Mnenje Evropskega odbora regij – Revizija uredbe LULUCF in uredbe o porazdelitvi prizadevanj

(2022/C 301/17)

Poročevalka: Åsa ÅGREN WIKSTRÖM (SE/EPP), članica okrožnega sveta, Västerbotten Referenčna dokumenta: Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/841 glede področja uporabe, poenostavitve pravil o skladnosti, določitve ciljev držav članic za leto 2030 in zaveze skupnemu doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2035 v sektorju rabe zemljišč, gozdarstva in kmetijstva ter Uredbe (EU) 2018/1999 glede izboljšanja spremljanja, poročanja, spremljanja napredka in pregleda COM(2021) 554 final Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma COM(2021) 555 final

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/841 glede področja uporabe, poenostavitve pravil o skladnosti, določitve ciljev držav članic za leto 2030 in zaveze skupnemu doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2035 v sektorju rabe zemljišč, gozdarstva in kmetijstva ter Uredbe (EU) 2018/1999 glede izboljšanja spremljanja, poročanja, spremljanja napredka in pregleda

COM(2021) 554 final

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

7. V sporočilu o krepitvi evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 z dne 17. septembra 2020 je opisana možnost združitve emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, ki niso emisije CO2, z neto odvzemi v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, s čimer bi nastal na novo urejen sektor zemljišč. S tako združitvijo se lahko spodbujajo sinergije med ukrepi za blažitev na zemljiščih ter omogočita bolj povezano oblikovanje in izvajanje politike na nacionalni ravni in ravni Unije. V ta namen bi bilo treba okrepiti obveznost držav članic, da predložijo celovite načrte za blažitev za sektor zemljišč.

[črtano]

Obrazložitev

Združitev obeh sektorjev bi bila lahko neučinkovita in nepravična in bi lahko imela nasprotni učinek. EU bi se morala osredotočiti predvsem na zmanjšanje emisij, hkrati pa optimizirati potencial sektorja LULUCF za blažitev.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 8a (novo)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	(8a) Njivske površine, travinje in mokrišča so trenutno neto povzročitelji emisij toplogrednih plinov v Uniji, vendar lahko postanejo vir neto odvzemov teh plinov, zlasti z obnovitvijo mokrišč in šotišč.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za povečanje odvzemov toplogrednih plinov je treba posamezne kmete ali upravljavce gozdov neposredno spodbujati k shranjevanju več ogljika na njihovih zemljiščih in v njihovih gozdovih. […] Take spodbude in poslovni modeli bodo okrepili podnebno blažitev v biogospodarstvu, tudi z uporabo trajnih pridobljenih lesnih proizvodov, ob polnem spoštovanju ekoloških načel, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost in krožno gospodarstvo. Zato bi bilo treba poleg pridobljenih lesnih proizvodov uvesti nove kategorije proizvodov, ki shranjujejo ogljik. Nastajajoči poslovni modeli, kmetijske prakse in prakse gospodarjenja z zemljišči za povečanje odvzemov prispevajo k uravnoteženemu teritorialnemu razvoju in gospodarski rasti na podeželju. […]

Za povečanje odvzemov toplogrednih plinov je treba posamezne kmete ali upravljavce gozdov neposredno spodbujati k shranjevanju več ogljika na njihovih zemljiščih, v njihovih gozdovih in v proizvodih, ki shranjujejo ogljik . […] Take spodbude in poslovni modeli bodo okrepili podnebno blažitev v biogospodarstvu, tudi z uporabo trajnih pridobljenih lesnih proizvodov in nadomeščanjem fosilnih ali ogljično intenzivnih surovin , ob polnem spoštovanju ekoloških načel, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost in krožno gospodarstvo. Zato bi bilo treba poleg pridobljenih lesnih proizvodov uvesti nove kategorije vseh proizvodov, ki shranjujejo ogljik , vključno z novimi inovativnimi rešitvami in bioenergijo z zajemanjem in shranjevanjem ogljika . Države članice bi morale tudi oceniti, koliko bi lahko nadomestitev fosilnih ali ogljično intenzivnih surovin z lesom prispevala k blažitvi podnebnih sprememb. Nastajajoči poslovni modeli, nadaljnji razvoj bioenergije s tehnologijami za zajemanje in shranjevanje ogljika, kmetijske prakse in prakse gospodarjenja z zemljišči za povečanje odvzemov ter dolgoročne naložbe v biogospodarstvo prispevajo k uravnoteženemu teritorialnemu razvoju in gospodarski rasti na podeželju. […]

Obrazložitev

V celoti bi bilo treba upoštevati podnebne učinke inovativnih izdelkov na biološki osnovi. Vključiti bi bilo treba vse ustrezne kategorije, kot so papirna kaša, papir, karton, furnir, vlaknene plošče, iverne plošče, deske, kompozitni les, tekstil, kompozitni materiali, lignin, kemikalije, biooglje in drugi proizvodi iz biogenega ogljika.

Podnebni cilj EU je doseči ogljično nevtralnost in do leta 2050 praktično odpraviti emisije fosilnih goriv. Akademiki in oblikovalci modelov (npr. OZN in IPCC) se strinjajo, da brez uvajanja tehnološkega odvzema ogljika verjetno ne bomo mogli doseči ciljev Pariškega sporazuma. Bioenergija z zajemanjem in shranjevanjem ogljika je postopek pridobivanja bioenergije iz biomase ter zajemanja in shranjevanja ogljika, s čimer se ta odstrani iz ozračja.

Vključitev bioenergije iz biomase ter zajemanja in shranjevanja ogljika v uredbo je smiselna, saj biogene emisije nastajajo iz obnovljivih virov energije, ki se pridelujejo na zemljiščih. Z uporabo istega okvira za obračunavanje za vse proizvode, ki shranjujejo ogljik, emisije in odvzeme ogljika iz tega sektorja bo mogoče preprečiti dvojno štetje.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 11a (novo)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(11a) Glede na to, da trajnostno gospodarjenje z gozdovi izboljšuje sekvestracijo ogljika ter preprečuje staranje gozdov in naravne nesreče, ki so nekateri od dejavnikov, ki so v zadnjih letih prispevali k zmanjšanju odvzemov ogljika v sektorju zemljišč, bi morala uredba spodbujati prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v vseh vrstah gozdov v EU, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilaganju nanje, kot je opisano v strategiji EU za gozdove do leta 2030.

Obrazložitev

Gozdovi bi bili s pretiranim omejevanjem možnosti za aktivno gospodarjenje bolj izpostavljeni škodi, ki jo na primer povzročajo požari ali izbruhi škodljivcev, zmanjšal pa bi se tudi njihov potencial za dolgoročno sekvestracijo ogljika.

Predlog spremembe 5

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) 2018/841

Člen 1 – odstavek 1 – točka (e)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
zavezah držav članic, da bodo sprejele potrebne ukrepe, namenjene skupnemu doseganju podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2035 v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva , vključno z emisijami iz kmetijstva, ki niso emisije CO2 .“;	zavezah držav članic, da bodo sprejele potrebne ukrepe, namenjene skupnemu doseganju podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2035 v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva.“;

Obrazložitev

OR je zaskrbljen, da bi lahko kombinirani sektor rabe zemljišč in emisij iz kmetijstva, ki niso emisije CO2, oslabil potreben napredek v kmetijstvu, saj bi lahko težave, ki jih ima pri zmanjševanju emisij, izravnali tudi drugi sektorji, kot so gozdovi. Odvzemi ogljika iz sektorja LULUCF imajo ključno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev EU. Združitev obeh sektorjev bi bila lahko neučinkovita in nepravična in bi lahko imela nasprotni učinek. EU bi se morala osredotočiti predvsem na zmanjšanje emisij, hkrati pa optimizirati potencial sektorja LULUCF za blažitev.

Predlog spremembe 6

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Uredba (EU) 2018/841

Člen 2 – odstavek 2 – uvodni del

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
2.   Ta uredba se uporablja tudi za emisije in odvzeme toplogrednih plinov, ki so navedeni v Prilogi I, oddelek A, sporočeni na podlagi člena 26(4) Uredbe (EU) 2018/1999 ter nastanejo na ozemljih držav članic v obdobju od leta 2026 do leta 2030 v kateri koli od naslednjih kategorij poročanja zemljišč in/ali sektorjev: […]	2.   Ta uredba se uporablja tudi za emisije in odvzeme toplogrednih plinov, ki so navedeni v Prilogi I, oddelek A, sporočeni na podlagi člena 26(4) Uredbe (EU) 2018/1999 ter nastanejo na ozemljih držav članic od leta 2026 dalje v kateri koli od naslednjih kategorij poročanja zemljišč in/ali sektorjev: […]

Obrazložitev

OR je zaskrbljen, da bi lahko kombinirani sektor rabe zemljišč in emisij iz kmetijstva, ki niso emisije CO2, oslabil potreben napredek v kmetijstvu, saj bi lahko težave, ki jih ima pri zmanjševanju emisij, izravnali tudi drugi sektorji, kot so gozdovi. Odvzemi ogljika iz sektorja LULUCF imajo ključno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev EU. Združitev obeh sektorjev bi bila lahko neučinkovita in nepravična in bi lahko imela nasprotni učinek. EU bi se morala osredotočiti predvsem na zmanjšanje emisij, hkrati pa optimizirati potencial sektorja LULUCF za blažitev.

Predlog spremembe 7

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Uredba (EU) 2018/841

Člen 2 – odstavek 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.     Ta uredba se uporablja tudi za emisije in odvzeme toplogrednih plinov, ki so navedeni v Prilogi I, oddelek A, sporočeni na podlagi člena 26(4) Uredbe (EU) 2018/1999 ter nastanejo na ozemljih držav članic od leta 2031 v kateri koli od kategorij zemljišč iz odstavka 2, točka (a) do (j), in v katerem koli od naslednjih sektorjev: (a) črevesna fermentacija; (b) ravnanje z gnojem; (c) pridelava riža; (d) kmetijska zemljišča; (e) predpisano požiganje savan; (f) sežig kmetijskih ostankov na poljih; (g) apnenje; (h) uporaba sečnine; (i) druga gnojila, ki vsebujejo ogljik; (j) drugo.“;

[črtano]

Obrazložitev

OR je zaskrbljen, da bi lahko kombinirani sektor rabe zemljišč in emisij iz kmetijstva, ki niso emisije CO2, oslabil potreben napredek v kmetijstvu, saj bi lahko težave, ki jih ima pri zmanjševanju emisij, izravnali tudi drugi sektorji, kot so gozdovi. Odvzemi ogljika iz sektorja LULUCF imajo ključno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev EU. Združitev obeh sektorjev bi bila lahko neučinkovita in nepravična in bi lahko imela nasprotni učinek. EU bi se morala osredotočiti predvsem na zmanjšanje emisij, hkrati pa optimizirati potencial sektorja LULUCF za blažitev.

Predlog spremembe 8

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Uredba (EU) 2018/841

Člen 4 – odstavek 2

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
2.   Cilj Unije za odvzem neto toplogrednih plinov za leto 2030 je 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 kot vsota ciljev držav članic, določenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, in temelji na povprečju podatkov iz evidenc toplogrednih plinov za leta 2016, 2017 in 2018.	2.   Cilj Unije za odvzem neto toplogrednih plinov za leto 2030 je 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 kot vsota ciljev držav članic, določenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, in temelji na povprečju podatkov iz evidenc toplogrednih plinov za leta 2016, 2017 in 2018.
[…]	[…]
	Vsaka država članica do 30. junija 2024 na nacionalni ravni prispeva k cilju glede odvzemov neto toplogrednih plinov do leta 2030 iz odstavka 2 tega člena, ki je višji od nacionalnega cilja iz Priloge IIa. Tak prispevek se lahko vključi v celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, predložene v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2018/1999. Nacionalni prispevek vključuje informacije in cilje glede zmanjšanja emisij ali povečanja odvzemov toplogrednih plinov na njivskih površinah, travinju in mokriščih glede na sporočene podatke za leta 2016, 2017 in 2018.

Obrazložitev

OR podpira ambiciozen, pravičen in vključujoč cilj LULUCF, ki bo pripomogel k doseganju podnebnih ciljev EU. Lokalne in regionalne oblasti se zavedajo posledic podnebnih sprememb na terenu ter podpirajo ambiciozne in pravične podnebne ukrepe.

Predlog spremembe 9

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Uredba (EU) 2018/841

Člen 4 – odstavek 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.   […] Te nacionalne krivulje temeljijo na povprečjih podatkov iz evidenc toplogrednih plinov za leta 2021, 2022 in 2023, ki jih sporoči vsaka država članica. Vrednost neto odvzemov v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 kot vsota ciljev držav članic iz Priloge IIa je lahko predmet tehničnega popravka zaradi spremembe metodologije držav članic. Metoda za določitev tehničnega popravka , ki se doda ciljem držav članic , je določena v teh izvedbenih aktih. […]

3.   […] Te nacionalne krivulje temeljijo na povprečjih podatkov iz evidenc toplogrednih plinov za leta 2021, 2022 in 2023, ki jih sporoči vsaka država članica. Vrednost cilja države članice, določenega v Prilogi IIa, in neto odvzemov v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 kot vsota ciljev držav članic iz Priloge IIa je lahko predmet tehničnega popravka zaradi spremembe metodologije držav članic. Tehnični popravek , ki se doda cilju države članice , mora ustrezati učinku spremembe metodologije in virov podatkov na cilje ter biti določen v teh izvedbenih aktih. […]

Obrazložitev

Pomembno je, da si države članice stalno prizadevajo izboljšati svojo metodologijo, te izboljšave pa se morajo odražati tudi v oceni ciljev, da se preprečijo nesorazmerno nizki ali visoki cilji. Stalen razvoj metod za zagotavljanje podatkov o dejavnosti in izpopolnjenih emisijskih faktorjev je v skladu s sedanjo prakso poročanja. Zato bi bilo treba države članice spodbujati k uporabi novih rezultatov domačih raziskav ter posodobljenih smernic IPCC in drugih mednarodno objavljenih raziskav.

Predlog spremembe 10

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Uredba (EU) 2018/841

Člen 4 – odstavek 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4.     Cilj je do leta 2035 doseči neto ničelne emisije toplogrednih plinov po vsej Uniji v sektorjih iz člena 2(3), točke (a) do (j), nato pa bo Unija dosegala negativne emisije. Unija in države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo skupno doseganje cilja za leto 2035. Komisija do 31. decembra 2025 na podlagi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki jih vsaka država članica v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2018/1999 predloži do 30. junija 2024, predlaga prispevek vsake države članice k zmanjšanju neto emisij.“;

[črtano]

Obrazložitev

OR je zaskrbljen, da bi lahko kombinirani sektor rabe zemljišč in emisij iz kmetijstva, ki niso emisije CO2, oslabil potreben napredek v kmetijstvu, saj bi lahko težave, ki jih ima pri zmanjševanju emisij, izravnali tudi drugi sektorji, kot so gozdovi. Odvzemi ogljika iz sektorja LULUCF imajo ključno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev EU. Združitev obeh sektorjev bi bila lahko neučinkovita in nepravična in bi lahko imela nasprotni učinek. EU bi se morala osredotočiti predvsem na zmanjšanje emisij, hkrati pa optimizirati potencial sektorja LULUCF za blažitev.

Predlog spremembe 11

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka b

Uredba (EU) 2018/841

Člen 9 – odstavek 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16 za spremembo odstavka 1 tega člena in Priloge V, pri čemer doda nove kategorije proizvodov, ki shranjujejo ogljik, vključno s pridobljenimi lesnimi proizvodi, ki imajo učinek sekvestracije ogljika, kar temelji na smernicah IPCC, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic UNFCCC ali Konferenca pogodbenic v vlogi skupščine pogodbenic Pariškega sporazuma, in zagotavlja okoljsko celovitost.“;

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2.   Komisija v bližnji prihodnosti sprejme delegirane akte v skladu s členom 16 za spremembo odstavka 1 tega člena in Priloge V, pri čemer doda nove kategorije proizvodov, ki shranjujejo ogljik, vključno s pridobljenimi lesnimi proizvodi, bioenergijo z zajemanjem in shranjevanjem ogljika ter vsemi drugimi ustreznimi kategorijami izdelkov na biološki osnovi, ki imajo učinek sekvestracije ogljika, kar temelji na smernicah IPCC, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic UNFCCC ali Konferenca pogodbenic v vlogi skupščine pogodbenic Pariškega sporazuma, in zagotavlja okoljsko celovitost.“;

Obrazložitev

V celoti bi bilo treba upoštevati podnebne učinke inovativnih izdelkov na biološki osnovi. Vključiti bi bilo treba vse ustrezne kategorije, kot so papirna kaša, papir, karton, furnir, vlaknene plošče, iverne plošče, deske, kompozitni les, tekstil, kompozitni materiali, lignin, kemikalije, biooglje in drugi proizvodi iz biogenega ogljika.

Predlog spremembe 12

Člen 1 – odstavek 1 – točka 14

Uredba (EU) 2018/841

Člen 13c – odstavek 1 – pododstavek 2

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
znesek, enak količini presežnih neto emisij toplogrednih plinov v tonah ekvivalenta CO2, pomnoženi s faktorjem 1,08 , se prišteje emisijam toplogrednih plinov, ki jih zadevna država članica sporoči v naslednjem letu, v skladu z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 15.“;	[črtano]

Obrazložitev

OR je zaskrbljen, da bi lahko zahteve za letno poročanje vplivale na lokalno in regionalno raven, saj bi državam članicam omogočile, da se odzovejo na nepredvidena letna nihanja z odločitvami o hitrih spremembah dejavnosti upravljanja in rabe zemljišč. To lahko negativno vpliva na sposobnost lokalne in regionalne ravni za razvoj lastnega biogospodarstva.

Za sektor LULUCF so značilna naravna nihanja in negotovosti pri merjenju tokov ogljika. Država članica ne more letno preverjati tokov ogljika v skladiščih sektorja zemljišč. Zato ni mogoče določiti letnih ciljev in vsako leto sankcionirati preseganje teh ciljev.

Predlog spremembe 13

Člen 1 – odstavek 1 – točka 15

Uredba (EU) 2018/841

Člen 14 – odstavek 1

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
[…]	[…]
Poročilo o skladnosti vključuje oceno:	Poročilo o skladnosti vključuje oceno:
(a) politik in ukrepov v zvezi s kompromisi;	(a) politik in ukrepov v zvezi s kompromisi;
(b) sinergij med blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje;	(b) sinergij med blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje;
(c) sinergij med blažitvijo podnebnih sprememb in biotsko raznovrstnostjo.	(c) sinergij med blažitvijo podnebnih sprememb in biotsko raznovrstnostjo;
	(d) sinergij med blažitvijo podnebnih sprememb, prilagajanjem in razvojem biogospodarstva, vključno z ocenami prihrankov toplogrednih plinov, povezanih z nadomestitvijo ogljično intenzivnih surovin in fosilnih surovin z lesnimi surovinami .
[…]	[…]

Obrazložitev

Podpora uporabi vseh gozdarskih proizvodov pospešuje prehod na krožno biogospodarstvo, ki nadomešča fosilne surovine in emisije iz fosilnih goriv. Opozoriti je treba, da je korist nadomestitve (tj. zmanjšanje emisij, povezanih s proizvodnjo lesnih proizvodov, v primerjavi z drugimi funkcionalno enakovrednimi surovinami in proizvodi) povezana tako z lesnimi proizvodi z dolgo življenjsko dobo kot tudi z vlaknenimi proizvodi.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma

COM(2021) 555 final

Predlog spremembe 14

Uvodna izjava 6a (novo)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Doseganje cilja podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 bi lahko ovirale prevelike razlike med državami članicami pri ciljih glede porazdelitve prizadevanj. Za obdobje 2021–2027 bi bilo treba pri oblikovanju programov skladov kohezijske politike, zlasti Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in Sklada za pravični prehod, predvideti prilagojene programe, prednostno os, strategije in teritorialne načrte, s katerimi bi med drugim okrepili zmogljivosti držav članic za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki jih zajema Uredba (EU) 2018/842, in s tem prispevali k večjemu medsebojnemu približevanju ciljev že v tem programskem obdobju.

Predlog spremembe 15

Uvodna izjava 18a (novo)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(18a) Za ohranitev možnosti, da zvišanje temperature ne bo preseglo 1,5  oC, in zagotovitev podnebne pravičnosti so potrebna skupna prizadevanja vseh sektorjev gospodarstva, tudi kmetijstva. V svoji dolgoročni strateški viziji za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo  (1) je Komisija potrdila, da je mogoče emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva, ki niso CO2, do leta 2050 zmanjšati na 211 milijonov ton ekvivalenta CO2 in s tem zmanjšati potrebo po netrajnostnih tehnologijah negativnih emisij, da bi dosegli neto ničelne emisije toplogrednih plinov. Vendar so nekateri sektorji iz te uredbe v zadnjih letih dosegli le zelo majhen napredek. Minimalni prispevki sektorjev k doseganju cilja na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na ravni EU, določeni v tej uredbi za leto 2030 in pozneje, bi skupaj z ustreznim spremljanjem, poročanjem in ukrepi Komisije pomagali zagotoviti, da bodo vsi sektorji iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj prispevali k pravočasnemu uresničevanju podnebnih ciljev. Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta določa, da morajo države članice oblikovati dolgoročne strategije, s katerimi bodo prispevale k izpolnjevanju svojih zavez glede ciljev Pariškega sporazuma in k dolgoročnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter povečanju odvzemov toplogrednih plinov po ponorih v vseh sektorjih v skladu s ciljem Unije glede podnebne nevtralnosti. Komisija te strategije ter druge načrte in poročila držav članic iz Uredbe (EU) 2018/1999 uporabi za določitev in spremljanje skupnega doseganja sektorskih ciljev iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj na ravni EU.

Predlog spremembe 16

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3a (novo)

Uredba (EU) 2018/842

Člen 4 – odstavek 3a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe OR

(3a) v členu 4 se vstavi naslednji odstavek 3a: Cilji zmanjšanja emisij držav članic za leto 2030 in pozneje Za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119 (evropska podnebna pravila) in podnebnega cilja Unije za leto 2040 na podlagi Uredbe (EU) 2021/1119 Komisija na podlagi podrobne ocene učinka do konca leta 2025 po potrebi pripravi zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da se uvedejo minimalni sektorski prispevki za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na ravni EU, določenega v tej uredbi za leto 2030 in pozneje, skupaj z ustreznim spremljanjem, poročanjem in ukrepi za zagotovitev, da vsi sektorji iz te uredbe prispevajo k pravočasnemu doseganju podnebnih ciljev.

Obrazložitev

Zagotoviti je treba, da vsi sektorji prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Predlog spremembe 17

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3b (novo)

Uredba (EU) 2018/842

Člen 5 – odstavka 1 in 2

Veljavno besedilo	Predlog spremembe OR
	(3b) v členu 5 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:
1.     Kar zadeva leta v obdobju 2021–2025, si lahko država članica do 10 % svojih dodeljenih letnih emisij sposodi za naslednje leto.	„1.     Kar zadeva leta v obdobju 2021–2029, si lahko država članica do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij sposodi za naslednje leto.“
2.     Kar zadeva leta v obdobju 2026–2029, si lahko država članica do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij sposodi za naslednje leto.

Obrazložitev

Za zagotovitev izvajanja uredbe je priporočljivo zmanjšati prožnost, da bi preprečili, da bi kratkoročni odlogi, ki jih omogočajo posojila, povzročili srednjeročne težave pri izvajanju, tudi za lokalne in regionalne oblasti, ki pogosto niso neposredno vključene v nacionalne odločitve o prožnosti.

Predlog spremembe 18

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3c (novo)

Uredba (EU) 2018/842

Člen 5 – odstavek 4

Veljavno besedilo	Predlog spremembe OR
	(3c) v členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
4.   Država članica lahko na druge države članice prenese do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto v obdobju 2021– 2025 in do 10 % v obdobju 2026– 2030. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto ali za naslednja leta do leta 2030.	4.   Država članica lahko na druge države članice prenese do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto v obdobju 2021–2030. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto ali za naslednja leta do leta 2030.

Obrazložitev

Prenosi bi morali biti omejeni, da bi zagotovili učinkovito izvajanje v vseh državah članicah. Poudariti je treba, da v državi članici, ki ima možnost prenosa, lahko obstajajo regionalne razlike. Pred odločitvijo o prenosu v druge države bi bilo treba upoštevati regionalne izzive.

Predlog spremembe 19

Č1en 1 – odstavek 1 – točka 5a (novo)

Uredba (EU) 2018/842

Člen 8

Veljavno besedilo	Predlog spremembe OR
	(5a) člen 8 se nadomesti z naslednjim:
1.   Če Komisija na podlagi letne ocene v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 525/2013 in ob upoštevanju predvidene uporabe prilagodljivosti iz členov 5, 6 in 7 te uredbe ugotovi, da država članica ne dosega zadostnega napredka pri izpolnjevanju obveznosti iz člena 4 te uredbe, ta država članica Komisiji v treh mesecih predloži načrt popravnih ukrepov, ki vključuje:	1.   Če Komisija na podlagi letne ocene v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 525/2013 in ob upoštevanju predvidene uporabe prilagodljivosti iz členov 5, 6 in 7 te uredbe ugotovi, da država članica ne dosega zadostnega napredka pri izpolnjevanju obveznosti iz člena 4 te uredbe, ta država članica Komisiji v treh mesecih predloži načrt popravnih ukrepov, ki vključuje:
[…]	[…]
	(c) posebne določbe v primeru znatnih regionalnih razlik v uspešnosti ali resnih strukturnih izzivov na regionalni ravni in v primeru nekaterih otoških območij. […]
2.   Evropska agencija za okolje v skladu s svojim letnim delovnim programom pomaga Komisiji pri ocenjevanju tovrstnih načrtov popravnih ukrepov.	2.   Evropska agencija za okolje v skladu s svojim letnim delovnim programom pomaga Komisiji pri ocenjevanju tovrstnih načrtov popravnih ukrepov.
3.   Komisija lahko v štirih mesecih po prejemu načrtov popravnih ukrepov, predloženih v skladu z odstavkom 1, izda mnenje glede njihove ustreznosti. Zadevna država članica kar najbolj upošteva mnenje Komisije in lahko svoj načrt popravnih ukrepov ustrezno spremeni.	3.   Komisija lahko v štirih mesecih po prejemu načrtov popravnih ukrepov, predloženih v skladu z odstavkom 1, izda mnenje glede njihove ustreznosti. Zadevna država članica kar najbolj upošteva mnenje Komisije in lahko svoj načrt popravnih ukrepov ustrezno spremeni. Država članica objavi mnenje Komisije in poskrbi za obveščanje lokalnih in regionalnih oblasti o njem. 4.     Država članica poskrbi za objavo načrta popravnih ukrepov in njegovih morebitnih revizij ter obveščanje lokalnih in regionalnih oblasti o njem.

Obrazložitev

Načrti popravnih ukrepov morajo za reševanje problematičnih razmer vključevati ukrepe za regionalno raven, če so poglaviten vzrok za te razmere regionalne težave. O načrtih popravnih ukrepov je treba obveščati lokalne in regionalne oblasti, da bi polno prispevale k podnebni politiki.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

1.

se zaveda uničujočih posledic podnebnih sprememb za lokalne skupnosti in priznava, da so potrebni odločni ukrepi za doseganje potrebnih podnebnih ciljev EU; podpira zavezo na visoki ravni glede LULUCF, vendar tudi poudarja, da je potrebna prožnost pri doseganju ciljev;

2.

meni, da imajo lokalne in regionalne oblasti v sektorjih, ki jih zajemata uredba o porazdelitvi prizadevanj (2) in uredba LULUCF (3), nedvomno odločilno vlogo, saj je treba v skladu s tema uredbama upoštevati teritorialno razsežnost. To so področja, na katerih lahko lokalne in regionalne oblasti delujejo na podlagi svojih pravnih pristojnosti in pooblastil;

3.

poziva, naj bodo ukrepi iz uredbe LULUCF skladni s cilji strategije za biotsko raznovrstnost in strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Za doseganje podnebnih ciljev je bistveno, da vsaka država članica v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi vzpostavi pravni okvir za gozdove, ki zagotavlja ravnovesje med proizvodnjo, biotsko raznovrstnostjo in varstvom;

4.

poudarja, da prehod ne sme škodovati teritorialni koheziji ter ogrožati najranljivejših skupin in območij. K zmanjšanju emisij CO2 prispevajo vse države članice in gospodarski sektorji, pri tem pa uravnoteženo upoštevajo vidika pravičnosti in solidarnosti; zato meni, da bi lahko z ocenami teritorialnega učinka na posamezne kmete in gozdarje dobili jasnejši pregled nad dejanskimi stroški in koristmi;

5.

odločno nasprotuje temu, da so v predlogu gozdovi obravnavani predvsem kot ponori ogljika, ni pa upoštevana njihova vloga pri zagotavljanju trajnostnih surovin za nadomestitev fosilnih alternativ, zaradi česar ni poudarjen celoten potencial gozdarskega sektorja za blaženje podnebnih sprememb ter razvoj lokalnega in regionalnega biogospodarstva;

6.

ugotavlja, da je treba za dosego ciljev v sektorju LULUCF zmanjšati energijsko predelavo lesne biomase. Preden se uporabi za pridobivanje energije, bi bilo treba najprej dati prednost kaskadni uporabi, pri čemer se biomasa uporabi čim večkrat in čim bolj kakovostno;

7.

poudarja, da povečane ambicije v sektorju LULUCF ne smejo privesti do uvoza surovin negotovega izvora iz držav zunaj EU. To bi lahko pomenilo, da ukrepi, sprejeti za povečanje neto ponorov v sektorju LULUCF, morda ne bodo privedli do dejanskega izboljšanja podnebja na svetovni ravni. Za celovit pristop k temu, kako lahko sekvestracija ogljika v gozdu, uporaba proizvodov in bioenergija iz gozdov pripomorejo k zmanjšanju vpliva na podnebje, je potreben širši sistemski vidik;

8.

se strinja z oceno Komisije, da je treba pri uresničevanju dolgoročnega cilja podnebne nevtralnosti preprečiti negativni trend zmanjševanja ponorov ogljika v EU; strinja se tudi s predlaganim ciljem EU glede neto odvzemov 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 do leta 2030 in predlaga dodaten nacionalni prispevek k neto cilju za leto 2030, ki je višji od nacionalnih ciljev iz Priloge IIa in ga posamično določijo države članice. Možnosti za povečanje neto odvzema ogljika in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorju LULUCF se med državami članicami zelo razlikujejo. Odvisne so od naravne proizvodne zmogljivosti zemljišča in porazdelitve celotne površine zemljišča glede na različne kategorije njegove rabe. Odbor meni, da bi morale biti povečane ambicije do leta 2030 na ravni, ki je skladna z notranjim okvirom podnebne politike držav članic in omogoča razvoj biogospodarstva v vseh državah članicah;

9.

meni, da obstaja tveganje, da bo skupni sektor za kmetijstvo in gozdarstvo zmanjšal pritisk na zmanjšanje emisij v kmetijstvu in da bodo z gozdovi bogate države z velikim neto odvzemom ogljika v gozdovih „nadomestile“ emisije v državah z velikim kmetijskim sektorjem ali emisijami fosilnih goriv na splošno. V vsakem sektorju in državi bi bilo treba sprejeti ukrepe za blažitev podnebnih sprememb na podlagi njihovih posebnih razmer;

10.

poudarja, da uredbe LULUCF ne bi smeli razširiti na spremljanje in poročanje na drugih področjih politike, ki jih ureja druga zakonodaja. Predlog Komisije, da bi moralo poročanje o LULUCF vključevati informacije o ohranjanju ogljika v tleh, bogatih z ogljikom, območjih z visoko biotsko raznovrstnostjo, obnovljenih tleh in tleh, pri katerih obstaja tveganje naravnih motenj, ne izboljšuje kakovosti poročanja o toplogrednih plinih v sektorju LULUCF;

11.

poudarja, da financiranje iz držav članic ne bi smelo potekati na račun regij; priznava, da je treba lokalne in regionalne oblasti obveščati o možnostih financiranja za podporo podnebnim ukrepom;

12.

opozarja na tveganje neučinkovitega izvajanja; podpira načrtovani pregled in potrebo po preučitvi posledic pandemije COVID-19, vendar poudarja, da je treba upoštevati začrtane poteke, predlagane v uredbi o porazdelitvi prizadevanj;

13.

spodbuja Komisijo, naj opredeli metodologijo, s katero bodo lokalne in regionalne oblasti lahko izračunale svoja prizadevanja za zmanjšanje emisij v skladu z nacionalnimi cilji in preprečile nesorazmerno izkrivljanje;

14.

opozarja na tveganje prevelike prožnosti v zvezi z izposojanjem dodeljenih letnih emisij in prenosi med državami članicami. Lokalne in regionalne oblasti potrebujejo gotovost pri načrtovanju svojih podnebnih in gospodarskih politik. Nacionalne razmere, ki omogočajo prožnost v skladu z uredbo, lahko vključujejo znatne regionalne razlike;

15.

priznava, da je treba poiskati rešitve za tiste regije, ki se lahko soočajo s težavami ali nazadujejo pri potrebnem prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, pri čemer so potrebne zlasti spodbude, ki ustvarjajo prihodke; poudarja pomen vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti pri oblikovanju trajnostnih razvojnih usmeritev, ki bi lahko spodbudile gospodarstvo teh regij;

16.

podpira strožje določbe o načrtih popravnih ukrepov in preglednosti, v katerih je poudarjena regionalna razsežnost. Pri tem je treba podrobneje opredeliti, kako obravnavati regionalne razlike, da bi spodbudili praktične rešitve za regionalne izzive;

17.

poudarja pomen preverjanja skladnosti in predlaga, da se preuči možnost denarnih kazni v primeru neskladnosti. Prihodke od kazni bi bilo treba ponovno vložiti v podnebne ukrepe in pravični prehod s posebnim poudarkom na regionalnih izzivih;

18.

predlaga, naj se razmisli o varnostni rezervi za države članice z nizkim BDP na prebivalca. BDP se že upošteva pri določanju nacionalnih ciljev in je vprašljiv kot edina vrednost, saj ne upošteva vseh vidikov razmer v regijah in ni nujno povezan z zapletenimi razvojnimi potrebami določenega območja.

---

(1)   Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki – Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo.

(2)  Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(3)  Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).