Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52022AE5400

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1724 (COM(2022) 571 final — 2022/0358 (COD))

    EESC 2022/05400

    UL C 146, 27.4.2023, p. 29–34 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    27.4.2023   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 146/29


    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1724

    (COM(2022) 571 final — 2022/0358 (COD))

    (2023/C 146/05)

    Poročevalec:

    Marinel Dănuț MUREŞAN

    Zaprosilo

    Evropski parlament, 21. 11. 2022

    Svet Evropske unije, 1. 12. 2022

    Pravna podlaga

    člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije

    Pristojnost

    strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

    Datum sprejetja na seji strokovne skupine

    27. 1. 2023

    Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

    22. 2. 2023

    Plenarno zasedanje št.

    576

    Rezultat glasovanja

    (za/proti/vzdržani)

    190/0/4

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    Predlagana uredba je odziv na poziv vseh poštenih deležnikov k ureditvi trga kratkoročnega najema nastanitve in je usklajena z ostalimi predpisi EU.

    1.2

    Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) priporoča uvedbo mehanizmov, predlaganih v uredbi, ki bi omogočili razvoj lojalnejše konkurence za dejavnosti kratkoročnega najema ter varnejše, preglednejše in ustrezne ponudbe storitev kratkoročnega najema, ter nacionalnim in lokalnim organom zagotovili učinkovita orodja za prilagoditev dejavnosti kratkoročnega najema nastanitve lokalnim okoliščinam in potrebam v različnih delih EU.

    1.3

    V uredbi ni določeno, koga in katere podatke je treba prijaviti ob registraciji v nacionalni digitalni register, in so navedeni posebni primeri za:

    informacije o gostiteljih (lastniku nepremičnine, zastopniku lastnika nepremičnine, najemniku/zakupodajalcu, podjetju, ki deluje kot posrednik, podjetju, ki upravlja ali vzdržuje nastanitvene enote);

    informacije o nastanitvenih enotah (ki se v celoti ali le delno uporabljajo za kratkoročni najem, s storitvami na voljo proti plačilu, skupnimi storitvami itd.);

    največje število oseb, ki lahko bivajo v enoti (da se prepreči preseganje zmogljivosti enote).

    1.3.1

    Postopek registracije v nacionalni digitalni register, ki ima enako obliko v vsej EU, mora biti enostavnejši in prožnejši, da se čim bolj olajša spoštovanje pravil v vseh okoliščinah ter zagotovi pravilna in učinkovita obdelava podatkov v skladu s pravili; tako bi lažje preprečili, da bi se gostitelji izogibali registraciji v nacionalni digitalni register.

    1.4

    EESO priporoča Komisiji, naj v uredbi priporoči, da nacionalni in/ali lokalni organi izvajajo redne ocene učinka dejavnosti kratkoročnega najema nastanitve v zvezi z:

    dejanskim lokalnim turističnim potencialom;

    vplivom na življenje lokalnih prebivalcev;

    socialnimi posledicami v sektorju najemnih stanovanj;

    posledicami za lokalni stanovanjski trg;

    socialnimi posledicami v smislu življenjskih stroškov na lokalnem območju;

    posledicami za zaposlovanje;

    onesnaževanjem;

    posledicami za spoštovanje lokalnih tradicij;

    posledicami za neposredno in posredno gospodarsko dejavnost na lokalnem območju.

    1.4.1

    Na podlagi tega bodo lahko organi pravočasno ukrepali in preprečili, da bi razmere postale kritične.

    1.5

    V uredbi niso določena merila, po katerih naj bi nacionalni in lokalni organi izdajali dovoljenja na podlagi registracije v nacionalni digitalni register: dopušča se jim manevrski prostor, da ta merila prilagodijo lokalnim okoliščinam, vendar se jim tudi priporoča, naj s postopkom izdaje dovoljenj ne nalagajo nepotrebnih omejitev in ne ovirajo normalnega izvajanja dejavnosti kratkoročnega najema namestitev. EESO meni, da bi lahko namesto zahtev za pridobitev dovoljenja uvedli sistem zavarovalnih polic, ki jih za svoje enote sklenejo gostitelji in krijejo večino tveganj, ki izhajajo iz dejavnosti kratkoročnega najema, saj bi zavarovalnice pri sklepanju polic preverjale, ali gostitelji spoštujejo pravila.

    1.6

    Določbe uredbe glede informacij, ki jih morajo gostitelji predložiti ob registraciji v nacionalni digitalni register ali ki jih morajo platforme sporočiti organom, niso prestroge. S standardiziranim pristopom glede obsega informacij, ki jih je treba sporočiti za vse dejavnosti kratkoročnega najema, ki bi ga usmerjale evropske institucije in kot je opredeljen, bi nacionalni in lokalni organi lažje sprejemali odločitve v skladu z interesi ustreznih skupnosti. Olajšala bi se souporaba podatkov med organi in izboljšalo spoštovanje pravil, oblasti pa bi lahko sprejele ustrezne ukrepe na podlagi analiz na ravni EU in lokalni ravni.

    1.7

    EESO predlaga, naj Komisija priporoča, da nacionalni oziroma lokalni organi spremljajo posledice dejavnosti kratkoročnega najema v zvezi z naslednjimi vidiki:

    izrazito zmanjšanje ponudbe dolgoročnih najemniških stanovanj, ki so na voljo za druge namene, ne za turizem;

    omejena ponudba najema za osebe z nizkimi dohodki zaradi zvišanja najemnin, ki je posledica velikega povpraševanja na trgu kratkoročnega najema;

    spremenile so se življenjske razmere lokalnih prebivalcev zaradi obremenitve s hrupom, ki ga povzročajo turisti, neprimernega vedenja turistov in njihovega nespoštljivega odnosa do stalnih prebivalcev (spoštovanje lokalnih tradicij in upoštevanje pravil čistoče in urejenosti javnih mest ter mest za zbiranje in sortiranje odpadkov);

    dodatni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za zaščito zgodovinskih, arhitekturnih in naravnih znamenitosti;

    učinki na celotni trg dela.

    1.7.1

    Predlog bo podlaga za odprto razpravo o teh izzivih, ki bo koristna za vse, ki se ukvarjajo z dejavnostmi kratkoročnega najema nastanitev. Sprejeti ukrepi ne bodo izkrivljali trga ali povzročili, da bi se znatno število ljudi izognilo spoštovanju pravil, lokalna skupnost pa bo neposredno izboljšala nemoteno vključevanje kratkoročnega najema.

    1.8

    EESO priporoča, da se v tej uredbi od spletnih platform zahteva, da strankam zagotovijo ustrezne informacije o registraciji gostitelja v nacionalni digitalni register ali splošno predstavitev enote ter tudi informacije o stopnji odgovornosti gostiteljev in platforme, o ukrepih, sprejetih za zagotovitev ustreznih zdravstvenih in varnostnih pogojev za stranke, o posebnih pravilih, ki se jih morajo držati stranke v enoti in na javnih območjih, ter o različnih lokalnih tradicijah, ki so pomembne za vse udeležence na trgu, skupnost in lokalne oblasti.

    1.9

    V uredbi je določeno, da se bo ta začela izvajati na nacionalni ravni dve leti po sprejetju. EESO meni, da bo po tem obdobju zaradi interoperabilnosti in souporabe podatkov veliko lažje vzpostaviti spletno platformo, pri čemer ročno zbiranje podatkov ne bo več potrebno. Zato priporoča, da ročno zbiranje podatkov postane neobvezno za upravljavce spletnih platform, ki delujejo kot poslovni subjekti oziroma mikro in mala podjetja. Priporoča tudi, da se določi, da morajo nacionalni in lokalni organi spremljati, ali vse platforme, ki delujejo kot posredniki za storitve kratkoročnega najema ali jih olajšujejo, izpolnjujejo zahtevo glede sporočanja/prenosa podatkov, in upravljavcem spletnih platform ali drugih vrst platform, ki olajšujejo storitve kratkoročnega najema, izrekajo kazni, kadar ne sporočajo podatkov ali sporočajo netočne podatke.

    1.10

    EESO priporoča, da se v uredbi določi, da bodo institucije EU neposredno ali prek nacionalnih in lokalnih organov obveščale vse deležnike na področju kratkoročnega najema o vseh pomembnih tekočih ali predvidenih dogodkih v zvezi z dejavnostmi kratkoročnega najema, ki bi lahko vplivali na gospodarstvo, družbo, okolje ali javno varnost na posameznih območjih. Tako bi omogočili pravočasno ukrepanje, s katerim bi preprečili resne in škodljive razmere (kot so gospodarske krize, večje socialne krize, večji socialni nemiri, povečanje revščine in brezdomstva, večji vpliv na okolje ali vpliv na javno zdravje) ali morebitne druge dogodke, zaradi katerih bi morale oblasti sprejeti ukrepe, ki bi vplivali na dejavnosti kratkoročnega najema.

    2.   Splošne ugotovitve

    2.1

    Sektor kratkoročnega najema nastanitve v EU hitro raste, predvsem zaradi platformnega gospodarstva. Obsega približno četrtino vseh turističnih nastanitev v EU, število takih enot pa se po vsej EU znatno povečuje. Ta predlog Komisije je ključni element Načrta za prehod v turizmu, ki je bil objavljen februarja 2022. Napovedan je bil v strategiji Komisije za MSP iz marca 2020 s ciljem spodbuditi uravnotežen in odgovoren razvoj sodelovalnega gospodarstva na enotnem trgu.

    2.2

    Cilji predlaganega novega okvira so:

    uskladiti zahteve glede registracije gostiteljev in njihovih nepremičnin za kratkoročni najem, kadar take zahteve uvedejo nacionalne oblasti;

    oblikovati jasna pravila, ki zagotavljajo, da so registracijske številke prikazane in preverjene;

    racionalizirati souporabo podatkov med spletnimi platformami in javnimi organi;

    omogočiti ponovno uporabo podatkov v zbirni obliki;

    vzpostaviti učinkovit izvedbeni okvir.

    2.3

    Predlagana uredba je skladna z drugimi pravnimi instrumenti, in sicer z:

    aktom o digitalnih storitvah;

    direktivo o storitvah;

    direktivo o elektronskem poslovanju;

    uredbo o odnosih med platformami in podjetji;

    predlogom akta o podatkih;

    splošno uredbo o varstvu podatkov;

    uredbo o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta.

    Poleg tega sodi v okvir direktive o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (1).

    2.4

    Cilj uredbe je vzpostaviti usklajen in enoten okvir za ustvarjanje in souporabo podatkov o kratkoročnih najemih po vsej Evropski uniji, da ne bi prihajalo do različnih zahtev in zahtevkov za podatke.

    2.5

    Predlagana uredba z vzpostavitvijo usklajenega okvira ter zmanjšanjem razdrobljenosti, semantičnih dvoumnosti in upravnih bremen tudi podpira spletne platforme pri standardizaciji in poenostavitvi postopkov registracije in prenosa podatkov ter zagotavljanju interoperabilnosti posredovanih podatkov.

    2.6

    V skladu z uredbo se morajo gostitelji vnaprej registrirati v nacionalnem digitalnem registru, s čimer bo uporabnikom spletnih platform za kratkoročni najem omogočen lažji dostop do preglednejših in natančnejših informacij, povečala se bo pravna varnost storitev, s katerimi se trguje, olajšala se bo souporaba koristnih informacij in prispevalo se bo k nemotenemu upravljanju takih storitev na različnih območjih.

    2.7

    Ta uredba določa skupni okvir na ravni EU za obdelavo informacij in podatkov. Tako se nacionalnim in lokalnim organom zagotavlja sledljivost podatkov, ki jo potrebujejo za pripravo in ohranjanje pravil o kratkoročnem najemu ter spoštovanje določb in sprejemanje ozaveščenih odzivov politike v skladu z veljavno zakonodajo EU.

    2.8

    V uredbi so upoštevane finančne in upravne težave, s katerimi se lahko mikro in mala podjetja, ki upravljajo spletne platforme, srečujejo pri prilagajanju teh platform zahtevam uredbe v zvezi s samodejno interoperabilnostjo souporabe podatkov, saj omogoča alternativne rešitve, ki ne vključujejo znatnih stroškov.

    3.   Splošne in posebne ugotovitve

    3.1

    Uredba je skladna z navedenimi predpisi EU, podpira razvoj lojalnejše in bolj uravnotežene konkurence v tem pomembnem in dinamičnem poslovnem sektorju ter vsem ponudnikom storitev na trgu kratkoročnega najema (gostiteljem) nalaga ustreznejšo raven skladnosti s pravnimi (davčnimi) določbami, hkrati pa še vedno spodbuja razvoj različnih podjetij v EU.

    3.2

    Institucije EU in nacionalne institucije morajo spremljati in urejati ta sektor, ki se stalno razvija, da bi storitve kratkoročnega najema nemoteno vključile v obstoječe okolje in tako dejavno prispevale k trajnostnemu razvoju lokalnega poslovnega okolja v skladu s socialno taksonomijo.

    3.3

    V uredbi niso določena merila, po katerih naj bi nacionalni in lokalni organi izdajali dovoljenja: dopušča se jim manevrski prostor, da ta merila prilagodijo lokalnim okoliščinam, pri čemer upoštevajo lokalni najemni trg, splošne družbene razmere, sožitje z lokalnimi prebivalci ter okolje in gospodarstvo na ustreznih območjih. Vendar se jim tudi priporoča, naj s postopkom izdaje dovoljenj ne nalagajo umetnih omejitev in ne ovirajo običajnega izvajanja dejavnosti kratkoročnega najema.

    3.3.1

    Določbe uredbe glede informacij, ki jih morajo gostitelji predložiti ob registraciji v nacionalni digitalni register ali ki jih morajo platforme sporočiti, niso prestroge. To pomeni, da za nacionalne in lokalne organe obstajajo tako priložnosti kot tveganja pri upravljanju velike količine podatkov, pridobljenih od gostiteljev, ko se ti registrirajo in dobijo dovoljenje za delovanje, ter od platform, ko sporočajo zahtevane podatke. Te podatke je treba uporabljati učinkovito, ne da bi pri tem ogrozili razvoj in izvajanje dejavnosti kratkoročnega najema. Vendar Komisija priporoča standardizacijo obsega zahtevanih informacij, da bi se tako olajšala njihova potrebna izmenjava med organi.

    3.4

    Evropske institucije bi morale skupaj z nacionalnimi in lokalnimi oblastmi ob upoštevanju socialne in ekonomske taksonomije ter varstva okolja, spomenikov in narave urediti pogoje za delovanje in razvoj dejavnosti kratkoročnega najema, da se zagotovi nemoteno vključevanje dejavnosti kratkoročnega najema v lokalno območje.

    3.5

    Te platforme uporabljajo državljani EU in državljani tretjih držav na turističnih in drugih potovanjih, zato je pomembno, da se z uredbo spodbujajo in ohranjajo enaki konkurenčni pogoji z razumnimi cenami in uravnoteženo ponudbo nastanitev (vključno s tradicionalnimi oblikami, kot so hoteli, prenočišča z zajtrkom in mladinska prenočišča, ter netradicionalnimi oblikami, kot so zasebni gostitelji), ne da bi se ob tem zmanjšala ponudba kratkoročnega najema ali da bi se ta vrsta nastanitve podražila.

    3.6

    V tej uredbi bi moralo biti določeno, da je treba vsa posebna dodatna pravila ali pravila o skladnosti, ki jih nacionalne in lokalne oblasti določijo za gostitelje, uvesti postopoma in pravočasno, da ne bi povzročila zmanjšanja ponudbe kratkoročnega najema na trgu ali prehod v manj uradne oblike kratkoročnega najema. To bi namreč vplivalo na neposredno in posredno ustvarjena delovna mesta v tem sektorju, na podjetja, ki nudijo kratkoročni najem, in povezana podjetja v tem sektorju ter na prostovoljno izpolnjevanje pravnih zahtev s strani gostiteljev.

    3.7

    S hitrim razvojem turizma in posebnimi spletnimi platformami so nastale nove priložnosti za gostitelje ter stranke in turiste. Vendar so se poleg velikih poslovnih priložnosti za ustrezne skupnosti pojavili tudi številni izzivi:

    izrazito se je zmanjšala ponudba dolgoročnih najemniških stanovanj, ki ni povezana s turizmom;

    zmanjšale so se možnosti najema, ki so na voljo osebam z nizkimi dohodki, ker so se najemnine zvišale zaradi velikega povpraševanja na trgu kratkoročnega najema;

    spremenile so se življenjske razmere lokalnih prebivalcev zaradi obremenitve s hrupom, ki ga povzročajo turisti, neprimernega vedenja turistov in njihovega nespoštljivega odnosa do stalnih prebivalcev (spoštovanje lokalnih tradicij in upoštevanje pravil čistoče in urejenosti javnih mest ter mest za zbiranje in sortiranje odpadkov);

    sprejeti je treba dodatne ukrepe za zaščito zgodovinskih, arhitekturnih in naravnih spomenikov;

    pomanjkanje delovne sile in visoki stroški dela.

    3.7.1

    EESO je zaradi omenjenih razmer, ki so nastale v nekaterih delih EU, zaskrbljen in se zaveda, da to ni cilj uredbe, ki jo predlaga Komisija. EESO poziva, naj se v pravilih upoštevajo ti pomembni državljanski in socialni vidiki.

    3.8

    EESO poudarja, da v uredbi ni določeno, koga in katere podatke je treba prijaviti ob registraciji v nacionalni digitalni register, in so navedeni posebni primeri za:

    informacije o gostiteljih (lastniku nepremičnine, zastopniku lastnika nepremičnine, najemniku/zakupodajalcu, podjetju, ki deluje kot posrednik, podjetju, ki upravlja ali vzdržuje nastanitvene enote);

    informacije o nastanitvenih enotah (ki se v celoti ali le delno uporabljajo za kratkoročni najem, s storitvami na voljo proti plačilu, skupnimi storitvami itd.);

    največje število oseb, ki lahko bivajo v enoti (da se prepreči preseganje zmogljivosti enote).

    3.8.1

    Vse te vidike je treba vnaprej pojasniti in informacije poslati organom, ki so pristojni za delovanje in upravljanje nacionalnih digitalnih registrov, da se zagotovi pravilna in učinkovita obdelava informacij, spoštovanje pravil in čim doslednejša souporaba informacij ter enotno izvajanje v vsej EU.

    3.9

    EESO hkrati ugotavlja, da uredba nacionalnim in lokalnim organom omogoča, da določijo merila za izdajo dovoljenj enotam za kratkoročni najem. To je lahko učinkovito in omogoča, da merila ustrezajo posebnim lokalnim okoliščinam, ter preprečuje, da bi organi postopek izdaje dovoljenj spremenili v preveliko upravno breme.

    3.10

    V uredbi niso določene posebne zahteve za spletne platforme glede obsega informacij, ki jih je treba strankam zagotoviti o nastanitvenih enotah ali gostiteljih, ali glede ravni odgovornosti različnih strani, prav tako pa niso določene zahteve glede informacij, ki jih je treba razkriti strankam v zvezi s pogoji za najem enote, saj je odločitev o teh zadevah prepuščena platformi ali nacionalnim in lokalnim organom. Enotna raven skladnosti, s katero bi strankam zagotovili koristne informacije o nastanitvi, zdravstvenih in varnostnih zahtevah, odgovornosti različnih strani in zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati stranke v nastanitveni enoti in na javnih območjih, bi bila koristna za udeležence na trgu, lokalno območje in lokalne organe.

    3.11

    Uredba je v skladu z zakonodajo EU in se bo na nacionalni ravni izvajala šele čez dve leti. Menimo, da bo po tem obdobju zaradi interoperabilnosti in souporabe podatkov veliko lažje vzpostaviti spletno platformo, pri čemer ročno zbiranje podatkov ne bo več potrebno. Zato bi bilo treba s to uredbo priporočiti, da ročno zbiranje podatkov postane neobvezno za upravljavce spletnih platform, ki delujejo kot poslovni subjekti oziroma mikro in mala podjetja, ter da nacionalni in lokalni organi spremljajo, ali vse platforme, ki delujejo kot posredniki za storitve kratkoročnega najema ali jih olajšujejo, izpolnjujejo zahtevo glede sporočanja/prenosa podatkov.

    V Bruslju, 22. februarja 2023

    Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Christa SCHWENG


    (1)  Z Direktivo Sveta (EU) 2021/514 z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L 104, 25.3.2021, str. 1) se je razširil okvir EU za avtomatično izmenjavo podatkov na področju obdavčevanja. Države članice so morale to direktivo v svojo nacionalno zakonodajo vključiti do 31. januarja 2022, nove določbe pa morajo uporabljati od 1. januarja 2023.


    Top