarkom na blokovnih verigah in umetni inteligenci) ter digitalna preobrazba kulturnih in ustvarjalnih sektorjev (učinki na vrednostno verigo, poslovne modele, digitalno občinstvo).

Ločen sklop predlogov se nanaša na realnost po pandemiji, in sicer: okrevanje, odpornost in vzdržnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno s trdnejšim, stalnim in dolgoročnim položajem glede finančnih sredstev, ter kultura kot ključni dejavnik pri spodbujanju duševnega zdravja in dobrobiti. Število odgovorov kaže, da je to danes priljubljena in aktualna tema, vendar če želimo ohraniti njen pomen, bi jo bilo treba preoblikovati, da bi zajemala odpornost na kakršno koli svetovno krizo.

Poseben oddelek v anketi je bil namenjen zbiranju mnenj o možnosti bolj sektorskega pristopa v DN. Odzvale so se vse države članice.

Slika 7: Mnenje o bolj sektorskem pristopu v prihodnjem delovnem načrtu

Čeprav se zdi, da se predstavniki držav članic glede tega vprašanja ne strinjajo, večina (15 od 27 odgovorov) podpira sektorski pristop.

Tiste, ki se zavzemajo za sektorski pristop, so poudarile potrebo po bolj ciljno usmerjenem, konkretnejšem in učinkovitejšem ukrepanju, s katerim bi lahko obravnavali posebne potrebe in težave s prilagojenimi ukrepi, in sicer z upoštevanjem v razvoju programov financiranja.

Tiste, ki se zavzemajo za horizontalni pristop, menijo, da je primernejši, razen če obstaja konkretna sektorska zadeva, ki zahteva pozornost. Nekatere trdijo, da so številni sodobni izzivi presečni za več kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Druge trdijo, da so sektorske posebnosti in zmogljivosti v državah članicah preveč raznolike ter da obstajajo očitne razlike v ciljih in pristopih med DN (načrtom za sodelovanje na področju politik) in programom financiranja, kot je Ustvarjalna Evropa. Obstajajo tudi nekateri pomisleki v zvezi s tveganjem, da bi se pozornost namenila določenim sektorjem na račun drugih. Drug argument v prid horizontalnemu pristopu je, da kultura postaja vse bolj interdisciplinarna.

Eden od odgovorov je vseboval trditev, da ni nujno, da se tematski ali sektorski pristop medsebojno izključujeta.

Anketa je bila osredotočena tudi na pandemijo in odpornost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Zdi se, da bo ta tema verjetno ostala ključna prednostna naloga v naslednjem DN za področje kulture, saj si sektorji niso v celoti opomogli od hudih posledic krize. 

Slika 8: Mnenje o okrevanju in odpornosti kot prednostnih nalogah naslednjega delovnega načrta

5.Statistični podatki

Odgovori nedvoumno kažejo, da bi morali biti statistični podatki na področju kulture še naprej medsektorska prednostna naloga.

Slika 9: Mnenje o statističnih podatkih na področju kulture kot medsektorski prednostni nalogi v prihodnjem delovnem načrtu

Kar zadeva delovno skupino Eurostata za statistične podatke na področju kulture, so nekateri odgovorili, da ne vedo (če je njihova država zastopana v tej skupini), ali pa sploh niso odgovorili (slika 10), čeprav so v skupini zastopane vse države članice.

Slika 10: Zastopanje držav članic v delovni skupini za statistične podatke na področju kulture

6.Dejavnosti in rezultati OMK

Eden od elementov ankete je bilo vprašanje, ki je namenjeno zbiranju mnenj o OMK in njenih rezultatih v okviru procesa DN.

Slika 11: Mnenje o koristnosti OMK za navedene dejavnosti in rezultate

Srečanja v okviru OMK (ki veljajo za priložnosti za izmenjavo znanja in izkušenj, izmenjavo dobrih praks, srečanja in mreženje s strokovnjaki) in poročila skupin za OMK so se izkazala za najkoristnejše elemente te metode dela. Vrednost poročil je večinoma v priporočilih politike v njih, pa tudi v študijah primerov in dobrih praksah, ki jih predstavljajo. OMK se zdi manj uporabna kot forum za predstavitve predstavnikov dialoga Glasovi kulture, katerih prispevki bodo za ustrezno obravnavo verjetno potrebovali drugo platformo.

7.Prispevek civilne družbe/deležnikov k OMK

V anketi so bile države članice povprašane tudi o mnenju o prispevku deležnikov in civilne družbe k procesu OMK. Večina držav članic meni, da je ta prispevek koristen.

Slika 12: Mnenje o dodani vrednosti prispevkov civilne družbe za skupine za OMK

8.Sodelovanje tretjih držav v OMK

V anketi je bilo tudi vprašanje glede sodelovanja tretjih držav pri izvajanju DN. Velika večina držav članic podpira sodelovanje držav Efte/EGP v skupinah za OMK.

Slika 13: Mnenje o koristnosti sodelovanja predstavnikov držav Efte/EGP v skupinah za OMK

Zdi se, da so države članice na splošno naklonjene sodelovanju držav Zahodnega Balkana, vendar opozarjajo, da je to odvisno od ustreznosti teme, ki se bo obravnavala. V eni opombi je bila navedena tudi možnost sodelovanja Združenega kraljestva.

Slika 14: Mnenje o odprtju skupin za OMK za Zahodni Balkan

9.Razširjanje OMK

Države članice ne menijo, da bi morale biti dejavnosti razširjanja poročil skupin za OMK določene v DN.

Slika 15: Mnenje o dejavnostih razširjanja, izrecno navedenih v delovnem načrtu

Države članice so poudarile, da sodelujejo pri pomembnih dejavnostih razširjanja. Nekateri primeri, ki bi jih bilo mogoče v prihodnosti okrepiti, so: (1) prevod (nekaterih) poročil in drugega ustreznega pisnega gradiva v nacionalne jezike; (2) razširjanje informacij med deležniki ter izmenjava informacij z ustreznimi vladnimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter agencijami, kulturnimi ustanovami in deležniki; (3) izmenjava informacij o DN na javnih spletnih mestih in razširjanje informacij na ustreznih platformah in v družbenih medijih (vključno s centrom Ustvarjalna Evropa); (4) organizacija javnih razprav s političnimi deležniki, konferenc z nacionalnimi strokovnjaki in mednarodnimi kolegi, seminarjev, razprav, informativnih srečanj in javnih delavnic o posebnih temah in dobrih praksah; (5) skupne seje članov skupine za OMK z lokalnimi deležniki, oblikovalci politik in nacionalnimi referenčnimi skupinami, ustanovljenimi za nekatere OMK.

10.Vplivi OMK

Večina držav članic opozarja na zmeren vpliv poročil skupin za OMK na oblikovanje politik (na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni) in na prakse deležnikov. Od desetih pripravljenih poročil je velika večina držav članic za oblikovanje politike uporabila le od enega do največ pet poročil. Najbolj uporabljeno poročilo je poročilo na temo „visokokakovostna arhitektura in grajeno okolje za vse“ (navedeno 13-krat). Naslednji dve najbolj priljubljeni poročili (vsako navedeno trikrat) sta obravnavali temi: a) „od socialne vključenosti do socialne kohezije – vloga kulturne politike“ ter b) „vloga javnih politik pri razvoju podjetniškega in inovacijskega potenciala kulturnih in ustvarjalnih sektorjev“.

Slika 16: Vpliv poročil skupin za OMK na oblikovanje politik in prakse sektorja

Obstaja več vrst ukrepov, pomembnih za oblikovanje politike, na katere so neposredno vplivale OMK, vsi pa se nanašajo na določeno tematsko področje: (1) ciljno usmerjena nepovratna sredstva, ki jih ministrstvo nudi kulturnim ustanovam; (2) ukrepi, kampanje, upravni postopki, eksperimentalni projekti in programi ministrstva, lokalne uprave ali zasebnega sektorja; (3) sodelovanje v evropskih programih; (4) OMK kot izhodišče ali vir za razvoj strategije ali nacionalne politike; (4) organizacija javnih dogodkov, kot je delavnica; (5) spodbuda za začetek delovanja nove organizacije, povezane s temo poročila; (6) študije, ki jih je naročilo ministrstvo; (7) financiranje projektov, vključno s projekti mreženja.

Rezultati ankete kažejo, da se predstavniki držav članic bolj zavedajo vpliva poročil skupin za OMK na oblikovanje politik kot na prakse deležnikov s področja kulture in ustvarjalnosti.

11.Predsedstva Sveta EU

Države članice v raziskavi so jasno navedle, da je koristno ohraniti povezavo med rezultati DN ter predsedstvi ter njihovimi konferencami, sklepi ali drugimi pobudami. Večina držav članic vidi prednost tudi pri krepitvi te povezave in povečanju njene produktivnosti v naslednjem DN.

Slika 17: Mnenje o koristnosti dinamičnega kontinuiranega programa

12.Strateški okvir

Večina sodelujočih v anketi se strinja, da spodbujanje sodelovanja na področju kulturne politike na ravni EU prinaša dodano vrednost prek dogovorjenih strateških ciljev EU in skupnih načel kulturne politike v skladu s priporočili Evropskega računskega sodišča.

Slika 18: Mnenje o nadaljnjem spodbujanju sodelovanja na področju kulturne politike na ravni EU

Več odgovorov vsebuje predloge v skladu s poročilom Evropskega računskega sodišča. Nekateri sodelujoči menijo, da kulturni sektor potrebuje in pričakuje učinkovite ukrepe v podporo okrevanju po pandemiji na nacionalni ravni in na ravni EU. Drugi predlagajo vzpostavitev splošnega strateškega okvira za kulturni sektor, na katerega bi se lahko nanašali vsi drugi dokumenti in pobude politike Komisije, Sveta in ESZD ter druge glavne pobude EU. Izražena je bila tudi zamisel o zagotovitvi jasnejšega strateškega okvira, morda z enotnim strateškim dokumentom, ki bi združil agendo in DN za področje kulture ob spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Nato bi lahko pripravili posebne akcijske načrte, ki bi zajemali druge vrste ukrepov.

Izraženi so bili tudi nekateri dvomi. Nekatere države članice poudarjajo, da je ena od glavnih nalog DN olajšati izmenjavo praks in zamisli, ne pa harmonizacija ali uvajanje postopka od zgoraj navzdol. DN velja za uveljavljen strateški in operativni instrument, ki deluje. Predlaga se tudi revizija poročila Evropskega računskega sodišča ob upoštevanju novih okoliščin, ki bi bila podlaga za nadaljnji razmislek. V enem odgovoru je poudarjena potreba po raziskavah o izvedljivosti in koristih večje dolgoročne koordinacije na ravni EU, po možnosti tudi o tem, kako bi to lahko bolje prispevalo k oblikovanju politik na nacionalni ravni ob upoštevanju subsidiarnosti.

13.Trajanje delovnega načrta

Velika večina (21 držav članic) se strinja, da je štiriletno trajanje DN ustrezno.

Slika 19: Mnenje o sedanjem trajanju delovnega načrta

Kljub temu je bilo več predlogov za prilagoditev trajanja DN drugim časovnim obdobjem ali prednostnim nalogam, kot so trojka predsedstev, program Ustvarjalna Evropa ali Agenda 2030.

Slika 20: Mnenje o prilagoditvi časovnega okvira delovnega načrta drugim časovnim načrtom in prednostnim nalogam EU

Dve državi članici sta navedli razloge za različno trajanje: sedemletno obdobje z vmesno oceno, ki omogoča uvedbo prilagoditev, ali triletno obdobje glede na hitro spreminjajoče se razmere in potrebo po reviziji prednostnih nalog in ukrepov.

14.Prilagoditev metod dela zaradi COVID-19

Anketa je bila tudi priložnost za preskušanje prilagoditve metod dela zaradi pandemije. Polovica sodelujočih je menila, da so spletna srečanja zadovoljiva ali celo uspešna, druga polovica pa jih je menila, da so manj dobra kot prej.

Slika 21: Ocena prilagoditve metod dela zaradi COVID-19

Priporočena oblika metode dela po pandemiji je navadno bolj usmerjena v hibridne načine srečanj in fizične sestanke.

Slika 22: Mnenje o prihodnosti metod dela po pandemiji COVID-19

15.Končni predlogi za izboljšave in drugi razmisleki    

Predstavniki držav članic so imeli možnost, da svobodno izrazijo svoje zamisli v prostem besedilu na koncu vprašalnika.

Med ključnimi predlogi, poudarjenimi kot način določanja in združevanja tem in nalog, je uporaba participativnih metodologij pri oblikovanju prihodnjega DN. Nekateri predstavniki predlagajo rednejše povratne informacije Odbora za kulturne zadeve o tematskih pobudah, dogodkih in publikacijah. Drugi navajajo, da je treba izboljšati razširjanje in uporabo rezultatov. Poleg tega sodelujoči priznavajo, da bi lahko bil novi DN bolj usmerjen v vire in bi se lahko izognil množenju skupin za OMK, ki jih sicer vidijo kot koristne, vendar upravno zahtevne. Poleg tega bi delo na srečanjih OMK lahko olajšalo simultano tolmačenje; kot sredstvo za izboljšanje učinka tega dela na nacionalni, regionalni in lokalni ravni pa se šteje tudi prevajanje ključnih rezultatov OMK (povzetkov, poročil, priporočil). Kot pomemben napredek v tem procesu so bila poudarjena tudi pogajanja o mandatih za OMK v okviru Odbora za kulturne zadeve.

(1)    Evropska mreža strokovnjakov za kulturo (EENC); strokovnjak za analizo podatkov: Marcin Poprawski.