Povzetek

Ocena učinka pobude FuelEU Pomorstvo

A. Potreba po ukrepanju

Zakaj? V čem je težava?

Sedanja mešanica pomorskih goriv skoraj v celoti temelji na tekočih fosilnih gorivih ali utekočinjenem zemeljskem plinu (v nadaljnjem besedilu: UZP). Povečanje uporabe obnovljivih in nizkoogljičnih goriv (vključno s tekočimi biogorivi, e-tekočinami, razogljičenim plinom (vključno z bio UZP in e-plinom), razogljičenim vodikom, gorivi na osnovi razogljičenega vodika (vključno z metanolom in amoniakom) ter električno energijo) bo bistvenega pomena, da bo pomorski prevoz prispeval k podnebnim ciljem EU. Glede na modeliranje, izvedeno v podporo načrtu za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030, bi morala obnovljiva in nizkoogljična goriva leta 2030 zagotavljati 6–9 % mešanice pomorskih goriv in 86–88 % do leta 2050, da bi prispevala k ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Ta težava temelji na več dejavnikih: (1) pomanjkanju predvidljivosti v regulativnem okolju, posledica česar so velika naložbena tveganja, (2) nizki zrelosti alternativnih tehnologij z visokim naložbenim tveganjem za prve na trgu, (3) višjih stroških alternativnih goriv v primerjavi s fosilnimi gorivi, (4) soodvisnosti med vidiki povpraševanja, ponudbe in distribucije ter (5) možnosti oskrbovanja zunaj EU, kar pomeni tveganje selitve virov CO2.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda?

Splošni cilj tega predloga je zagotoviti jasen regulativni okvir za lažje načrtovanje in dolgoročne naložbe v pomorskem sektorju ter dopolniti obstoječo zakonodajo (direktiva o infrastrukturi za alternativna goriva – AFID, direktiva o energiji iz obnovljivih virov – RED) z zagotovitvijo jasnega signala za povpraševanje na trgu po obnovljivih in nizkoogljičnih gorivih ob hkratnem zmanjšanju tveganja selitve virov CO2. Zato se pričakuje, da bo predlog izboljšal uporabo obnovljivih in nizkoogljičnih goriv, olajšal proizvodnjo in uporabo zrelih možnosti ter spodbudil tehnološki razvoj. S tem bo dopolnil druge pobude iz svežnja „Pripravljeni na 55“ za reševanje vprašanja emisij v pomorskem prevozu (npr. vključitev pomorskega prevoza v sistem EU za trgovanje z emisijami, revizijo direktive o obdavčitvi energije, direktive AFID in direktive RED).

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? 

Zaradi čezmejne razsežnosti sektorja so potrebni usklajeni ukrepi na ravni EU. Brez ukrepanja na ravni EU lahko nastane mozaik neskladnih regionalnih ali nacionalnih zahtev. Ugotovljene težave in z njimi povezani dejavniki se med državami članicami bistveno ne razlikujejo, zato je zaželeno, da se ta vprašanja obravnavajo na ravni EU. Ta predlog bi prispeval k doseganju ekonomije obsega na ravni EU z uporabo obnovljivih in nizkoogljičnih goriv, pri čemer bi se izognili selitvi virov CO2. Hkrati bi zagotovil enake konkurenčne pogoje za upravljavce, ki se ustavljajo v pristaniščih EU, in za pristanišča EU.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj? 

Obravnavane so bile tri možnosti politike. Skupni sta jim dve glavni značilnosti: (i) zagotavljanje pravne varnosti in osredotočanje na vidike povpraševanja za spodbujanje proizvodnje ter (ii) uporaba obnovljivih in nizkoogljičnih goriv ob hkratni razrešitvi začaranega kroga, da se prepreči selitev virov CO2. Možnosti se razlikujejo v pristopu k izbiri tehnologije in načinu doseganja zahtevane učinkovitosti.

Možnost politike 1 je predpisovalen pristop, ki zahteva uporabo deležev točno določenih goriv. To pomeni, da tehnologijo izbere regulativni organ. Obe možnosti politike 2 in 3 temeljita na ciljih, pri čemer določata zgornje mejne vrednosti intenzivnosti toplogrednih plinov za porabljeno energijo na krovu. Pri tem je izbira tehnologije prepuščena upravljavcem na trgu. Možnost politike 3 vključuje tudi mehanizme nagrajevanja tistih, ki presegajo zastavljene cilje (združevanje in multiplikatorji za brezemisijske tehnologije). Pri vseh možnostih se zahteva, da ladje, ki najbolj onesnažujejo v pristaniščih (kontejnerske in potniške ladje), uporabljajo oskrbo z električno energijo s kopnega (ali enakovredno brezemisijsko tehnologijo).

Na podlagi ocene je kot najprimernejša določena možnost politike 3. Zagotavlja najboljše ravnovesje med cilji, ki jih je treba doseči, in skupnimi stroški izvajanja. Pristop, ki temelji na ciljih in je tehnološko nevtralen, odgovarja na potrebo po prilagodljivosti, ki so jo med postopkom posvetovanja poudarili deležniki (zlasti upravljavci in pristanišča). Mehanizem za nagrajevanje presežne skladnosti zmanjšuje tveganje vezanosti na tehnologijo.

Kdo podpira katero možnost? 

Rezultati posvetovanja kažejo, da vse skupine deležnikov dajejo prednost pristopu, ki temelji na ciljih, pred predpisovalnim pristopom za ladje med plovbo in privezom. Druga prednostna izbira večine deležnikov je tehnološka nevtralnost. Številni deležniki, zlasti nevladne organizacije in dobavitelji tehnologije, izrecno navajajo, da predpisovalni ukrepi za določeno tehnologijo ne bi bili optimalni zaradi visokega tveganja vezanosti na tehnologijo in nasedlih naložb. Možnost politike 3 je bila zato priznana kot prednostna možnost deležnikov.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti? 

Vsi stroški in koristi so v primerjavi z osnovnim scenarijem izraženi kot sedanja vrednost v obdobju 2021–2050 (v stalnih cenah za leto 2015). Večji prodor obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v mešanico pomorskih goriv se bo izrazil z znatnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in v manjši meri emisij onesnaževal zraka. Finančne koristi so bile ocenjene na 10 milijard EUR za onesnaževanje zraka in na 138,6 milijarde EUR za podnebne spremembe.

Pričakuje se, da bodo upravljavci ladij zaradi nižjih operativnih stroškov (vzdrževanje, posadka itd.) dosegli prihranke v višini 2,3 milijarde EUR. Te napovedi upoštevajo tudi manjši upad dejavnosti pomorskega prevoza.

Dodaten opazen vpliv se nanaša na uporabo naprednih goriv in pogonskih tehnologij ter njihov posredni vpliv na inovacije. Predlog naj bi pospešil prodor plovil na gorivne celice (18,9 %) in električni pogon (5,4 %) v floti do leta 2050 (v primerjavi z osnovnim scenarijem brez prodora teh tehnologij). Dodatne okoljske koristi lahko na primer izhajajo iz vse večje uporabe električne energije v pristaniščih in med plovbo, kot je zmanjšanje podvodnega hrupa ali onesnaževanja vode zaradi usedlin izpušnih plinov v morju, vendar te niso bile ocenjene.

Kakšni so stroški prednostne možnosti? 

Upravljavci ladij bodo krili glavne stroške v okviru predloga, ki znašajo 89,7 milijarde EUR. Izhajajo iz povečanih stroškov kapitala (25,8 milijarde EUR) in stroškov za gorivo (63,9 milijarde EUR). Posredni stroški za pristanišča bodo povezani s potrebno oskrbovalno infrastrukturo, ocenjeni pa so na 5,7 milijarde EUR.

Upravni stroški za upravljavce ladij so ocenjeni na 521,7 milijona EUR, izhajajo pa iz zbiranja podatkov, predložitve in preverjanja načrtov skladnosti in letnega energetskega poročila, sodelovanja med revizijami in inšpekcijskimi pregledi ter usposabljanja posadke. Dodatnih 1,8 milijona EUR je bilo ugotovljenih za razvoj smernic za pristanišča, da se zagotovi varno ravnanje z obnovljivimi in nizkoogljičnimi gorivi. Posebnih stroškov certificiranja goriva ni bilo mogoče količinsko opredeliti.

Stroški izvrševanja za javne organe naj bi bili omejeni (1,5 milijona EUR), poudarek pa bo na zagotavljanju potrebnih informacijskih orodij za poročanje.

Prednostna možnost zagotavlja neto koristi v višini 58,4 milijarde EUR v časovnem obdobju predloga.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP in mikro podjetja?

Da bi se povečala prilagodljivost in priznali različni pogoji poslovanja, bo podjetjem, vključno z MSP, omogočena prilagodljivost pri izbiri obnovljivih in nizkoogljičnih goriv. Pri preučevanju možnosti, da se dovoli zbirna skladnost, je bil pristop na ravni flote zavrnjen, da ne bi bila diskriminirana MSP. Namesto tega je bila dana prednost povprečenju s prostovoljnim prenosom, ki bi omogočilo izravnavo stanj med upravljavci.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? 

Ker bodo skladnost ocenjevali preveritelji, ki so tretje osebe, in bo večinoma temeljila na obstoječih orodjih IT, ki so na voljo na ravni EU, je učinek na nacionalne proračune in nacionalne uprave omejen. Ker je preverjanje osnovni pogoj za izdajo dokumenta o skladnosti, se potreba po okrepljenih inšpekcijskih pregledih pomorske inšpekcije šteje za minimalno.

Bodo prisotni drugi znatni učinki? 

Konkurenčnost pomorskega sektorja EU se bo verjetno izboljšala z boljšim položajem inštitutov za raziskave in inovacije ter ponudnikov tehnologije. Vpliv zvišanja stroškov goriva na stroške prevoza naj bi bil razmeroma skromen. Povečanje stroškov za dizelske mešanice bi lahko do leta 2050 povzročilo 0,8- do 15,1-odstotno povečanje prevoznih stroškov (0,1 % do 2,5 % do leta 2030).

D. Nadaljnje ukrepanje

Kdaj bo politika pregledana?

Na podlagi podatkov, zbranih v skladu z Uredbo (EU) 2015/757, in dodatnih obveznosti obveščanja v skladu s tem predlogom, da se dokaže skladnost, se bo stopnja prodora obnovljivih in nizkoogljičnih goriv pozorno spremljala na letni ravni. Politika bo ocenjena pet let po datumu začetka izvajanja.